Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 S. Cravvford Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28,1910, at the postioffice at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! rr “Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini. J* Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov. M Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. .................^ LETO—YEAR VI. Chicago, III., 31. oktobra (October) 1913. ŠTEV.—NUMBER 44. Slovenski delavci pozor! Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz! Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju. Splošna situvaeija. Najbrž se bo eksekutiya “Za-padne rudarske zveze” obrnila na naselniški urad, da uvede preiskavo, na kakšen način dobivajo kralji bakra skebe. V pondeljek so naložili približno devetdeset inozemeev na vlak Northwestern železnice v Chicagi. Prignali so jih kakor čredo na železniški kolodvor. Ko je hotel na vlak Joseph Ule (najbrže Slove-Mec), kateremu so znane razmere v Calumetu, mu straže pri vratih niso dovolile vstopa, dasiravno jo imel vozni listek. Te reči so dogajajo že nekaj tednov na kolodvoru Northwestern železnice.. Ljudje, ki jih pošiljajo v Calumet, so najbrž, naselniki, ki so še le dospeli iz Evrope. Obljubljajo se jim zlati gradovi in ne pove se jim, da je štrajk v Calumetu. Vprav nasprotno je. M. Y. Riley in James Quinn od “Zapadne rudarske zveze" sta dobila letake, na katerih je tiskano, da je štrajk končan. Seveda je to navadna laž. Waddell-Mahonove barabe so pod varstvom gen; Vb!uy ja in michiganske državne milice zvršile več napadov na štrajkujoee radarje. Sodnik O ’Brien je dal moč gen. Abbeyu in okrajnemu najvišjemu biriču Orusu, da smeta aretirati vsakega, ki greši zoper sodnijsko prepoved. Takoj prvi dan sta aretirala 209 štrajkujočih radarjev. S tovornim vlakom so jih odposlali v 22 milj oddaljeni Hough-ton. Sodnik jih je izpustil, ali siromaki so morali iti domov, kakor so vedeli in znali. Kasneje je sodnik ukazal Abbeyu in Crusu, da naj zapišeta le imena grešnikov proti sodnijski prepovedi in naj se jim ukaže, ke-daj naj pridejo k obravnavi. Dragi dan je Cruse 100 štrajkarjem ukazal, da morajo k obravnavi. Dober teden nazaj so pri Red Jacketu aretirali 14 oseb in med njimi 161etno dekletce, ki je imelo okoli pasu ameriško zastavo. Z nje so strgali zastavo in šibkega dekleta so vrgli z drugimi vred v ječo, kjer je ostalo čez noč. Dragi dan je prišlo nekaj prijateljev obiskat nedolžne žrtve. Takoj so padle po njih barabe s količi in jih pretepale, dokler se jim je ljubilo. Šerif je stal poleg in mirno gledal to brutalnost. Ko šo se barabe naveličale pretepati svoje žrtve, so jih vrgli v ječo. Barabe dobro vedo, da sodnik ne more obsoditi nobenega štraj-karja, ker ni kršil zakonov in so-dnijske prepovedi. Zato so najeti lopovi ubrali drago taktiko, ker vedo, da se jim ne bo skrivil las na glavi. Vsakega, ki ga imajo na sumu, da je štrajkar, napadejo s količi in potem ga vržejo v ječo vsaj za eno noč, da bi s strahovlado razbili štrajk. Vpričo teh grozodejstev vpraša vsak pameten človek, ali je država Michigan v Rusiji ali je turški pašalik? Društvo sv. ‘‘Cirila in Metoda”, št. 17 ‘ ‘ Slovensko-hrvatske zveze” protestira proti skebom, članom glavnega odbora. Društvo ‘sv. Cirila in Metoda’, štev. 17 “Slovensko-hrvatske zveze” v Ahmeeku, Mich., je obdr-žavalo svojo redno mesečno sejo dne 21. t. m. Članstvo je soglasno zaključilo, da protestira proti skebiina glavnemu tajniku Johnu D. Puheku in predsedniku nadzornega odbora Johnu M. Špeha-hu, ker nista vredna časti, ki jo zavzemata v zvezi, ker sta izdajalca. Ta protest se je dvignil v obrambo časti društva “sv. Cirila in Metoda” in za obrambo časti druzih skupin. Člani društva “sv. Cirila in Metoda. ’ ’ Glasnik — Judež. Kar se ni drznil do danes storiti noben slovenski list, je izvršil “Glasnik” v svoji zadnji izdaji. Odproto je prestopil v tabor kraljev bakra in se debelo zlagal, da je štrajk končan. Mnogo izdajstvo ne bo škodilo štrajkujočim delavcem, ker so najzvestejši naročniki “Glasnika” sami skebje. Če bi čitali “Glasnika” slovenski delavci širom Amerike, bi mogoče njegovo izdajstvo še nekaj škodilo stvari štrajkarjev. Tako so pa poleg skebov le uredniki dragih slovenskih listov tako nesrečni, ker so po svojem poklicu primorani, da eitajo brozgo, ki jo prinaša “Glasnik” o štrajku, radarjev v gornjem Michiganu. Škode strajku-jočim delavcem, katero se je zavezal napraviti “Glasnik” proti mastnemu plačilu s strani bakrenih kraljev ,torej ne bo. “Glasnik” je varal delavce v začetku stavke, ko se je navidezno hlinil za prijatelja štrajkujočim radarjem, zdaj je pa osleparil še kralje bakra, ko jih je nalagal, da ima vpliv na štrajkujoee radarje. “Glasnik” je torej dvojen slepari Umazane mahinacije kapitalistov. Poročali smo, da so kralji bakra in Wadell-Mahonove barabe z odkritjem prve zarote dinamitardov strašno blamirali sebe pred sodiščem. Ali barabe in kralji bakra so mislili, ako je spodletelo prvič se bo obneslo drugič. Pred dobrim tednom je vozil vlak, naložen s skebi, proti Mo- trdijo, da je bila bomba, dragi pravijo, da je bil nedolžen “fire cracker”, s kakeršnimi se igrajo otroci dne 4. julija. Naj je bilo, kar je hotelo in vzemimo, da je bila n. pr. položena dinamitna bomba, ki bi bila lahko pognala ves vlak v zrak. Torej stvar bi bila lahko nevarna. Ali strojevodja je gledal na progo in videl je, kako se dim dviga od vžigalne niti v zrak, in vstavil je vlak. Tako pravljico so poslali kralji bakra v svet, da bi štrajkujoee radarje v javnosti očrnili kot di-namitarde. Malo možganov ima ta ošabna gospoda v glavi, ako misli, da bo občinstvo verjelo, da je od vžigalne niti prihajal dim, kakor iz tovarniškega dimnika, katerega je strojevodja videl že miljo daleč in potem vstavil vlak. Ta bajka o vžjgalni niti nas spominja na štrajk v Cripple Creeku, kjer so iz železniških pragov potegnili žeblje, s katerimi so bile pritrjene tračnice, potem so pa obvestili strojevodja, kje so potegnili žeblje iz tračnic, da je vselej pravočasno vstavil vlak. V tem je metoda. Kapitalisti in njih najete barabe posnemajo v tem drug druzega, seveda se tudi vselej dosledno blamirajo. — Barbarizem. Iz Mobile, Ala., poročajo, da je A. D. Dorsey, bivši kaznenec, ki je ravnokar prestal svojo kazen na državni farmi za kaznence v Speigneru, sporočil governerju Emmetu O. Nealu, da so moške in ženske kaznence dali pretepati podjetniki, katerim so bili kaznenci oddani v najem. Dorsey pravi v svojem poročilu, da so jih bičali kakor mule. Ni čudo, ako s takim ravnanjem v kaznencih vzbude zver, da postanejo morilci, ko zapuste ječo. Inozemstvo. —- Mehiko. Prava volilna komedija se je odigrala te dni v Mehiki, ko so Volili predsednika* Brzojavno poročilo se glasi, da je bilo vse mirno. To poročilo je verjetno, ker je bilo vse vojaetvo s policijo in orožništvom pripravljeno, da zaduši vsak opozicijo-nalni glas. Od 80 tisoč volilcev v glavnem mestu jih je prišlo komaj 10 tisoč na volišče. Volilo se je tako, da je škandal. Volili so na cestnih križiščih, v hišnih vežah, za volilne žare so jim služili navadni zaboji, iz bližnjih proda- John H. Walker, socialist in predsednik organiziranih radarjev v državi Illinois,- izvoljen predsednikom “Delavske zveze” za državo Illinois. 'Iln. Kljub temu da so volitve tajne, se je vedelo za vsakega vo-lilca, kako je volil. Samobsebi se razume, da se opozicijonalni volil-ci niso upali vsled takih razmer na volišče, ker ni nihče hotel ri-skirati svoje osebne svobode ali celo svojega življenja. Liberalni kandidat Manuel Ca-lero ni volil, marveč je odšel s svojo družino na deželo. Svojim prijateljem je rekel, da nihče ne smatra volitev za resno stvar. Krvolok Huerta pravi, da ni nihče izvoljen predsednikom. Povečati hoče stalno armado od 80,-000 na 150,000 mož, da bo ložje še vbodoče vladal z železno pestjo. V Hermosillu ni volil noben civilist. Na volišče so prišli le vojaki, ki so na povelje glasovali za Huerto. V Piedras Negras so razobesili grb, na katerem se je poredno bliščalo: Victoriani Huerta, Vil-četov sok iz grozdja, “bluf” Woodrawa. — Anglija Dublinski rimskokatoliški nadškof je izdal pastirski list, v katerem nastopa proti načrtu unije transportnih delavcev, po katerem naj bi se otroci za dobo štrajka poslali na Angleško. V svojem pastirskom listu pravi, da se nove, ako so družine, katerim bodo izročili otroke v varstvo rimsko-katoliške ali katere drage vere. Za načrt so se zavzeli socialisti, in to najbrž boli tako nadškofa, da agitira proti načrtu, ki naj bi olajšal zmago transportnim delavcem. — Francija. Iz Pariza poročajo, da je mednarodna komisija Car-negieja za preiskavo vojnevanja na Balkanu dokončala svoje delo. Komisija bo izdala rezultat preiskave v posebni knjigi, ki bo o-premljena s slikami. Za resničnost. navedenih dogodkov bodo priobčeni faesimili in dradni dokumenti. Odgovornost, da je knjiga spisana nepristransko, bodo člani komisije prevzeli nase z lastnimi podpisi. Na Balkanu so se dogodila strašna grozodejstva. Grški vojaki so se najprvo kruto maščevali nad Bolgari. V drugi balkanski vojni so pa Bolgari vrnili šilo za ognjilo. — Portugalsko. Novopečeni predsednik meščanske portugalske republike Costa se obnaša v svojem uradu kakor azijatski despot. Kapitalizem podpira z vsemi nečednimi sredstvi. V ječo je dal vreči 110 sindikalistov in večino delavskih sindikatov je razpustil. Na ta način hoče bedak na predsedniškem stolcu rešiti socialno vprašanje na Portugalskem. Med moraličnim blatom spodene-ga kralja in korumpiranrmi načeli vlade sedanje meščanske republike ni nobene pomembne razlike. Menjali so srajco, notranja gniloba kapitalistične države pa še obstoji. Avstrija. Izselniški škandal postaja čim dalje večji. Med koristolovce, ki so pospeševali izseljevanje vojaški dolžnosti podvrženih izseljencev v Kanado, je zapletenih poleg uradnikov tudi pet državnozborskih poslancev. I-mena prizadetih so zamolčali. General Georgi je proračunskemu odseku naznanil, da manjka 200,000 mož, ki so podvrženi vojaški dolžnosti. Všteti so tnldi tisti, ki so tekom let umrli in se ni njih smrt naznanila vojaškim o-blastim. Tz Budimpešte poročajo, da so prišli na sled tatvinam na železniškem kolodvora. Aretirali so več železniških uradnikov in policajev in pričakuje se še mnogo dragih aretacij v bližnji bodočnosti. — Italija. Udeležba za državnozborske volitve ni bila velika. V vladnih krogih trdijo, da je zmagala vlada, ker je bil ministrski predsednik Giolitti izvoljen skoraj soglasno. Najhujši je bil volilni boj med socialisti in klerikalci. V nekaterih volilnih o-krajih pride do ožje volitve. — Perzija. Amerikanec Merili, organizator orožništva za državno zakladništvo ob času gl. zakladnika Morgana Shusterja, je dobil nalog, da organizira obrambno četo, brojeeo tisoč mož, za go-vernerja v provinciji Tars. Četa bo popolnoma ločena od indijskega orožništva, v potrebi bo pa skupno nastopila z orožniki. Ameriške vestí. — V Hammondu, Ind., so aretirali pastorja, rev. Arthurja Busha iz Steubenville, G., ker je v Sharonu, Pa., zvršil neko sleparstvo. —Waddel-Mahonov pretepač v ječi. Waddel-Mahonova agentura za stavkokaze ima svojo pisarno v Chicagi. Gentelmani te posebne vrste menijo, da se smejo v Chi-eagi ravno tako barbarsko obnašati v javnih lokalih, kakor v gorenjem Michiganu. John G. Merili, ki zastopa v Chicagi Waddel-Mahonove oborožene pretepače, je prišel minoli teden z neko žensko v “Log Ca-bin” salnn na 331 S. Clark St. Z njim je prišel v salun tudi S. Cuminghain, trgovec iz Cisco Lake, Wis. Komaj sta se usedla k mizi, je Merili udaril Cumingha-ma v desno oko. Cumingham je zavpil od bolečine in policaj, ki je vstopil je zgrabil Merilla za vrat in ga odgnal na policajsko postajo. Tam je Merili ošabno povdarjal, da je glava Waddel-Mahonove agenture za Chicago. Policajski lajtnant je podučil su-roveža, da policija prav nič ne da, kdo je in kaj dela. Povedal mu je, da mora v “špehkamro”, ker je zvršil zločin, ako ne položi varščino. Cumingham bo- najbrž zgubil oko. Splošno se sodi, da ga je pretepač udaril z jekleno na-pestnico. — Preveč vode. Strokovnjaki, ki so nastavljeni pri poljedelskem ministrstvu, so izračunih, da se s koruzo, in sicer z njive do središčnih trgov za živila, vsako leto pošlje tudi 426 ton vode. To škodi koruzi in vzroke za to je iskati v tem, ker se jo zadostno ne posuši, predno se jo odpošlje na trg. Z dragimi živili je ravno-tako. — Kurjač je postal grof. V Sioux City bivajoči 241etni kurjač Henry “pl.” Hagendorn, u-služben pri St. Paul & Omaha železniški dražbi, je dobil iz Nemčije telegrafieno poročilo, da je vsled smrti grofa Henrika pl. Hagendorn v Strassburgii podedoval $450,000 in naslov grofa. Hagendorn je prišel v Ameriko, ko je bil star osem let. Nad dolarji je imel gotovo večje veselje kot nad ničvredno grofovsko krono, ki k večjem vleče še pri vsegasitih hčerkah ameriških rriiljonarjev. — Piščalka se ni oglasila. Ako ima kdo pravico, da se jezi, potem gre to pravo gostilničarju Juriju’ Kmetzu v Lodiiu, N. J. Kmetz je pred kratkem dobil pismo od “črne roke”, v katerem so malopridneži zahtevali od njega $250. Dogovoril se je s policijo, da ponese denar na določeno mesto, policija ho pa na preži na pridaniče. Kakor dogovorjenoj tako storjeno. Kmetz je šel na določeno mesto in izročil malopridnežem zahtevano vsoto. Čakal je seveda zaman, da policajski načelnik prime črnorokarje, ki so se, sprejevši denar, uljudno poslovili od gostilničarja. — Inozemsko meso. Ker se na-djajo, da se bodo vsled nove uvoz-ninske carine uvažale velike množine mesa iz inozemstva v Združene države, je odredilo poljedelsko ministrstvo stroge odredbe za uvoz mesa. Trgovci, ki se bodo pečali z uvozom mesa,bodo morali pred uvozom obvestiti poljedelsko ministrstvo. Dovoljen je uvoz le takega mesa, katerega so pregledali zapriženi mesopregledniki v državi, v kateri je bila živina zaklana. Pošiljatve morajo biti opremljene z izkazom, da je bilo meso pregledano in da ni bilo umetno pobarvano že potem, ko je bila žival zaklana. Iz dežel in držav, v katerih ni uvedena uradna preiskava, se ne sme uvažati mesa. To pravilo velja le za govedino, prašičevo, ovčje in kozje meso. Drago versto meso spada pod zakon za zdravila in živila. — Senzacij onalen lažnjivec in morilec. Spencer, ki je umoril Rexcoatovo in se hvalil, da ima še drugih 18 do 20 umorov na svoji vesti, je Kljukec prve vrste. Za nekatera hudodelstva se mu je dokazalo, da jih ni zvršil. Naj-veeje razočaranje je pa bilo za morilca, ko ga je obiskala njegova soproga Nellie Koenig-Spen-cerjeva v ječi, o kateri je trdil, da jo je umoril v bližini Fort Montgomeryja, N. Y. Spencer se sedaj trudi umakniti svojo izpoved o tem umoru, vendar pa trdi, da je umoril Rexcoatovo. Mejtem se je dognalo, da je Spencer potomec denegenerirane družine. Zagovorniki Spencerja bodo v zagovora navedli, da Spencer ni pri zdravi pameti. — Senatni komitej za uravnavo bančnih poslov in denarja se je odločil, da zasliši strokovnjake pri dodatkih k zakonu za regulacijo denarne valute. — Riziko delavca. Ko je Albert Kumpf, delavec pri “American Produet Co.” v Peoriji, 111., nakladal pšenico, ga je nakrat zasula 20 čevljev visoka stena pšenice. Predno so ga delavci izkopali, se je zadušil. — Nezgoda na cestni železnici. Iz Mimeieja, Ind., poročajo, da je šest milj od mesta na nekem ovinku, skočil voz cestne železnice raz tir in se prevrnil. Ena oseba je vbita, dva in dvajset pa ranjenih. Motorvodja trdi, da so nezgodo povzročile slabe zavore. ~ Skrajna podivjanost. Iz Monroe-a, La., poročajo, da so linčali zamorca W. Eatona, ker je zalučal nekemu belokožcu psovko v obraz. Eatona so radi psovke vrgli najprvo v ječo. Po noči je pa udrla sirova drhal v ječo in obesila zamorca na bližnjem drevesu. —- Komedija. Iz norišnice v v Matteavanu pobeglega morilca m norca Harryja Thawa in 17 drugih oseb v N. Y orku so obtožili zarote, ker so pomagali Thawu ubežati iz blaznice. Splošno je znano, da v pravosodju nimajo govoriti otroci in norci. Cela komedija nima druzega namena, kakor Thawa olajšati za nekaj tisočakov. — Predsednik Wilson je proglasil za Zahvalni dan četrtek dne 27. novembra. — Iz Galvestona, Tex., poročajo, da je strela udarila v četo konjenikov na potu. Mrtvi so trije prostaki in opaljenih je več konj. Iz Trinidada, Golo. poročajo, da so kapitalistični najemniki zopet udrli v tabor štrajkujočih rudarjev pri Forbesu. S seboj so imeli dva brzostrelna topova. Pod zaščito teh topov so šli v tabor in prevrnili vse narobe. Iskali so orožje in našli so par nerabnih samokresov. Aretirali so tudi deset. rudarjev in jih obdolžili, da so umorili najemnika Kennedyja, katerega so najemniki v svoji strahopetni nervoznosti ustrelili. — V St. Louisu, Mo., so obtožili več prejšnib mestnih uradnikov radi grafta. Med obtoženci so bivši župan Ch. L. Lampert, bivši mestni blagajnik F. Gerold in še mnogo drugih bivših mestnih očetov in uradnikov. Očitajo jim, da so mesto očistili za sto tisoč dolarjev. — “Illinois Central” železnica je prepovedala svojim kurjačem in strojevodjam nositi podobe svojih dragih na pokrovih ure. Ravnatelji pravijo, da take podobe povzročajo, da uslužbenci ne mislijo na delo. Ta ukaz je bil izdan leta 1913 v deželi “svobode”, v kateri vsakega došleča v New Yorku pozdravlja ogromen kip boginje svobode. Prihodnji ukaz teh ravnateljev, katerih sree “gotovo bije za osebno svobodo”, kako se pojavi vprašanje, če sme železniška družba določiti poljubne vozne cene, se bo glasil: Kolesovje ur, ki jih imajo kujrjači in strojevodje, sc sme premikati in sukati le tedaj, ako se premika tudi vlak. — V Chicago so v minolem tednu uvozili en miljon funtov mesa iz Kanade. Meso se je prodalo mesarjem po do 8c funt. Konzumenti plačujejo še vedno tako visoke cene v prodaji na drobno, kot so jih plačevali pred uvozom. — Rev. Charles Blanchard v Kansas Cityju priporoča, da naj bi imela vsaka cerkev godbo na pihala, ker bi taka godba privlekla otroke v cerkev. Ta duhoven naj poda roko duhovnu, ki je prvi pričel kazati premikajoče slike v cerkvi. — Rev. Th. L. Frazec v Clevelandu je uložil tožbo za ločitev, ker se ie njegova žena smehljala med pridigo v cerkvi. DOPISI. H! pa skozi 'v Evropo. Zroč v sinje valove Pacifika in poslušajoč grmenje topov in urnebesno tu- Black Diamond, Wash. Sicer je precej rojakov naseljenih po različnih kampah in mestih zelene pacifične obali, vendar nikjer jih ni toliko skupaj, kot ravno v Black Diamondu. Vposljeni so v tamošnjem premogovem rovu, ki po navadi vedno dobro obratuje; tudi zaslužek v splošnem ni preslab, ampak delo dobiti pa ni lahko. Slovenska podporna d rast via imajo menda tri in sicer dr. Planinar, ki spada k S. N. P. J. pa eno društvo spadajoče k S. S. P. Z., eno pa k J. S. K. J. Kot znano, je država Washington po naravi razdeljena v dva dela, suhi in mokri. Deli jo gorovje Cascade, ki je visoko do pet tisoč čevljev. Vzhodno od gorovja je podnebje suho, (podobno kot v Montani), dasi so ne-kteri kraji prav lepi in rodovitni, kot n. pr. North Yakima, Wenatchee itd., koder se prideluje najfinejše sadje; seveda farmerji se poslužujejo umetnega namakanja. Kraji zapadno od Cascade Mountains proti morju pa imajo dovolj dežja, ter so vsled tega zelo pripravni za živinorejo, oziroma mlekarstvo, pa tudi za pridelovanje sadja, malin, jagod in najrazličnejše zelenjave. Ta del države ima tudi mnogo zelo lepih gozdov. Zarastli so z različnim smrečjem, pa tudi z listnatim drevjem in grmovjem ; mestoma so tako gosti, da vlada v njih polumrak celo opoldne. Wash ingtonski gozdi niso kakšni kolo šoki, ne, tam dobite velikane, v duplih kterih bi lahko prebivalo par pohlevnih “pečlarjev”. Po drevji se plazi srobot, temno zeleni bršlin in različne drage ovijalke, tla pa pokriva mehki mah, kot baržufriasta preproga, mestoma pa tudi bujna, kalifornijskim palmam podobna praprot. Zime in snega v tem delu države skoro ne poznajo. Glavni znak jesenske in zimske dobe je dež, ki v tem času težko izgreši kak dan, da bi šene ponujal. Kampa Black Diamond sama na sebi sicer ni nič posebno lepega, ali okolica in bujno rast linstvo je dela prav ljubko in mikavno. Jaz se tam vedno tako privadim, da kar pozabim na od hod. Razen dišečih ruageljškov, vrtnic, duhtečega graha in drugih. cvetk, ki pozdravljajo mimoidoče iz vsake vrtne ograje, opazil sem tudi divno slovensko cvetko, ki je vsklila na zelenem Štajerskem, ter bila presajena v zeleni Washington šele pred kratkem. Da ii tukajnšna klima zelo ugaja, vidi se na prvi pogled in — no naprej pa ne bom pravil, ker bi postal kar nekako ‘homesick’. Vkljub pogostemu deževju pa je “Črni Demant” suh že od novega leta, ko se je vsled tempe-renčnih kapric posušil ves county. in so vse saloone poslali v večna lovišča, seveda tudi black-diamondskega. Kaj pak, radi tega pa ni treba nilcomu žeje trpeti, ker iz bližnjega mesteca Enum-claw par rojakov vse poskusi, da ugodi paragrafu 2. dobrih del krščanskega usmiljenja, ki ukazuje žejne napojiti. Vsled kapric tamkajšne premo-garske kompanije je dolgouste-mu narodu Ščetincev še vedno prepovedano bivati v wigwanih blackdiamondskih in šele po smrti smejo priti v kampo; zato pa ni čudno, da slastne krvavice tam zdaj tako slabo obrode — in to je bilo meni hujše, kot vse šikane hinavskih temperenčnikov. Mesto Seattle (oddaljeno od Black Diamond kakih 30 milj) šteje okoli 300 tisoč prebivalcev, ter je zelo živahno in tudi precej lepo. Zanimivo je, da se tam nahaja zelo mnogo Japoncev, ki se bavijo z najrazličnejšimi deli; ponajveč imajo brivnice, pralnice in restavracije, pa tudi vse mpgoče trgovine. Tudi pripadniki različnih drugih narodov imajo tam vsakovrstne trgovine in obrti, samo Slovenca ni nobenega, dasi bi po mojem mnenju bila fina prilika za enega rojaka, ki bi imel saloon, sobe za prenočišče in restavracijo. V zapadnem delu države Washington je mnogo slovenskih naselbin in za vse te je naravno središče in izhodišče mesto Seattle. Če si delajo tam tujci groš, zakaj ne bi ga naš človek? Z otvoritvijo panamskega prekopa bo mesto Seattle mnogo pridobilo, saj se bo n. pr. potem mogoče peljati z ladijo iz Seattle, ljenje in žvižganje vseh parnikov, rak dan indijanskega poletja, ki lokomotiv in tovaren, s kterim je tudi čmernemu človeku izvabi Chicago, 111. Ljubko je sijalo solnce dne 19. t..m v Chicagi.bil je prijazen in go cela pacifična obal pozdravljaja združenje obeh oceanov, (dne 10.. oktobra, ob 11. uri dop. “pacific time”, razstreljena je bila v panamskem prekopu zadnja velika zemeljska zapreka in vode Atlantika in Pacifika so se poljubile!) divil sem se sili človeškega duha in moči dela. Topovi, ki so grmeli na Balkanu, povzročali so smrt, bedo in razdejanje, ti topovi pa so danes pozdravljali velikansko delo, ki ga je izvršila žuljava roka delavca, v blagor in prospeh celega sveta in vsega človeštva. Glejte delavci, to je vaše delo, ne delo kronanih glav ali bogatinov, ki se valjajo v razkošju! Kar nekako težko mi je bilo pri srcu, ko sem zapuščal zeleni Washington. Ali je bila temu vzrok prijaznost in postrežlji-vost tamkajšnih rojakov, ali krasni kraji in fina klima, ali dobrote in lepote neke italijanske restavracije, namreč makaroni, kalifornijsko vino in prelestna italijanska signori n a, ki tam streže in ki tako nebeško in žgoče gleda, kot da je bila zraven, ko cesar Nero Rim zažgal in pila s temnimi očmi ta požar — tega niti sam ne vem! Če pa pogledam ta dopis, moram ga nehote primerjati z ‘vegetable soup’ omenjene italijanske restavracije, v kteri je bilo poleg makaronov fižola, graha ,čebule, krompirja, korenja in boba, še najmanj dva ducata različnih rastlin, ki jim niti v esperantu ni imena — tako, da je za juho silno malo prostora ostalo. A. J. Terbovec. Pitz Henry, Pa, Čital sem, da razni soc. klubi in krajevna društva raznih podpornih organizacij po svoji moči nabirajo prispevke za štrajkujoče brate v Michiganu. Tako je tudi naše društvo ‘ ‘ Svobodomisleci ’ ’, šetv. 169, prirelila dne 27. septembra veselico, da pomagamo bratom v Michiganu, bi se bore za svoje delavske pravice. Veselica se je vršila v najlepšem redu in bila je dobro obiskaiia, kar doka zuje čisti prebitek v znesku $55.00. To vsoto smo odposlali br. gl. tajniku. Bratje in sestre S. N. P. J. in vseh naprednih organizacij! Pomagajmo našim tovarišem in so trpnim v boju zoper njih izkori ščevalce! Štrajkarji ne omahujte! Stojte trdno kakor skala in nihče med vami naj ne postane izdajalec. Bodite uverjeni, da tisoči vaših bratov stoje za vami z odprtimi rokami. Zavedni delavci pozdravljeni, vam štrajkarjem pa želim zmago v najkrajši dobi. Frank Juvan, tajnik. prijazen smehlaj na njegove ustne, da zapusti svojo zatohlo sobo in odide na sprehod na ulico. Tak dan ne pozna žalostnih obrazov, marveč razpodi oblačke skrbi v nič, ki navadno more duše zemljanov v vsakdanjem boju za obstanek in rišeio v čelo že mladeniču izrazovite poteze. Nebo je bilo jasno kakor steklo, solnce je .pošiljajo s\\je govke žarke na zemljo . . . Lahen vetrič i epihljal in se tupatam poizgal s koščeki papirja: skupljal jih v majhne kupičke, da jih potem zopet raznese na vse vetrove. Že dopoldne je vrvela množica po ulici i’ praznični obleki. Povsod eseli obrazi, zadovoljni pogledi, asi so žuljave roke pričale, da so nrejšni dan še delale, težko delale .... Bilo je pravo praznično vreme, ki na človeka vpliva, da pozabi na življensko grenkobo, ki ga obdaja v vsakdanjem življenju, in da stremi le za razvedrilom in veseljem. Omenjenega dne je žensko društvo “Nada”, štev. 102 pri-edilo svojo veselico z vinsko trgatvijo. Krasno vreme je že dopoldan pripovedovalo, da bo veselica prav dobro obiskana. Kole bil ob dveh popoldan odprt veliki vhod v dvorano, že so pričeli prihajati prvi gosti. Prihajali so posamezni in v skupinah. Proti večeru se je vila prava procesija po stopninah navzgor v dvorano. Pričela so prihajati društva korporativno in predno je bila ura sedem, je bila dvorana nabita občinstva do zadnjega kotička. Korporativno so prišla društva “Slavija”, štev. 1. S. N. P. J., “Francisco Ferrer”, štev. 131 S. N. P. J., “Slovenski Dom štev. 86 S. N. P. J., “Slovenija”, štev. C. S. B. P. J., slov. mladeniško samostojno društvo “Dani-Slov. Del. Sokol Chica- m Greenland, Mich Društvo “Novi Dom”, štev. 28, se zahvali vsem društvom in po-jedinim članom, ki so pripomogli k vsoti, ki nam je bila poslana, da lahko plačamo asesment in ostanemo člani našenapredne jed-note. Apeliramo še vbodoče na vaša človekoljubna srca, da nam pomagate. Naš boj je hud, naš sovražnik krut, ošaben in trdosrčen. Do dokazujo, da bo treba še mnogo požrtvovalnosti, zatajevanja samega sel?e, ako hočemo v boju vztrajati do konca. Ako bi vsak delavec bil razredno zaveden in se čutil člana velike delavske družine, bi bil naš sovražnik kapitalizem že zdavnej na tleh, ne bilo bi treba štrajkati in nabirati podpore za štrajkujoče delavce. Hrvatje in Slovenci v Združenih državah podpirajte nas v tem boju, da lahko ostanemo zvesti elani S. N. P. J., kakor smo bili do sedaj. Zima je pred vratmi, treba je kuriva, tople obleke za deco itd.! Pri nas pade živo srebro do 40 stopinj pod ničlo. Zima traja skozi 6 mesecev. Ta dejstva goAmre dosti jasno, da najhujše v boju nas še le čaka, ko se bo našim izkoriščevalcem pridružila kot zaveznica še ostra zima. V okraju Ontonogon ne delajo niti v enem rudniku, in na površje ni prišlo niti pol funta bakfene rude. Pri nas ni skebov. Bolj slabo je v sosednem okraju Houghton, kjer je deputijev kakor kosmatih psov, ki so pripravljeni ob vsaki priliki streljati na nedolžne in neoborožene delavce. L. M,, tajnik. Ko je noč razgrnila svoja temna krila preko naraA7e in je dvorana odsevala y žarni luči, so prišli v Ainograd Telebanov oče, župan Telebanje vasi, v spremstvu svo iih viničarjev, Auničarie in nočne ga čuvaja, da dovolijo krasti grozdje s pripombo, da bo kaznovan, ki bo prijet. Občinstvo si ni dalo dvakrat reči, da sme krasti Komaj so se oče župan po večerji zasukali, da ložje prebavijo ore-hoAre štruklje in so pričeli potrka-A7ati s čeAdjem k veselim zvokom harmonike, so se že stegnile prve zločinske roke, da bi oplenile vinograd. Imejitelj rok je seveda napravil račun brez bistrogledih viničark, ki so takoj prijele in odgnale hudodelca pred ždpana da ga kaznuje. Ker zgledi A-lečcjo se je stegnilo deset, dvajset rok. da. zvrše, kar je prvim ponesrečilo. Vse zastonj! Viničarji in vini-č ari c e so jih prijele takoj in hajd r»red strogega župana, ki je poslal Arsakega na ričet, ki ni hotel olačati določene denarne globe. Kljub pazljivosti viničarjev in A-iničark in strogosti župana se je število grozdoA- pričelo krčiti v A’inogradu. Ko je bil Annograd že skoraj oplenjen, so se uporniki pričeli zbirati pred županskim uradom. Že njih temni pogledi so pričali, da so puntarji najhujše vrste. Govorili niso glasno, ampak le šepetali so drug druzemu na uho. Na dogovorjeno znamenje so zgrabili očeta župana, ki tehta nad dA-e sto funtov, ga ukradli in nesli iz dvorane, kakor da bi imeli opraviti z majhno leseno punčko. Tudi nočni čuvaj je imel s temi puntarji slabe izkušnje. TJga sovali so mu vedno “laterno” da bi ne videl, kako njih zavezni ki kradejo grozdje. Neki puntar mu je celo ukradel laterno. Le čuditi se je, da se tudi njejnu ni to zgodilo kot vrlemu očetu žu panu. Viničarjem in viničaricam je igrala gdč. Pajkova na harmoni ko. Izkazala se je pravo umet nico na tem inštrumentu in le malokedaj se sliši harmoniko, da bi jo ubirali tako spretni in izur jeni prsti. Po končani trgatvi je zopet pričela igrati naša godba na lok. Veseli pari so se sukali v ne dolžnem plesu, dokler ni godba za igrala “SAveet home”, kot zname nje, da je napočil čas ločitve. Na veselici nismo pozabiti tudi naših bratov, ki se v Michiganu borijo za delavsko stvar. Nabirali so prostovoljne prispevke za siromake, ki so v štrajku za boljše delavske razmere. Nabrali so: sod. Joseph Zavertnik, ml. $5.90; br. Joseph Snoj $3.25 in br. Frank Udovich $3.23. Skupaj $12.38. Ta šota se je izročila sodr. Jos. Za-vrtniku, ml., da jo odda br. gl. tajniku, Johnu Verdebarju. Vsem Anničarjem in viničar-kam, vsem društvom, sploh vsem, ki So pripomogli, da je veselica vspela, posebno pa gdč. Pajkovi, izrekam v imenu društva najtoplejšo zahvalo. Uverjeni bodite člani društev, ki ste nas obiskali korporatiA-Tio, da društvo “Nada” ne bo pozabilo na vaše prireditve, da bo A7sikdar na mestu, kedar bodete apelirali na našo pomoč. Po končani veselici se je Aridelo, da si je naša denarja potrebna društvena blagajna opomogla za en stotak. Upam, da bodo članice z izidom Areselice povsem zado-oljne. Opozar jam članice našega društva, da naj se prihodnje seje dne 9. oktobra udeleže a7 polnem številu. Na tej seji bo pristopilo šest novih članic, kar dokazuje, da se članstvo našega društva množi. Na dneArnem redu so še mo-p važne točke, ki jih bo treba rešiti. Omenjenega dne bo društvo ‘Slovenija”, 44 C. S. B. P. J. dbhajalio svojo dvajsetletnico. To ie eno prvih ustanoA7ljenih slovenskih svobodomiselnih društev. V tem društvu se je rodila misel za ustanovitev7 S. N. P. J. Društvo ‘Slovenija” je ob ustanovitvi naše jednotc darovalo $50 za pokritje troškov pri ustanovitvi. Torej nas A7eže dolžnost, da se dva jset-lenice udeležimo korpo rativno. Koncem dopisa priparačam sestram, da ne -odnehamo z agita cijo za naše društvo. Pojdimo vse na delo jn naše društvo bo kmalu štelo sto članic. Slovenke — žene in dekleta ki še niste pri nobenem društvu, pridružite se “Nadi”, pridite v našo sredo, postanite članice A7e-like družine naprednih in zavednih Slovenk in Slovencev a7 Arne riki — “Slovenske narodne pod-oorne jednote”, pri kateri se lahko zavarujete za slučaj bolezni in nezgode. Prepričane smo, da danes ne zadostuje, ako je le mož zavarovan. Kadar žena zboli, je tudi tre ba pomoči! Vsaki bolni ženski je dobrodošla bolniška podpora, ki znese pri naši jednoti en dolar dnevno. V slučaju smrti izplača iednota $600 posmrtnine. Sestre društva “Nada”! Na-nrej-------nevzdržema naprej za ku, ne odnehajte, dokler ne izvo-jujete zmage. Za vami stoje razredno zavedni tovariši, ki z bistrim okom opazujejo boj, katerega bijete za človcčanstvo v gornjem Michiganu. Vaša zmaga je naša zmaga, vaš poraz je naš poraz. Vsoto sva odposlala z bratom Peterlinom br. gl. tajniku dne 15. t. m. Frank Somrak. naše društvo in jednoto! Mary Udovich. Cleveland, O Zadnji shod, ki ga je sklical iugosl. soc. klub, ni bil tako obi -kan, kakor se je pričakovalo. Kaj je temu vzork, je težko izreči. Nevednost bi se lahko vzelo za vzrok, ako bi takih ne manjkalo na shodu, ki se prištevajo med naprednjake. To je žalostno, a resnično. Kljub slabi udeležbi se ie nabrala precejšna v7sota za štrajkujoče brate v Michiganu. Darovali so sledeči: Dr. F. J. Kern $5.00. Jos. Januch 50c, Ig. Smuk 50c, Jack Svigel 50c, Ant. Poljak 50c, Ant. Krašman 50c, Fr. Pucelj 50c. Al. Kosmač 50c. John Zupanc 50c, Matt Petrovič 50c, P. Zupan 50c, Fr. Perše 50c, Fr. Mežnaršič 50c, A. Kuhelj 50c, Fr. Černe $1.00, Andr. Miško $1, Louis Kveder 25c, J. Svigel 25c. J. Perkopec 25c, Josip Somrak 25c, Fr. Česen 25c, Tom Mlinar 25c, Matt Mlinar 25c, Jak. La-kar 25c, J. Mivošek 25c, Fr. Narobe 25c, Ant. Bajc 25c, J. Jug 25c, Al. Erste 25c, Ag. Kužnik 25c, Vic. Jurman 25c, Al. Rojc 25c, Ant. Israla 25c, Mart- Šorn Sora 25c, Karl Šerjan 25c, Louis Pavlin 25c, K. Lavrič 25c, J. Gu-bovec 25c, A. Franich 50, J. Kos-perk 25c, Tom Živko 25c, Val Rogilja 25c, F. S. 25c, V. Magistič 25c, Louis Stegovec 25c, C. Biz-iak 25c, Jos. Birk 20 in Frank Somrak 35c. Nekateri so darovali po 10 in po 5c, tako, da se je nabralo 22 dolarjev 75c na shodu. Tsto nedeljo se je nabralo na za-baArnem večeru društva “Naprej” štev. 5 S. N. P. J. $3.10, na seji imenovanega društva pa 11 dolarjev. skupaj $36.75. V imenu borečih tovarišev izrekam vsem, ki so prispevali k vsoti, najtoplejšo zahvalo. Pokazali ste, da razumete gospodarske boje v današnji družbi in da ste proti nasilju kapitalizma. Tovariši, ki ste v štraj- Razprava o jednoti. Columbus, O. Uresničenje ideje za združitev slovenskih jednot in zvez je pomembna za ve Slovertce v Ameriki. Seveda so rojaki, ki pišejo za združitev, različnega mnenja. Tako hočem tudi jaz povedati svoje misli o tej važni zadevi, ki je sedaj na javni razpravi. S. N. P. J. je večinoma razširjena skoraj po vseh slovenskih naselbinah v Združenih državah. Poleg je tudi najstarejša svobodomiselna podporna organizacija. Zato svetujem, ako bi se udejstvi-a združitev, naj bi se vse ostale jednote in zveze združile pod njenim praporom. Ako bi večina članov in članic zahtevala, da naj sč" da organizaciji novo ime, tedaj bi bilo najprimernejše ime “Zveza slovenskih jednot”. O tem bi odločilo splošno glasovanje. Razredov naj bi se napravilo toliko, kolikor bi se združilo jednot, v nobenem slučaju pa ne več, kakor pet. V štiri razrede naj bi se sprejemali člani in članice od 16. do 45. leta. Za vsakega teh razredov naj bi se izplačevala bolniška podpora, kakor sedaj: za prvih 6 mesecev po dolarju, za dragih 6 mesecev po 50c. Posmrtnina naj bi znašala: za vsak .razred 250. Ako bi član plačeval za dva razreda, bi bili njegovi dediči opraA7ičeni do $500, pri štirih razredih pa do $1.000 posmrtnine. V peti razred naj bi se sprejemali člani od 45 do 55 leta. Bolniška podpora naj bi se jim iz-olačevala, kakor v prejšnih razredih, posmrtnina naj bi znašala le $100. Mesečni prispevek naj bi plačevali vsi enako. Za pristopnino naj se pa uvede lestvica po starosti. 16 do 25 leta.........$1.50 25 do 35 leta......... 2.50 Od 35 do 45 leta.......... 3.50 Od 45 do 55 leta.......... 4.50 Omenil sem, da ima S. N. P.. J. svoja krajevna društva skoraj v vseh slovenskih naselbinah. Ako pride do združenja, potem naj bi se člani druzih jednot pripisali k krajevnim društvom S. N. P. J. V slučaju, da bi združena organizacija dobila drugo ime. potem naj bi ostale številke S. N. P. J. nespremenjene, odpadla: naj bi imena in društva naj bi imela le števdlke. Ako pa ostane staro ime, potem naj ostane, kakor je. J. Zakrajšek, član društva “Prijatelj”. je katastrofa. Vzemimo za primero J. S. K. J. ali K. S. K. J.t ki imata precejšno vsoto denarja v blagajni. Slučajno zadene nesreča društvo, ki je močno in šteje 300 članov. Ali bi mogla v takem slučaju ena ali druga jednota iz* plačati vse tirjatve? — Ne! — Ako smo združeni v7si Slovenei v eni organizaciji, bi jih izplačali brez vse skrbi v takem slučaju. To je resnica, katero mora priznati tudi nasprotnik. Članom, ki so stari že 50 do 60 let, ki so celo vrsto let plačevali svoj asesment, ne bo treba skrbeti, da se ne bo izplačala njih dedičem posmrtnina. Pustimo verske reči na strani in potrudimo se za kaj bolj koristnega. Verska, kot politična stvar nima nikakega pomena pri organizacijah, ker vsaki več škoduje, kot koristi. ¡Cenjenim zastopnikom,, ko se snidejo a7 Chicagi, pa priporočam, da naj storijo najboljše za trpine-delavce, da jih ne bo treba pet mesto enega sestanka, aKoravno ie glavni stan na Kitajskem, samo da dobimo podporo v slučaju bolezni, kar Dotrebuje član v bolezni. Frank Bartol, predsednik štev. 29 in član S. D. P. Z. Cumberland, Md. Večinoma so konvencije vseh organizacij zaključene za to leto Vsaki delegat gotovo misli, da je storil v dobro organizacije vse, kar je bilo v njegovi moči. V kratkem pa pride na vrsto najvažnejše zborovanje, ko se snidejo zastopniki podpornih organizacij za združitev v Chicagi, 111. Ker zasledujem vsekozi to gibanje, sem opazil, da je postalo vse nekam preveč mirno, da se udejstvi združitev. Res ni lahko izvesti združitve, vendar se mi pa zdi, da1 ta naloga ni tako težka, da bi je ne mogli uresničiti. Pred vsem je treba sloge, pa pojde. Vsakdo mi bo pripoznal, da je 20.000 več, kakor 5.000, in da se da z večjo vsoto napraviti več, kakor z manjšo. Danes imamo jednot in zvez, da bi jih bilo kmalu težavno sešteti preprostemu delavcu. Ali ni mar resnica? Moja misel ni, da bi kritiziral posamezne osebe, marveč vem iz lastne izkušnje, koliko stanejo vsako organizacijo upravni troski. Verjemite mi, da se bo lahko vsakdo prepričal o tem, ako se združimo. Blagajna bo za mnogo tisočakov na boljšem in na vsaki konvenciji ne bo treba povišati asesmenta. Danes se večinoma sklicujejo na starost, kar pa po mojih mislih ni tako odločilno, ker večina Slovencev pride in zopet gre. Dosti jih je, 'ki so člani le po 5 do 10 let ene ali druge organizacije, ne da bi dobili kakšno podporo. Je pa stvar drugačna1, ki preti vsaki organizaciji, to Chisholm, Minn. Popolnoma se strinjam z bratom iz Barbertona, ki je obelodanil svoj dopis v “Glasilu” glede prouredbe bolniškega sklada. Sistem bomo morali preurediti pre-jatislej. Do prihodnje konvencije naj se poviša asesment za bolniški sklad, ali kateri drugi sklad, le toliko, kolikor je potreba. Na prihodnji konvenciji bo lahko razpraA7Ijati na podlagi izkušenj, ki smo jih imeli tekom zadnjega triletnega poslovanja. Prepričan sem, da bo prihodnja konvencija naše jednote povoljno rešila to vprašanje, ker je še vsaka konvencija naše jednote rodila dober sad. Zakaj? “SloArenska narodna podporna jednota” je organizirana na ljudski podlagi in v nji ni prostora za avtokratiene in teokratične težnje. Članstvo SNPJ. je zavedno in zavedni so tudi njega zastopniki, ki ga zastopajo na konvencijah. Seveda so izjeme tudi pri nas, kakor povsod. To pa le potrdi plavilo. Pogosto se danes sliši, da imam le dosti za danes, kaj me briga, kar prinese jutro. Taki izrazi so le izrodek nevede. Ta neveda je pa kriva, da imamo danes člane pri podpornih organizacijah, ki niso pristopili a7 organizacijo, da bi podpirali drug druzega, marveč jim gre za to, da bi imeli od drugih — od vseh organiziranih -le za svojo osebo dobiček. Neveda je tudi kriva, da se mnogo delavcev ne zaA7eda, da čim bolj delajo za svoje delodajalce, tolikor večje bogastvo skupljajo zanje, med tem ko sami postoja-jo čimdalje bolj odvisni sužnji. Zato je priporočljivo, da vsak’ delavec misli in sicer mnogo misli. Bodi organiziran v podporni, strokovni ali politični organizaciji — vedno misli! Še več naj pa misli tisti .delavec, ki ni organiziran. Kdor misli, mnogo misli o vseh vprašanjih, tudi stvarno sodi o vsem, predno nastopi javno za eno ali drugo stvar, da ne pride sam seboj v konflikt. A. Mahne. Naznanila in vabila. Livingston, 111. Društvo “Bratje vsi za enega”,* štev. 96, bo obhajalo svojo petletnico v soboto dne prvega novembra v dvorani Alberta Schvvajgar-ja. Začetek točno ob sedmih zvečer. Vstopnina za moške 25c; ženske so vstopnine proste. „Na petletnico A7abimo uljudno vsa sosedna slovénska društva, kakor tudi vse ostalo slovensko občinstvo, ki ni organizirano v podpornih ali drugih društvih. Radi petletnice se vrši redna mesečna seja drago nedeljo v mesecu, dne 9. novembra. Anton Woueko, tajnik. Kenosha, Wis. Pri društvu “Ilirija”, št. 37, sta nabirala br. Tomaž Pavlin in Luka Zupančič za štrajkujoče brate, v Michiganu. Darovali so: Tomaž Pavlin 50c, Ferdinand Šporer 50c, Josef Ruzik 25č, Jos. Uremobič 50, BaHoslav Euculič 25e, John Matkovič 25c, John Kombol 50c, John Klasnik 50c, Frank Klonsček 25c, Ilija Marinčič 25c, Anton Bajt 25c, Aloiz Gušič 25c, Frank Fon 25c, Peter Matana 25c, Frank Preširn 25c, Frank Koren 25c, Anton Kenda 25c, Anton Hosner 50c, Josef Kenda 25e, Josef Cerovšek 50c, Anton Mlatej 50c, Nikolaj Okočič 50c, Nikolaj Uraniša 50c, Josef Pečorin 25c, Stanko Grdič 25c, Aloiz Redel 50c, Anton. Komac 25c, Filip Uremobič 50c, Anton Manjac 25c, Ilija Rudman 50c, Aloiz Sosjal 25c, Anton Besel 50c, Josef Pečovnik 50c, Frank Zobec 25c, John Zupančič 25c, Josef Lovrenz 50c, Frank Adler 50c, Matt Krčel 50c, Paul Maraš 50c, Josef Rački 50c, Josef Matkovič 50e, John Teržan 25c, Anton Su-maek 25c, Mike Keržan 50c, Fr. Oset 50c, Josef Hosner 50c, Aloiz Bidič 25e, Luka Hanter 15c, Ant. Pirz 25c, Peter Francis 25c, Anton Polič $1.00, Josef Bajde 25c, Vincenc Kozolički 30c, Aloizia Preširn 25c, John Grebenc 50c, Tomaž Mihelavič $1.00, Aloiz Baloh 50c, Martin Mlekuš 50c, Josef Pirz $1.00, Anton Mihelič 50c, Albin Gorenz $1.00, Frank Birko 50c, Frank Baloh $2.00, Anton Ban čina $1.00, Frank Černuta 50c, Lukas Zupančič 50c, Andrej Komac 50e, Anton Kaplan 50c, Johan Špeh 50c Martin Javornik 50c. Skupaj $31.70. Mullan, Idaho. Opozarjam člane S. N. P. J., ki bivajo v Mullanu ali njegovi okolici, da naj vzamejo prestopne liste, in se zglase pri društvu “Mullan”, štev. 214, da ne bo potem kakšnih neprilik radi bolniške podpore. Starim članom priporočam, da naj na prihodnjo sejo pripeljejo kolikor največ novih članov. Frank Raunahrib. Slovensko zavetište. POROČILO SLOVENSKEGA ZAVETIŠTA ZA JULIJ, AVGUST IN SEPTEMBER. Prejemki, poslani na tajnika: Društvo 'Habsburški Sinovi, Orient, Pa., pristop in članarina ...........$ 3.00 Slovenci v Somerset, Colo., čist dobiček od veselice za S. Z. ..•............ 19.95 Slovenski Narod, 153 S. N. P. J., Youngstown, O., pristop in članarina!___—.65 Postaja št. 6 S. Z. v Black Diamond, Wash., pristop in članarina ........... 20.05 Društvo št. 11 S. D. P. D., Conemaugh, Pa., pristop in članarina ............ 2.50 Mrs. Theodore Chagrin, San Jose Cal., dar in članarina (po Glas Naroda) 5.00 Ana Mohar, Great Falls, Mont., dar (po Glas Naroda) ..................... —.20 Slovenski Narod, Pueblo, Colo., poslal dar, nabran od John Erjavca, tam.. 2.00 Društvo S. Z. v Black Diamond, Wash., je priredilo veselico za Zavetišče in napravilo čistega.... 50.00 Prejšnje društvo za znamke in knjižice ............ 11.40 Josip Zorko, W. Newton, Pa., nabran dar (po Glas Naroda) ................ 2.75 V Diamondville, Wyo., sta nabrala navdušena roja-a Martin Žibert in John Brovic, kot sledi: Po $1.50: Gregor Stiircelj; po $1.00: Martin Žibert, John Brovic, Valentin Hmelich, John Stremfel, Frank Vodna 1, Marko Vulkmisich, Joseph Pen-ea, Fr. Brezovnik, John Klep, John Gradišnik, Louis Grbetz, JosepJj Fi-licijan, Frank Hlučan, Joseph Glas. Po 50 centov: Ant^n Sinkovich, Valentin Miklavčich, Joseph Nemec, Jos. Brezovec, Joseph Koščak, Stenan Flere, Filip Pod-bevšek, Ant. Kral. John Flere. Frank Matko, An-dro Jankovich, J. Krnc, Gregor Šabac, Paul Šaha e, Frank Bobrnik. Fr. Brunski. JonU Vidic. Ma-tiia Filicijan, AndroFlo-rijančich. Ant. Tratnik, Gregor Kalan. Nick No-voselec. Frank Zunter, Josenh Fatur. John Petrovič, Jerry Čadež, Ma- rija Soko, Frances Filicijan. Pa 25 centov: Luka Plut, Štefan Peternel, MikeKrivee, G. Val-te in Neimenovan. Skupno poslanega ........... 30.75 Poslano na blagajnika SZ: Franičiška Seliškar, Ely, Minn..................... 1.00 Matija Pogorelc, nabral pri zborovanju J. S. K. J. v Pittsburg, Pa......... 49.00 Josip Koshak, nabral med delegati J. S. K. J..... 13.08 Nabrano na banketu v Narodnem Domu v Pittsburgh, Pa., v čast delegatov J. S. K. J......... 27.23 Dar društev št. 12 in 26 J. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. 50.00 John Avsec, Cleveland, O., 1.00 L. J. Pirc, Cleveland, O.,.. 2.25 Skupno. . •.......$ 291.81 V polletnem računu izkazana gotovina ......... 1963.08 Skupna vsota S. Z. dne 30. vembra 1913 ..........$2254.89 Poročilo iz tajniškea urada. Zopet pokazujemo rast Slovenskega Zavetišča. Prepočasi raste za tiste, kteri bi najraši Videli v svoji gorečnosti, da bi drugo leto že stalo. Prehitro raste za tiste, kteri so se iz tega ali onega razloga zavz.cn, da delujejo proti Zavetišču. Mi pa vidimo v sicer počasni ¡rasti gotov napredek — kamen do kamna, dolar do dolarja. Ko bi se vsa društva tako zanimala, kot se nektera. Ko bi bili vsi roiaki tako navdušeni, kot so nekteri. Imamo nad osemsto društev. če bi vsako to ali drugo isto napravilo jedno veselico za Zavetišče, smo prepričani, da bi bil povprečen čisti dobiček po $50 na društvo. In čistega bi prišlo «a m o od veselic v iednem letu štirideset tisoč dolarjev. Če bi se vsi tako spominjali Zavetišča, kot se ga delegatjee J. S. K. J. v Pittsburghu, Pa., za časa zadnje konvencije. Če bi bili vsi tako velikodušni, 'kot. so bili posamezni odborniki in delegatje *>•60006 konvencije, kteri so v svo-ii velikodušnosti odstopili znamenite vsote na korist Slovenskega Zavetišča. Toda o tem hočemo ‘zpregovoriti, ko se nas bolj natančno uradno obvesti. Da, Slovensko Žarišče je lepa misel. O tem smo menda edini vsi. Ampak za uresničitev vsake misli je treba truda in žrtev. S tem pa pridemo do druzega upra-šanja Zavetišča. In to drugo u-prašanje pogasi marsiktero navdušenost. Navdušen bi še bil človek, če bi nič ne veljalo in če bi ne bilo treba nobenega dela. Žrtvovati nekaj in delati nekaj, to je bolj težko, kajne. In zato išče človek izgovor, kterega tudi dobi, kadar ga rabi. Pa pravi ta: eh, čemu bi dajal. Jaz ga itak ne bom potreboval. Drugi: iz tega itak ne bode nič. Tretji: bom že dal, ko vidim, da se bode v resnici začelo. Četrti: tudi če se kaj napravi, se ne bode vzdržalo. Peti : jaz bi dal, če bi bilo Zavetišče tako in tako. In tako gre to dalje. Kogar ni med delavci za Zavetišče, tisti ima tudi že skovan svoj izgovor. Pa Zavetišče bode vsejedno. Žalostne gospodarske razmere starega kraja silijo vedno več ljudstva semkaj. Naše organizacije bodo rastle. In ž njimi bode vedno bolj rastlo zanimanje za našo narodno ustanovo “Slovenske Zavetišče”. Naša navada je, da odlašamo z vsako stvarjo, dokler nas okoliščine ne prisilijo na resno delo in razmišljanje. Mi vemo vsi, da bodemo imeli v desetih letih med članstvom naših organizacij člane. za ktere bode treba skrbeti po zakonu. Gotovo ne vseh — nekteri bodo mogli skrbeti sami zase, Kaj pa s tistimi, kteri bodo prepuščeni na milost in nemilost organizaciji.. S čim jih bode podpirala? S posmrtnino, kajne? Kako dolgo pa? Tn kaj potem? Naš mladeniški vzgojitelj Slomšek pravi: Jablane, hruške in druge čepe, Cepi v mladosti za stare zobe. Kdor hoče torej imeti na stare dni gotovo jaboljka, mora misliti v mladosti na to. Organizacije. ktere so danes skoro vse še v otroški dobi svojega razvoja, bi morale že zdaj misliti na to, kar pride in kar mora priti. Prezgodaj ni nikdar — prepozno pa večkrat. In kdor odlaša, je gotovo prepozen. Danes smo tukaj, v naši novi domovini in s tem moramo računati. Sem pridejo zdravi, močni ljudje. Kdo gre nazaj? Da, gre jih veliko. Nekteri na svoja do-movja, da še jedenkrat poskusijo s svojo srečo. Ti pridejo navadno vselej nazaj. Drugi v boljših od-nošajih gredo tje samo pogledat. Tudi ti se vrnejo. A gredo v staro domovino še tretji — bolni in poškodovani, kterih je v naši domovini že polno. Sam profesor Dorsey je zapazil to pri obisku v našo domovino. Ali ni to neusmiljeno,—pošiljati bolnega ali poškodovanega človeka v svojo domovino, kjer trpi gorje in uživa miloščine revne občine? Ali mislite, da ie častno za nas, da delamo po vzgledu nekterih ne-civilizovanih narodov, kteri se karma kratko iznebe svojih bolnikov in poškodovancev? Ali bodemo trpeli e dolgo te razmere, ktere smo upeljali in ktere so vse kaj druzega kot častne za nas? Ali nismo mi danes precej organiziran, krepak narod, kteri je sposoben, da skrbi sam za svoje ponesrečence, skrbi v deželi, kte-ro imenujemo mi boljšo, kot je. naša nekdanja domovina? Zdramimo se — storimo, kar je naša dolžnost. Tn prva naša dolžnost je, da postavimo dom za stare. poškodovane, onemogle. Da postavimo bolnišinico, kjer se bodo zdravili vsi, kteri so zdravic potrebni? Vsak narod ima svoj naroden davek. Tn zadnji čas je, da ga postavimo tudi mi. Začetek je tukaj, razvoj pride. In kdor ima še kaj srca do svojega ljudstva, kdor čuti še kaj dolžnosti ma-pram narodu, iz kterega je, kogar bole razmere, kot so danes med nami, kdor količkaj misli na našo bodočnost, tisti se ne bode strašil malega truda in malih žrtev. Pustimo te izgovore in lastno skovane tolažbe, pa združimo se po gleslu: Narod vstani. Vsi na pozorišče, Vsak prispevaj dar za Zavetišče. Za odbor S. Z.: Frank Krže, tajnik. Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. Kako je krvavela Johanca. — “Zarja” poroča o tej svetnici, ki je pod pokroviteljstvom Vodiškega župnika izvajala svoje sleparske čudeže, naslednje: “Nemara ne veste, na kakšen način je uprizarjala vodiška Johanca, katero proglaša sedaj tudi “Slovenec” za sleparsko, svoj gorostasni švin-del “čudežne krvavitve”. Stvar je bila tako grobo uprizorjena, da bi ji bili morali takoj priti na 3led, če bi bili le nekoliko preiskali vso komedijo. Da je potila telečjo kri, je že znano. Imela jo je pai v nekakšni hruški iz gumija, ki jo je pričvrstila za tilnikom. Odtod so bile napeljane gumijeve cevi pod lasmi, in če je z glavo le malo pritisnila,' je morala po tem aparatu pricurljati kri “iz njenega čeliai”. Na enak način je bila urejena tudi krvavitev rok, katerih, kakor je znano, nikdar ni hotela pokazati. Razumljivo je, da je strjena, stara kri strašno smrdela; živce je morala imeti “svejta punca” še dobre, da je to preq»šala. Če so jo pa ljudje vprašali, odkod prihaja neznosni smrad, je odgovarjala, da smrde njih grehi, ki bodo le tedaj odpuščeni, če dajo za maše. Potem pa je kar diktirala, koliko mora dati ta ali oni. Trdila je tudi, da so uspešne le maše pri Salezijancih v Rakovniku. Zdaj, ko je sleparija tako očitna, da je nikakor ni več mogoče utajiti, imenujejo tudi klerikalci Jolianco goljufivko in pripovedujejo, kako je posamezne ljudi varala za denar. S tem pa vendar ne more biti o-pravljen ta škandal, ki ne bi bil nikdar mogoč, ako bi bili poklicani cerkveni in posvetni faktorji storili svojo dolžnost, da bi se bil pravočasno razkrinkal smrdljivi švindel. Lehko pa se pravi, da> so ravno tisti, ki bi se bili morali brigati za to reč, dajali Johanci potuho, eni, ker so računali, da bodo “čudeži” koristili klerikalizmu. drugi pa, ker jih mine korajža, čim ■ se kakšna lumparija ogrne s “svetostjo”. Pred “čudečem” je treba v vsakem slučaju imeti rešpekt, pa naj gre za kakšen “dolenjski Lurd”, ali pa za Johančino kri. Pravijo, da so- cialisti in liberalci uničujejo vero. Radi bi vedeli, kdo jo more uničevati bolj do fundamenta, kakor tisti, ki dovoljujejo in celo pospešujejo take sleparije v imenu vere. Vodiška Johanca je “hospiti-rala” preden je prelivala telečjo kri v vodiškem farovžu zai naše grehe, v nekem cirkusu. Sedaj je jasno, od kje njena spretnost. Ker pa grehi niso izbrisani tako hitro, so morali ljudje seveda dajati tudi pridno za maše. Od neke ženske je izvabila .Johanca 50 K, češ da trpi njen brat strašne muke v vicah. Ženica je seveda verjela in odštela je Johanci 50 K. Res čudno, da toliko časa ne izslede te sleparke. Morda so jo pa iz hvaležnosti sprejeli patri na Rakovniku?” Štiri prste mu je odrezalo.—Iz Stražišča pri Kranju poročajo: 61etni sin posestnika Križnerja je prišel preblizu stroja za rezanje slame. Stroj mu je odrezal štiri prste na desni roki. Glasovita vlomilca prijeta. — Sumljiva sta vseh zadnjih zločinov v Ljubljani, okolici in vloma v kamniškem uradnem poslopju, sedaj najdrznejša! še mlada kranjska lopova Janče Pavlič in Leopold Jereb. Oba je v Trstu policija izsledila in aretirala. Orožnik proti orožniku.—Iz Št, Petra na Krasu poročajo: V pon-deljek je orožniški stražmojster Šter smrtnonevarno ranil s sabljo orožnika Ciligoja. Ciligoj je imel službo in orožniški stražmojster ga je dobil v gostilni. Pozval ga je, naj takoj zapusti gostilno. Začela sta se prepirati in v teku prepira sta potegnila sablje. Ciligoja so prepeljali takoj v ljubljansko garnizijsko bolnišnico, ker je smrtnonevarno ranjen. Namesto v gimnazio v zapor.— Pred 3 tedni je detektiv v ljubljanski zastavljalnici prijel mladega fanta, ki je hotel zastaviti kolo. Fant je najprej povedal napačno ime in rekel, da je kolo njegova last. Kasneje je pa priznal, da je kolo ukradel z dvorišča II. državne gimnazije. Piše se Frane Bevc in je doma iz Žej pri Kozjem. Dne 18. steptembra je bil prišel v Ljubljano, da bi vstopil v gimnazijo, a je pri vzprejemni izkušnji propadel. Nato se je pod pretvezo, da je dijak VI. gimnazijskega razreda, nastanil pri neki ženi na Št. Peterski cesti. Gospodinja je pa kmalu izvedela, da ni dijak in ga je zapodila s stanovanja. Od tedaj se je brez posla' potikal okrofr in končno izvršil tatvino kolesa. Kolo je bilo last nekega petošolca. Petrolej na Gorenjskem. — Tik župne cerkve na. Trati je zadnje dni zopet začel izvirati v večji množini vrelec petroleja'. Če se od nalovljenega, z vodo zmešanega petroleja odcedi samo voda in se ga vlije v svetilnico, jako lepo in čisto sveti. Samomor iz strahu pred vojaško službo. — Iz Javornika poročajo: 231etni tovarniški delavec na Javorniku na Gorenjskem, Janez Medja, bi bil moral te dni k triletnemu vojaškemu službovanju. Iz strahu pred kasarno se je v Donedeljek zvečer ustrelil na cesti,— Obsojen požigalec. — 381etni France Friškovec iz Mengša, obče znan nasilnež, je letos v aprilu zažgal v domači vasi Jožefu Žnidaršiču šupo, vsled česar je bilo temu vse, pa tudi poslopja sosedov Janeza Burnika, Ane Robida, deloma pa tudi hiša' Martina Har-le, po požaru uničeno. Friškovec je bil toliko predrzen, da- se je hvalil, da zna ogenj na ta način zanetiti, da začne šele čez več ur goreti, tako da ga> ne morejo zalotiti v bližini pogorišča, zato se mu sploh ne more ničesar dokazati. Požar pri Žindaršiču je že naprej napovedal, lastna mati in brat nista marala več prenašati njenovih zločinov, zato sta ga o-vadila orožnikom, da je on povzročitelj tega požara, ki je napravil 10.000 K škode. (Ko je Friškovec sedel dne 25. avgusta t. 1. pred porotniki na zatožni klopi, se je tem še premalo dokazo-valno dozdevalo, da bi bili njegovo krivdo potrdili, nakar ga je moralo sodišče od zatožbe zažiga oprostiti. Ni čuda, če mu je vsled tega še bolj greben zrastel. Dne 8. t. m. je sedel Friškovec v Cundrov! gostilni v Mengšu. Napeljal in zasukal je pogovor na zadnji požar, in omenil oba pogorelca, Burnika in Žnidaršiča, češ, da imata vsled požara, zaradi katerega je on stal pred porotniki, a' bil oproščen, vendarle vsak po 500 gld. dobička, nakar je še pristavil: “Pa se bo še posvetilo”, ter pri tem zamahnil z roko v smeri proti luči. V tem trenotku pa vstopi orožnik, ki je čul te grožnje, ter ga aretiral. Obdolženec trdi, d;a> je te besede izustil le v šali, kar pa vse zaslišane priče zanikajo. Sodišče je Friškovca spoznalo za krivega hudodelstva javne sile po nevarnem pretenju in ga obsodilo, na' 4 leta težke ječe. ŠTAJERSKO. Delavci in agraci. — Nedavno sta bila na nedeljo v Gradcu dva shoda. Na enem je povedalo socialno demokratično delavstvo svoje mnenje o avstrijski carinski in trgovinski politiki, ki gre za tem, da izstrada avstrijsko ljudstvo in ki zastopa edinole interese veleposestnikov. Na drugem shodu je pa zloglasni Hohen-blufii svojim agrarcem razklada! evangelij visokih carin. Hohen-blum je imel še celo to drznost, da je hotel napraviti s svojimi zapeljanimi kmeti obhod po mestu, ki ga je pa pozneje opustil, ker so socialno demokratični občinski svetovalci v graškem mestnem za-stopu kar najbolj energično nastopili proti tej predrzni nameri. Socialno demokratični shod je bil sijajno obiskan.Referiral je poslanec sodrug Resel. Po shodu je odšlo 300 do 400 zborovalcev v dvorano, kjer so zborovali agrarci, da bi spoznali Hohenbluma. Ko so prišli, je ravno končal govornik, za katerim bi bil moral govoriti Hohenblum. Ko je nastopil, so ga pozdravili delavci z ogorčenimi “fej’’-klici in z žvižganjem. A-grarci so tedaj skočili vsi razjarjeni in obmetavali delavce z vrčki in krožniki. Prišlo je do resnih spopadov in sta bila dva delavca tudi lehko ranjena. Hohenblum je pa izginil med tem z govorniškega odra kakor kafra in vladni komisar je razpustil zborovanje agrarcev in delavce so policaji razgnali. Pred dvorano, kjer so zborovali agraci, se je zbralo vse polno delavstva, ki je protestiralo proti izsesevalcem ljudstva. Hohenblum je prišel iz dvorane zelen kakor zid. Da ni imel garde kmetov, ki ga je varovala, bi se mu ne bilo godilo dobro. Z avtomobilom se je hitro odpeljal na kolodvor ,kjer so ga pa tudi že sprejeli delavci. Agrarci so dobili v Gradcu prav izdaten tuš. Ubijalec alkohol. — V Brusovi gostilni v Vudini so se poslavljali rekruti. Alkohol je igral seveda glavno vlogo. Zvečer so se stepli udeležniki in v tepežu sta napadla brata Tašner posestnikovega sina Vnuka z nožem. Eden bratov, ki je kolar in ki-bi moral sedaj k vojakom, je sunil Vnuka z nožem v prsi tako silno, da je bil Vnuk takoj mrtev. Dan kasneje zjutraj so aretirali- oba brata Tašnerja in še nekaj drugih fantov, ki so se bili udeležili pretepa. Kolera ob štajerski meji. —Iz Središče poročajo, da je na postaji in trg» Središče zdravniška revizijska služba, ker je v bližnji Veliki Kaniči in baje tudi v Čakovcu izbruhnil akolera. KOROŠKO. Samamor. — V Celovcu se je usmrtil na Beljaški cesti v svojem stanovanju brivski mojster Franc Krušič. Mož se je najpreje zastrupil, nato pa je izstrelil proti sebi iz starega zarjavelega samokresa dva strela. Krušiča je našel njegov vajenec ležečega na divanu z oteklimi usticami skoro brez zavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je mož umrl. Vzrok samomora ni znan. Detomorilka v vlaku. — V ponedeljek zjutraj je našel železniški uslužbenec Arcenel ob železniškem tiru ne daleč od Spitala mrtvega novorojenčka ženskega spola. Preiskava je dognala', daje porodila do sedaj še neznana mati med vožnjo proti Špitalu dete v stranišču železniškega voza 'in vrgla novorojenčka skozi okno stranišča. Zgodilo se je to v nedeljo ponoči od 11. do 12. O zločinki nimajo še nobene sledi. TRST. Trst pod vodo. — V Trstu se je vlila strašna ploha, kakršne ne pojmijo najstarejši Tržačani, ki je kmalu spremenila ves dolenji del mesta v beneške lagune. Tako je bilo, kakor da je Jupiter pluvius odmašil vse nebeške zamaške. Kmalu je bil nižji del mesta docela poplavljen. Dež je napolnil kanale in voda je prihajala sedaj tudi iz teh. Trga Goldoni in Barriera Vecchia sta bila izpreiheneria v velikanski mlaki. Po ulicah Barriera' vecchia, Giu-lia in skoz predor Montuzza je drla umazana voda kakor reka. Odtod in pa do ulice Cardueci, kjer je prihajala voda od spodnjega potoka, se je razširila kmalu po vseh ulicah nižjega mesta, ki je nudil tedaj bolj beneško sliko.Vse centralne kavarne so bile poplavljene in je voda vdrla v vse trgovine ter močno poškodovala različno blago. Po nekod je narasla voda do pol metra. S seboj so tako improvizirane reke nosile različno ropotijo, nabrano na trgih in po ulicah. Avtomobili so bili po teh ulicah podobni bolj motornim člonom. Ponočnjaki so bili tako blokirani od vseh strani. Bilo j vspeva v tem boju. Individiji ali skupina 'individijev ima iste inaterijalne interese kot posamezni individiji, in je instinktivno prisiljena radi samoobrambe, da dela zadružno, da tem ložje vspeva. Človek potrebuje za življenje razne potrebščine: hrano, obleko, kurivo, stanovanja itd. Za pridobivanje teh potrebščin je treba svetovne družabne organizacije. V prazgodovini, ko ljudje niso poznali orodja in strojev, je bil človek, prisiljen jesti druge živali ali pa druge ljudi, ki jih je premagal a boju za obstanek. Človek j ebil ljudožerc (kanibal), ker si ni mogel drugim potom nabaviti dosti hrane za prehranjevanje sebe in svoje družine. Divji človeški rodovi so se bojevali med seboj, da v jame j o kolikor mogoče jetnikov, katere so potem snedli. Kasneje, ko je človek izumil orodje in se priučil obdelovati zemljo, je spoznal, da je boljše, ako jetnike pridrži kakor sužnje, mesto da jih vbije in sne, ker so mu sužnji obdelovali zemljo in redili domačo žival. Spoznal je, da je jetnik — suženj neprecenljive vrednosti zanj, ker zvršuje vsa delat, katerih sadovi so potrebni za življenje. Sužnji so delali na polju, bili so rokodelci, učitelji, zdravniki, stavbeniki itd. Ko je človeški um razkril parno silo in elektriko, ter ju. vpregel v svojo službo, je zginil črni suženj v Ameriki in tlačan v Evropi. Odpravili so telesno sužnost in tlačanstvo, nekdanji suženj in tlačan stat se spremenila v mezdnega sužnja. Dali so mu navidezno svobodo, v resnici so ga pa prikovali k strojem v tovarno, plavž in rudnik. Dandanes Lahko stroji in delavci (mezdni sužnji) producirajo stokrat toliko, koliko potrebujejo ljudje na svetu. Ali moderna proizvodnja s strojem v današnji družbi ima to lastnost, da množi produkcijo blaga, obenem pa znižuje število zaposljenih delavcev. Produkti se množe, skladišča se polnijo z raznim industrij alnim blagom in poljskimi pridelki, ali poleg pa narašča brezposelna armada delavcev. Mesto, da bi se znižalo število delavnih ur, da bi imeli brezposelni delavci priliko delati, pa kapitalisti — lastniki obratnih, prometnih in razdelivnih sredstev, ki niso nič druzega 'kot nasledniki nekdanjih sužnodržeev —žele, da bi se podaljšal delovni čas in nakladajo delavcem vedno več dela. To pomeni za delavce več revščine, več otroškega dela, povišano in pomnoženo izkoriščanje lijih delovnih sil, za kapitaliste pa več bogastva in več u-dobnega življenja*. Te industrijalne razmere delijo celo človeško družbo v dva strogo ločena razreda: v ¡razlaščene mezdne sužnje — proletarce in bogate lastnike obratnih, razdelivnih in prometnih sredstev —• kapitaliste. Mezdni sužnji rabijo in delajo s stroji, ki so potrebni za produkcijo, vendar jih pa ne lastil jejo. Kapitalisti lastujejo stroje, pa ne delajo z njimi. Mezdni suženj — delavec dobi mezdo, kapitalist pa spravi dobiček. Tem nižje so mezde, tem večji je dobiček, čim višje so mezde, tem nižji je dobiček. In to je vzrok ¡razrednega boja. Ako hočemo odpraviti razredni boj, potem moramo najprvo odstraniti privatno last obratnih, orometnih in razdelivnih sredstev. T>HkW bodo posamezne osebe 'ali «kupiue oseb lastovale sredstva, Vi so potrebna za produkcijo in razpečavanje produktov, dotlej Veron imeli tudi razredni boj. Privatna lastnina proizvajal-nUi in ra^zpečevalnih sredstev se mera umakniti skupni lastnini rroaV, VI delajo. Tndustrijalni unio-rVom mora nadomestiti indnstri-ipiui despotizem, ker le skupna ios* m demokratična uprava in-dns+rlre dajeta vsem enako priliko do življenja. Uprava socialnih industrij mora biti za delavce, od delavcev in izvoljena po delavcih. To je, kar mi zahtevamo, ker je pravično in socialistično. Gledališka kriza in ljubljanska občina. O tem zanimivem, s kulturnega stališča za Slovence zelo važnem vprašanju, poroča “Zarja” na-' slednje: — Slovensko gledališče. Pišejo nam: V pondeljek je ljubljanski občinski svet srečno rešil gledališko krizo. Gotovo je, da bi bilo za Ljubljano, glavno mesto Kranjske in središče vseh Slovencev, ne le nečastno, nego tudi škodljivo, ako bi bilo ostalo brez gledališča. Brez civilnega orkestra in brez gledališča bi postala, naša Ljubljana v istini “dolga vas”, kjer vladata dolgčas ir. puščoba. Naši gostje z dežele in tujci ne bi našli v našem mestu ne umetniškega užitka in razvedrila. Za domače igralce in igral, lce pa bi pomenjal izpadek sezon» pravo katastrofo. Občinskemu svetu se je posrečilo rešiti krizo toli ugodno, da je zajamčen ne le nadaljni razvoj naše igralske umetnosti in slovenske drame, nego da dobimo tudi vzorno opero in opereto. Od 1. t. m. nadalje bodo angažirani vsi dosedanji slovenski igralci, ki so še ostali v Ljubljani ter se njih število spopolni tako, da bodo omogočene prav dobre dramske predstave. Kraljevsko zemaljsko ka-zalište v Zagrebu prepusti našemu gledališču gospoda Ignacija Borštnika kot prvega igralca, režiserja in učitelja domačega igralskega naraščaja. Razen gospoda Borštnika pa nam bo po možnosti pošiljalo na pomoč svoje ženske in moške najboljše igralske moči brez velikih stroškov. S tem je Ljubljani za sezono 1013—1914 zagotovljena resnična umetniška drama, a upamo, da tudi za bodoče nekaj dobrega igralskega pomladka. V artostoenem oziru bo upravitelj naše drame, g. režiser Borštnik nodrejen intendanci hrvaškega kazališta, v finančnem oziru pa kontroli občinskega sveta, oziroma magistrata. Slovensko dramsko osobje bo prirejalo najmanje po dve dramski predstavi na teden ter gojilo repertoar, ki bo zadovoljeval vse sloje. Občinski svet je za vzdrževanje slovenske drame dovolil subvencijo 10.000K ter se v isto svrbo uporabijo vsi čisti dohodki dramskih predstav. Za. glasbo ljubeče občinstvo pa je pridobil občinski svet kralj, ze-malj. kazalište v Zagrebu, ki bo gostovalo na našem odru najmanje dvakrat po dva dni zapored vsak mesec s svojimi najboljšimi solisti, s svojim zborom, s svojim orkestrom, s svojimi kostumi in deloma tudi s svojimi dekoracijami. Da je zagrebška opera na velikomestni ufmetniški višini ter da ima soliste in solistke, ki so resnično veliki umetniki, je znano tudi Ljubljančanom. Ta vzgledni umetniški ansambl pod vodstvom opernega ravnatelja in skladatelja gospoda Srečka Albi-nija in mojstra Nikole Fallerja nam priredi tekom šestih mesecev najmanj 24 vzornih opernih in operetnih predstav ter uprizori najmanj 12 različnih oper in operet, novitet in repriz. Gostovanje celokupne zagrebške opere in operete bo torej za vso Ljubljano umetniški dogodek prve vrste, ki bo nudil najčistejši in najvišji umetniški užitek vsem ljubljanskim slojem brez razlike narodnosti. Seveda bodo stroški za ta gostovanja vsega zagrebškega opernega osobja (nad 70 ljudi) veliki: zato pa se bo morala vstopnina k tem predstavam povišati za 30% dosedanje običajne vstopnine ter mora vrhtega prispevati šč mestna občina s subvencijo, ki se bo izplačevala zagrebški intendanci mesečno za nazaj. Ta subvencija bo znašala za najmanj 24 opernih in operetnih predstav skupaj 21.000 K, ter ne zadenejo občine niti za dramo niti opereto prav nobeni drugi stroški. Ves aranžma je torej zelo ugoden in tudi cenejši, kakor bi mogel tudi, ako bi se (bržčas sploh brezuspešno!) poizkušalo v sedanji, že prepozni dobi z lastnim novim osobjem in z lastnim novim orkestrem. Razumljivo je. da ie bil v običnskem svetu predlog poročevalca gledališke komi- sije pri slovenskih občinskih svetovalcih vseh treh slovenskih strank sprejet soglasno in z navdušenjem. Znano nam je pa tudi, da se pošteni in za umetnost vneti nemški odlični krogi odkrito vesele, gostovanja zagrebške opere! Nadejamo se, da se uredi uprava slovenske drame že v kratkem ter da se izvrši prvo gostovanje zagrebškega opernega ansambla že sredi tega meseca.” Imperializem in kapital. Pogledi kapitalističnih romarjev in osvojiteljev so že dolgo uprti na malo Azijo. Ozemlje je veliko, bogato na rudninah in ponekod čudovito rodovitno. Ta ¡rodovitnost bi se dala še potrojiti, ako bi se sčistile s peskom zasute struge rek in se zgradila kanalizacija za umetno namakanje. Rusija si prisvaja severni del male Azije od Trapezuntu do Samsuna in ozidje do Ersingjana in Erze-ruma. Z rusko francoskim denarjem naj bi se gradila Trapezunt-Erzerum-Konia železnica. Pri razdelitvi maloazijatske pogače naj bi jugozapadni trikot od zaliva Kos z doriško zemeljsko ožino in mestom Marinaras, z zalivoma Maori in Tineca, rtom Chelidonia in mestom Adalia (deset tisoč prebivalcev) do mesta Burdur v notranjem, pripadal Italiji. Financirala bo stvar “Banca Commerciale Italiana” v Milanu. Radi tega je dobila italijanska finančna družba (La Soeietá Commerciale d’Oriente) izključno komisijo za dobo petih let, da sme študirati železniške projekte od pomorskega mesta Adalia do Burdura. To je 150 kilometrov; pri postaji Is-oarta se bo italijanska železnica združila s francoskim železniškim omrežjem Smvrna-Aidin. T«ko si osvajajo in delijo kapitalisti vseh narodov svet, ne da Rt vnra.šab narode.' če so zadovoljni s tako delitvijo. Pohlepnost kapitalistov po bogàstvu ne pozna mej ! Odlomki iz zgodovine Zdr. držav. Kmalu so v Johnsonovem taboru zaslišali streljanje, ki se je vedno bolj bližalo taboru. To je bilo znamenje, da sc čete umikajo pred sovražnikom.Takoj je bil po klican ves tabor pod orožje. Drev je pred taborom so takoj posekali in napravili provizorične okope. Topove, katere sc ravnokar dobili iz Hudsona, so postavili tako, da so merili na cesto, po kateri so prihajali Francozi. Komaj so bile priprave dovršene, so se beguni bližali taboru, katerim so pili Francozi in Indijanci za petami. Dieskau je priganjal svoje ljudi, da bi prišel obenem z beguni v tabor. Topovi so bili namerjeni na cesto, po kateri so marali priti Francozi. Ko so bili beguni v taboru, je pričelo strašno streljanje iz topov, ki je povzročilo, da so Kanadčani in Indijanci iskali zavetje v gozdu. Dieskau je uvidel, da je napad ponesrečil in pričel se je umikati. Angleži so mu sledili, in proti večeru je polk ki je prišel iz New Hampshi-ra na pomoč, zgrabil Francoze od nasprotne strani. To je tako učinkovalo na Francoze in njih zaveznike, da so se razpršili na vse strani in pustili svojega poveljnika na cedilu. Dieskau je bil ranjen in zajeli so ga Angleži. Poslali so ga na Angleško, kjer je kmalu umrl. General Johnson je dobil takoj v začetku lahko rano in umaknil se je iz bojnega meteža. Poveljstvo je prevzel general Lyman in izvojeval tudi v resnici zmago. Vzlictemu pa Johnson v svojem poročilu o bitki ni niti omenil Ly-mana. Kralj ga je imenoval baronom in mu podaril pet in dvajset tisoč dolarjev. General Lyman ni prejel za svoje zasluge ni-te navadne pohvale. Johnson ni izrabil svoje zmage in tudi ni prodiral proti Crown Pointu, dasiravno bi bilo imelo njegovo prodiranje vspeb. Svoj čas je potratil z gradnjo nepotrebne lesene forte ob jezeru George. V jeseni je pustil posadko v forti, z ostalo armado se je pa podal v Albany, kjer jo je razpustil. Ekspedicija pod vodstvom go-vernerja Shirteyja proti forti Niagara je tudi končala brez vspe-ba. Armada, ki je štela petnajst sto mož, je bila toliko časa zadrževana, da je dospela v Oswego ob jezeru Ontario še le v začetku avgusta. Shirley se je trudil, da bi ukrcal sedem sto mož na ladje in oreplul z njimi jezero. Ali močno deževno vreme mu je prekrižalo ta načrt. General se je na to z glavne silo umaknil v Albany v Oswegu je pa pustil sedem sto mož. Ker je Braddock umrl, je Shirley postal vrhovni poveljnik .kraljevske armade v Ameriki. V decembru 1755 so obdržavali pod vodstvom generala Shirleyja v New Yorku vojno posvetovanje. Na tem posvetovanju so sklenili osvojiti Crown Point in Niagaro, kakor tudi druge postojanke ob jezeru Ontario. Mejtem časom je kralj imenoval lorda Lau-dona vrhovnim poveljnikom vojaških sil v Ameriki, ki je generala Abercrombieja poslal v Ameriko kot svojega zastopnika. A-bererombie je prišel v juliju v A-meriko. S seboj je pripeljal več britskih polkov. Pred prihodom vrhovnega poveljnika ni smel po-dvzeti nobene akcije, ki je prišel v Ameriko nekam koncem julija. Lord Laudon je bil ošaben človek in še počasnejši kakor Braddock. V Albanyju so zbrali sedem tisoč mož možno armado, da bi prodrli z njo do Tieonderoge in Crown Pointa. Laudon je odšel tje, da prevzame vrhovno povelj-ništvo. Naselniki so mislili, da se bo zgodilo nekaj važnega, pa so se zmotili. Različna mnenja, ki so prevladovala med poveljniki, so povzročala, da ni prišlo do odločilnega rezultata. Prišle so pa še druge težkoče. Naselniki niso hoteli služiti pod agleškimi častniki. Na to je Laudon razsodil, da tvorijo naselniki posebne čete. Mejtem je marki Louis Joseph de Montcalm postal governer Kanade. Montcalm je bil izboren in vešč general. Prepire v angleškem taboru je znal izrabiti spretno. Hitro je napadel Oswego in ga osvojil. Zajel je tudi majhno bro-dovje na jezeru. Potem je naskočil forto Ontario in jo osvojil. Zajel je mnogo živeža, sto pet in trideset topov, kakor tudi vse ladje, katere je hotel Shirley porabiti za ekspedicijo proti Niagari. 'Forto Oswego je popolnoma raz-djal in se vrnil v Kanado. Laudon je poslal pod poveljstvom polkovnika Webba večjo četo na pomoč forti Oswego. Bilo je prepozno. Že med potjo so izvedeli, da je forta padla. Ker se generalu Laudonu ni posrečilo premagati Francoze, je začel podjarmovati naselbine v New Yorku in Pennsylvaniji. Zdelo se mu je zelo važno, da nauči te naselbine, kako naj spoštujejo povelja kralja. Od mest Albany, New York 'in Philadelphia je zahteval, da mu preskrbe brezplačno stanovanja za njegove čete. Župan v New Yorku se je uprl temu početju in je proglasil zahteve generala za protiameriške, ki ne soglašajo z angleškimi zakoni. — “Bog naj pogubi mojo kri”, je odgovoril ošabni general, “ako mojim častnikom še danes ne preskrbite brezplačnih stanovanj, bom vsem četam, katerim zapovedujem v Ameriki, še danes ukazal, da naj gredo v New York in jib bom v mestu nastanil.” — Gosposka je bila primorana rediti čez zimo armado, ki je poleti tratila v lenobi svoj čas. Y Phila-delphiji so stvar uredili na isti način in ravnotako je bilo v Albanyju. V Albanyju so sicer rekli častnikom, da jih ne potrebujejo, ker se lahko Francozov in Indijancev lahko ubranijo brez njih pomoči. Na shodu governerjev v Bostonu leta 1757 so sklenili, da bodo v tem letii odposlali eno samo ekspedicijo in sicer proti Louisbur-gu. Obmejni postojanki, Fort E-duard in William Henry se morata braniti; Jurij Washington naj z Virginiju brani meje svoje kolonije proti Francozom iz forte Dusquesne. To je bila neizvedlje-va naloga. Francozi so lahko upadli preko mejo, kjer jih je bila volja, mejtem ko je Washington imel premalo vojaštva, da bi lahko vspešno branil obširno mejo. Laudon je prepustil polkovniku Bouquetu, da naj brani mejo Karoline proti vpadom Cherokee Indijancem, mejtem ko je Webb zasedel ozmelje med jezerom George in reko Hudson. Dne 20. junija 1757 je odjadral Laudon s šest tisoč regularnih vojakov, da n|askoči Louisburg. Y Halifaxu se mu je pridružilo enajst bojnih ladij in štiri tisoč mož. Njegova sila je sedaj sestala iz deset tisoč mož, šesnajst linijskih ladij in nekaj fregat. * Bancroft opisuje to vojno takole: Izkrcal se je v Ha-lifaxu. Dal je zravnati gričav svet za vežbališče, napravil nekaj vrtov, da je imel zelenjavo kot pripomoček proti skorbutu. Vežbal je vojake v dozdevnih bitkah in naskokih na trdnjave. Ko je napočil mesec avgust in je bila vsa armada tako demoraliziana, da je generalni major Hay izrekel tako glasno svoje ogorčenje, da so ga aretirali, je ukrcal svojo armado, kakor da bi hotel jadrati proti Louisburgu. Ali še predno so dvignili sidre, so prinesle ladje, ki so odplule na ogeldovanje, vest, da je pri fortu Bretonu francosko brodovje, ki je za eno ladjo močnejše, kakor angleško. Takoj je Laudon spremenil bojni načrt. Del armade je izkrcal v Halifaxu in. general Laudon je prepustil svoje vrtove plevelu, ter odjadral proti New Yorku.” Marki de Montcalm je bil drug človek kakor grof Laudon. Kot človek je Laudona madkriljeval v vseh ozirih, kot zapovednik armade je bil delaven in je hitro delal zaključke ; mejtem ko je bil Laudon nezmožen, počasen in ošaben. Montcalm se je ugnezdil v Ticon-derogi, da je ložje opazoval gibanje Angležev. Odločil se je, da izrabi odsotnost Laudona za napad na forto William Henry ob jezeru George. Dne 2. avgusta je dospel pred trdnjavo s šest tisoč Francozov in Kanadčanov in sedemnajst sto Indijancev, da bi jo oblegal. V trdnjavi je bilo 3000 mož pod poveljstvom polkovnika Monroe-a. Monroe je zahtevo zaničljivo odklonil in poslal sela v forto Edward, v kateri je bil polkovnik Webb s štiri tisoč možmi, da mu pride na pomoč. Webb bi bil lahko rešil forto, ker je bil oddaljen le petnajst.milj. Ali bil je •gluh m vse prošnje. Končno je le dovolil polkovniku Putmanu, ki se je v kasnejši revoluciji odlikoval, da sme s svojim polkom ogrožani forti oditi na pomoč. Komaj se je Putman oddaljil od forte nekaj milj, je poslal za njim adjutanta, ki je prinesel Putmanu ukako obrt spadajoče predmete. Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski. M. LENARD, 2202 So. Crawford Ave., Chicago, m. Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po za-duhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih, dokler Vaše zdravje še ni popolnoma uničeno. Pridite v zdravo in prosto naravo, in kupite si 'kos dobre in rodovitne zemlje, katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in na kateri se Vaše delo stotero izplača. • Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških a-gentov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvale in vpitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite po nepotrebnem denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj WAUSAUKEE, WISCONSIN, kjer se Vam nudijo vse lagodnosti, 'ki. jih potrebujete kot po velikih mestih. Kjer . je dobra in rodovitna zemlja, zdrava in čista voda, vedno dovolj dežja in gorkote, zdrav in čist zrak, ugodno podnebje in klima, dober trg in izvrstna železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti. Tukaj ni potreba zemlje in kraja hvaliti, ker ta se sama hvali in se lahko vsak sam na lastne oči, pri tukajšnjih farmerjih in rojakih prepriča o vsem. Cene zemlji so sedaj še nizke, kupni pogoji lahki 'in ugodni, vožnji stroški se po zaključku kupčije povrnejo, postrežba je solidna in poštena, o čemur se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo, ki so tukaj svet kupili, kar Vam je lahko jgsen dokaz, cLai je to resnica in da imamo tukaj to, kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v prijazno mesto Wausaukee, Wisconsin, kjer še vedno lahko kupite kos dobre in rodovitne zemlje v središču nove in jako -hitro razvijajoče se slovenske farmerske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da bodete dobro in pošteno postreženi, ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni, kakor so vsi rojaki, ki so se do mene obrnili. Ako pa želite kaj več pojasnila', pišite takoj na: A- MANTEL, L, Box 221, Wausaukee, Wis. Advertisement. ZOBOZDRAVNIK - obiščite- Bernardovo Vinarno Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografičuo stroko spadajoča dela dobi o in poceni 6122 St. Clair Avenue. CLEVELAND OHIO Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Wai’man Ave., Indianapolis, Ind. Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Si. CHICAGO, ILLINOIS. POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO Pod ugodnimi pogoji jenaproda j V^Važno uprašanje! mi opravi najbolje in najceneje močno zidana s 4 stanovanji pripravna za obrt, 15 korakov od ljubljanske glavne ceste z vrtom, dvoriščem, vodovodom in drvarnico. Natančneje se izve pri Ivan Petriču, Novo mesto, št. 224 Cena se Izve tudi pri upravništvu ‘Glasila’ Konzularne vojaške /^1^207 Hanover St. 2íry3%ítilwaukee.WisJ TBAPt MARK Direktna črta med Mew Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene. Dobra postrežba, električna svit Ijava, dobra kuhinja, vino brez plačno, kabine 3. razreda na paro brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrij »ki jeziki. Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef 1., Martha /ashington, Laura, Alice, Argen tina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike: Kadite samo najbolje MEBO JL N| CORK TIP CIGARETTES IGARETTES * CORK TIP Í Brez ednakosfi najboljši Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino in žganje, na: n C RFD\TilDn 1903 BLUE ISLAND AVENUE, ir J. O IL MX lil $%. JLF, (DEPT. z.) CHICAGO, ILLINOIS. i FRANK J. PETRU $ Ejj JAVNI NOTAR ffi H Posojila na zemljišča in zavarovalnica K Lfj k Varnostne shrambe za denar in dragulje. if| ¡Ji ^ Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden, ¡fi 1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Ifi ji, Jll, Zastopnik sledečih stavbin- m s r skih in posojilnih društev. Sfi iPozor slovenski gostilničarji! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropin je vca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači. Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov. Prodajam samo na debelo, 2 Washington St, New York, N. Y ali na njih pooblaščene zastopm ke v Zjed državah in Kanadi. A. HORVAT, Joliet, 111 5 EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago, III Zi Na j več ja slovanska tvorniea za ZA-J STAVB, REG ALIJE, ENAKE, KAPE. R PEČATE itd. v Ameriki. V. Izdeluje zlate znake za vsa »loven-# ska, hrvatsko, češka, slovaška in srb-» ska društva v Ameriki. A Pilite po naš veliki cenik ki je ti-Zk skan v vseh slovanskih jezikih in ka-2 teremu so priložena zahvalna pisma od K poznanih društev. K Lastnik je rodom Ceh, pile slovenski |P in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar p «e je ustanovila. dvoje vrst po 5 in 10c — izdeluje po primerno nizki ceni Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. Prvo Hrvatsko etavbinsko in posojilno društvo. Benatky-rvo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ” ** Unijsko stavbinsko ” ” M Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta. Denarna posojila proti niškim obrestim. Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah. 1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc. Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za,cene! John Breskvar, 3528 St. Clair Ive., N. E Cleveland, 0. g Ustanovljeno leta 1900 g NA PRODAJ hiša s petimi sobami in kletjo, 6% akrov zemlje in hlev za živino, oddaljena samo pol milje od mesta Herminie proti Madison-u, Pa. V bližini je sedem rudokopov, v katerih se lahko vedno dobi delo. Cena za vse skupaj je $2.200. Samo $500 se plača takoj, za drugo pa rad počakam dolgo časa. Kupi se lahko tudi samo hiša in dve loti zemlje. Za natančnejše podatke se obrnite pismeno na MARGARET SHAPPEK, P. O. Box 213, So. Fork, Pa. (Cambria Co.) ali pa na JAKOBA LUCK, P. O. Box 34, Herminie, Pa. (Westmoreland Co.) 3x (Advertisement.) EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave« regalije, znake, kape, čate, iii^ vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE Nli se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE -DENARJE; v tem oziru je najboljše, da ‘se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Slovenske cenike pošiljamo zastonj, Veliki Slovensko-Angleški Tol- mač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ,er se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.'1 brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonieha, ae priporoča cenjenim rojakom širom Amerike. Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste. VSE GARANTIRANO! V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zver Frank Sakse 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. C, CLEVELAND FRANCOZKA LINIJA 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t. ] ’ Samo 6 dni preko morja! Ima vse samo brze parnike: . Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjutraj iz pristanišča. Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-—-.....bolj varno. Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanljskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K • $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. Kašpar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, IU 3 mesece na poskušnjo $1.00 mesečno |\jB8y /¿©£¡^5HM Te izvrstne mednarodno govo- ^ J/A reče stroje, vam prodamo na niz-ke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez | plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga). -C^. PjaMBB Pošljite nam samo $5.00 vna- pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO. 196 E. HUSTON ST. DEP’T G. NEW YORK, N. Y. S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake) S.S. LA LORAINE in S.S. LA 8AVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan. 8. S. ROCHAMBEAU S. 8..CHICAGO (novi na štiri vijake) S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MA URICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, UL POZOR, ROJAKI! J. S. JABL0NSK1 Vsem rojakom na znanje. DR. ADOLF MACH ROJAKI V CHICAGO