ipofrmnA piAČAnA v corovmi £ £ s: »otAMeznA ftevuKA nAne «-wa LETO m. LJUBLJANA, SOBOTA 23. DECEMBRA 1939. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./H. DeL zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. it. 35-29. — PoSt. ček. ra«. St. 17.548. — NAROČNINA: Z« nečlane 3 din meaečn«. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 52. Mir ljudem na zemlji Vsem našim naročnikom in čitaleljem želi veseli Božič in srečno Novo leio Uprava in uredništvo ..Slovenskega delavca" Narodi hrumijo in ljudstvo si u miši ja prazne stvari. Vstajajo vladarji in prvaki narodov se zbirajo. Narod vstaja zoper narod, stan zoper stan. Stvari, ld naj bi v posvečenju služile človeštvu v rast in blagostanje, so pograbili s polno mero strasti in jih zlorabljajo v sovraštvu v bedo in pogin poedincev in celote. Narodom so nadeli suženjske okove, ljudstvu so kakor živalim naprtili neznosen jarenij Zavrgli so voljo Boga in so vstali zoper njegovo pravico. Zato so zabredli sami in druge so v zmoto vpeljali, da so končno z njimi v skupni temi in ne poznajo iz nje pota v življenje. Milijoni trpijo danes zato radi samovoljnosti človeške pravice neznosne telesne bridkosti in tonejo v dušnih bolečinah. Zdi se, da je zdravo življenje za vselej prešlo in da je čas sireče in veselja za vesoljstvo minil.1 Nad zemljo in v človeška srca se je vlegel mrak in nemir, kakor da smo zabredli vsi v deželo sence smrti. V ta čas se vrača v krogotoku dni blagovest Gospoda našega Jezusa Kristusa. Kakor vselej in še bolj sedaj Centrala ZZD želi vsemu članstvu in prijateljem našega pokreta srečen Božič in ' uspehov polno Novo leio 1940 vstaja ob obilici razočaranje v nas, globoko, neizmerno hrepenenje po tihi notranji sreči in po oni duhovni svobodi, Id jo tudi najtežje preizkušnje ne umore. Mračne misli se umikajo pred svetlobo božjega dne in senca smrti beži pred dihom veselja božjih otrok. Bodilo se je Dete, ubogo majhno delte, Knez miru. Z njim je vstala proti napuhu velikanov sveta moč nedolžnega Otroka. V njegovem imenu in v njegovi moči razpadajo vezi suženjstva in topi se jarem hlapčevstva. Dete postaja v naših očeh veliko, za ves svet odločilno, veliki odločilni možje, vladarji sveta, postajajo brezpomembni. Evangelij božjega Deteta ruši prazno besedo obetov zavajalcev in podira njihovo razdiralno delo. Prevara, strast, greh in nasilje legajo v grob. Prisluhnimo bratje zato klicu vpijočega v puščavi in pripravimo pot Gospodu. Gospod prihaja in spremljajo ga angeli Angeli kakor zvezde svetijo v temo in pojo: »Mir ljudem na zemlji«. Mir Vam bratje delavci, med Vas prihaja Knez miru. 1 Dvajsetletnica slovenskega vseučilišča dr. Korošec častni doktor Slovenska kultura je preteklo nedeljo praznovala velik dan: 20 letnico slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Univerza je bila deset in desetletja simbol in vzor našega boja za priznanje slovenske narodne in kulturne samobitnosti. Morala je to biti, žal, celo potem, ko smo vseučilišče že imeli, a smo se morali za njegovo ohranitev in za svojo samobitnost boriti. Danes nam je eno kakor drugo priznano. Dano je potrebno spoštovanje naši kulturi in univerzi, ki to kulturo v preodlični meri zastopa s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom — o čemer priča slovesnost. Pomen te slovesnosti pa je tudi v tem, da je z imenovanjem gospoda dr. Antona Korošca za častnega doktorja bilo izkazano najvišje kulturno priznanje tistim, ki so svoje življenje posvetili slovenskemu narodu ter boju za vse njegove pravice. Slovesnosti na univerzi so se udeležili ffraljev zastopnik in zastopnik vlade, s čemer je dobila proslava najvišje odlikovanje. Udeležil se je tudi posebni odposlanec voditelja Hrvatov, kar priča, da slovenska prizadevanja imajo vse upoštevanje tudi pri bratskem hr-vatskem narodu. 20 letnica, pri kateri so v duhu ponosno sodelovali vsi pravi Slovenci, nam bodi v opomin, da se bomo tudi v bodoče znali zavedati, kaj univerza majhnemu narodu pomeni; da jo bomo znali braniti proti vsemu prizadevanju tistih, ki bi jo hoteli kakorkoli ovirati pri njeni najvišji nalogi, ki je: služba slovenski kulturi in napredku ter časti slovenskega naroda. Uradna proslava 20 letnice slovenskega vseučilišča, združena s promocijo dr. Korošca, se je začela v prelepo okrašeni univerzitetni zbornici točno ob 10, ko sta vstopila v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja div. general Stefanovič in slavljenec dr. Anton Korošec. Prostore v Zbornici je zasedlo najodličnejše, povabljeno občinstvo z ministri, banom, obema slovenskima škofoma, senatorji, županom Ljubljane ter Maribora ter zastopniki vojaških, kulturnih, političnih, gospodarskih in drugih ustanov. Slovesnost je začel sedanji rektor slovenskega vseučilišča dr. Matija Slavič, ki je nosil zlato rektorsko verigo, znamenje rektorskega dostojanstva. Njemu ob strani so sedeli dekani vseh fakultet in zastopniki univerzitetne oblasti ter promotor, prorektor dr. Rado Kušej. Dr. Korošec je zavzel mesto na desni strani zastopnikov univerze. Za rektorjevim pozdravnim govorom je povzel besedo g. minister dr. Krek, nakar je akademski pevski zbor odpel državno himno. Zatem je rektor dr. Slavič znova povzel besedo in pov-daril dvojni pomen slavnosti: proslavo 20 letnice in častno promocijo dr. Korošca, nakar mu je prorektor dr. Kušej izročil diplomo o častnem doktorstvu. Novi doktor se je vidno ginjen zahvalil za najvišjo čast, katero more kom podeliti univerza. Po besedah dr. Antona Korošca, ki so bile deležne velikega odobravanja, je Akademski pevski zbor s presenetljivim elanom zapel krasno Adamičevo »Zdravico«, ki je postala že nekaka himna slovenske univerze. Zaključni verzi te pesmi, posvečeni slovenski zemlji in njeni časti, so dah dostojanstveni slovesnosti še poseben povdarek. S tem je bil uradni del proslave končan. Vsi navzoči so potem obdali novega doktorja ter mu čestitali k novi čsati, s katero ga je odlikoval najvišji slovenski kulturni zavod. Slavnostno zborovanje v Unionu Po slavnostih na univerzi je bila unionska dvorana prizorišče veličastnega manifestacijskega zborovanja v proslavo 20 letnice ljubljanske univerze. Prostorna dvorana, ki je bila za to prilož- nost okusno okrašena, se je začela polniti že ob pol 11, dasi je bilo zborovanje napovedano za 11. uro. Za red so vzorno skrbeli reditelji-akademiki, ki so pazili tudi na to, da se nebi utihotapil v dvorano kak nepoklican gost. Ko je točno ob 11 stopil v dvorano najmlajši častni doktor slovenske univerze slovenski voditelj dr. .Korošec v spremstvu drugih odličnikov, so zaorili po dvorani oglušujoči vzkliki, ki se niso hoteli poleči. Zastopano je bilo vse, kar v slovenskem javnem življenju nekaj pomeni. Glavni del občinstva v vodrani pa je glasno dajala duška svojim čustvom. Zborovanje se je pričelo z državno himno, ki jo je odigral akademski orkester pod vodstvom g. konservatori-sta Osane. Ko so izzveneli zadnji akordi, se je dvignil rektor dr. Slavič in spregovoril in izvajal m. dr. da je ljubljanska univerza dobila v prvih 16 letih obstoja komaj pol milijona din. Sele Stojadinovič-Korošec-Spahova vlada je odobrila na posredovanje notranjega ministra g. dr. Korošca kredit za knjižnico v dvanajstinah od 1. avg. 1935 do 31. marca 1936. In dne 5. okt. 1936 je ban g. dr. Marko Natlačen, ki je energično pospešil vse formalnosti za zidanje, končno zasadil kot prvi lopato za izkopavanje knjižničnih temeljev. Leta 1938 je postala licejska ali študijska knjižnica že vseučiliška in v jeseni 1940 se bo, veslila v svoj knjižnični tempelj. H koncu drugega desetletja je dala Stojadinovičeva in potem Cvetkovičeva vlada tudi kredite za kemični in strojni, institut, ki sta v surovem stanju že dozidana, druge stavbe se bodo začele zidati, ko bo ta kredit odprt, v celem je dobila univerza v zadnjih štirih letih za zgradbe okrog 50 milijonov din, prvih 16 let pa dkrog pol milijona din. Univerza še upa dobiti za aerodinamični in hidrotehnični institut, za glavno tehnično poslopje z elektrotehničnim institutom. Medicinska fakulteta, ki je začasno omejena na dva letnika, pa pripravlja svojo s popolnitev in načrte za uredbe svojih institutov. Izjava dposlanca dr. Mačka Nato se je dvignil finančni minister dr. Juraj Šutej, ki so ga prsotni burno pozdravih. Izvajal je: V imenu vseh hrvatskih ministrov in podpredsednika vlade ter voditelja hrvatskega naroda dr. Vladka Mačka mi je čast pozdraviti g. rektorja, gg. ministre, cerkvene kneze in vso gospodo. Mi, ki smo študirali na domačih univerzah, vemo, kaj pomeni najvišji znanstveni zavod za razvoj narodne kulture. Že kot mlad dečko sem goiil ambicije, da dobi zagrebško vseučilišče vse ono, kar potrebuje. Zato prav dobro razumem g. rektorja, ki je v svojem govoru izrazil željo, da bi tudi univerza v Ljubljani dobila vse, kar ji je potrebno za neovirano in plod- Prihodnja številka »Slovenskega delavca" izide po Novem letu. no delovanje. Hrvatski narod ne bo nikdar stal na poti temu, da slovenski narod popolnoma izgradi svojo univerzo (navdušeno pritrjevanje). Slovensko vseučilišče naj bo steber vseh naporov in prizadevanj, ki naj ohranijo slovensko narodno individualnost. Lepo je dejanje ljubljanske univerze, da je poklonila svoje najvišje odlikovanje zaslužnemu sinu slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu. Kadar narod odreja temelje in pogoje svojega dela in življenja, je nezmotljiv. Prav tako se ne more zmotiti narod takrat, kadar ocenjuje delo svojih mož. Iz vsega srca čestitam slovenski univerzi k njenemu jubileju in obenem vsemu slovenskemu narodu, o katerem sem trdno prepričan, da bo znal ohraniti svojo narodno individualnost. Govor dr. Šuteja je sprostil v dvorani viharje odobravanja. Za njim je spregovoril g. dr. Korošec, ki je izražal priznanje vseučiliškim profesorjem za njihovo požrtvovalno delo in tudi prečital zapisnik seje ministrskega sveta z dne 2. VIL 1919 o ustanovitvi univerze v Ljubljani. Govorili so še gg. ministri dr. Miha Krek, ban dr. M. Natlačen župan dr. Adlešič in drugi odličniki. Za zaključek zborovanja je akademski pevski zbor zapel Adamičevo: Zdravico. Delavstvo proti draginji V ceh državi so na delu špekulantje, ki bi radi hitro obogateli. V zadnjih treh mesecih so dvignili cene najvažnejšim potrebščinam, ki so neobhodne za vzdrževanje golega življenja delavstva kot gospodarsko najšibkejšega in najštevilnejšega stanu. Od vseh strani naše države se slišijo neprestano glasovi, da cene življenjskih potrebščin naglo rastejo, čeprav brez vsakega razloga. To zvišanje znaša že čez 30% napram cenam pred 1. septembrom t. l. Tako naglo zvišanje cen povzroča opravično nezadovoljstvo v vrstah delavcev in nameščencev, posebno če vpo-števamo dejstvo, da cene življenjskim potrebščinam neprestano skakajo, medtem ko delavske mezde in nameščenske plače za cenami vedno bolj zaostajajo. Nedovoljene in nečloveške špekulacije povzročajo nejevol o in nered pri oskrbovanju širokih množic konzumen-tov. Dviganje cen pada poleg tega še v najslabši letni čas, ko mnogi nimajo niti zaslužka, da si nabavijo najnujnejše za svoj življenjski obstoj. Radi tega so se vršila po celi državi že številna zborovanja delavskih orga- nizacij, na katerih se je zahtevalo, da se špekulacije in dvig cen onemogoči s pomočjo najstrožjih ukrepov. Razen te pa se je zahtevalo, da se mezde in plače sorazmerno z dvigom cen zvišajo, da se s tem vsaj delno nadoknadi možnost življenjskega obstoja najšibkejših in najsiromašnejših. Na pobudo ZZD in Jugorasa so vse Delavske zbornice in Centralno tajništvo delavskih zbornic začele brezkompromisen boj proti vsem brezvestnim navijalcem cen. Na podlagi zbranega materijala nujno zahtevajo, da se z izjemnimi uredbami cene maksimirajo in to predvsem življenjskim potrebščinam, ker ni gospodarskega razloga za dvig cen, ko je vendar znano, da živimo v agrarni državi. Radi zaščite konzumentov je kr. vlada sicer izdala uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, vendar ta uredba ni imela zaželjenega učinka, ker so se cene vseeno stalno višale, a prodajalci veliki in mali, so se izgovarjali na pomanjkanje blaga. Po omenjeni uredbi je bilo sicer nekaj malih trgovcev kaznovanih, medtem ko velike zaradi uredbe ni glava bolela. Pač pa so svoje kapitale pomnožili na račun širokih množic. Vprašamo le, če je opravičeno, da so se cene kruhu, gorivu in drugim stvarem dvignile, ko vendar vsakdo ve, da so to domači proizvodi. Iz poročila ministrstva poljedelstva vemo, da je letos žito obrodilo kakor lani; vemo pa tudi, da je letos kruh dražji kakor lani. Vemo tudi, da obstojajo iz 1. 1937 in 1938 velike zaloge lesa, ki nišo bile prodane ah izvožene v inozemstvo, in da se proizvodnja lesa letos ni podražila. Ali kljub temu cene lesa za kurjavo niso iste kakor lani. Isto je pri mnogih drugih domačih proizvodih. Vsi to vedo in kljub temu ta skok in dvig cen iz dneva v dan. številiie delavske družine se s strahom za svoj obstoj temu čudijo in vprašujejo: kaj je to in kedaj bo temu konec ? Od merodajnih činiteljev zato zahtevamo polno zaščito malega človeka pred brezvestnimi špekulanti in brezvestnimi kapitalisti, ki nimajo nikak-šnega socialnega ali narodnega čuta, kadar gre za njihovo obogatitev in ki izkoriščajo mednarodni položaj za svoje sebične cilje. Ne nasedajie provokatorjem! Opažamo, da prevratni elementi skušajo na najrazličnejše načine begati delavstvo. Prozorna je njihova namera, da z raznimi protizakonitimi akcijami ustvarjajo zmedo in nerazpoloženje. Hočejo tako utrjevati med nami komunizem in spraviti vse delavstvo in celoten narod v klešče boljševiškega terorja. V par primerih smo v naši ožji domovini že doživeli, da se je neodgovornim elementom posrečilo nahujskati neodgovorne mase, ki niso nikjer organizirane, da so skočile v hrbet resnim prizadevanjem tistega delavstva, ki je strnjeno po svojih organizacijah. Nahujskane množice se niso ozirale na noben pravni red, na noben zakonit postopek ter so tirale s svojimi pod-vzetji delavstvo v skrajno nevarno igro. Tudi iz drugih delov države dobivamo o gibanju skrajnih levičarjev enaka ah pa še mnogo bolj izrazita poročila. Ta nam pripovedujejo o prevratnih prizadevanjih jugoslovanskih boljševikov. Taka poročila je časopisje objavilo iz Beograda, iz Zagreba, iz Sušaka in iz Splita. V akcijah v teh krajih so od boljševiških agentov nahujskane množice demonstrirale in navalile celo na varnostne organe. Nujno je moralo priti do nastopa teh organov ter v nekaterih slučajih celo do uporabe orožja. Značilno je, da so med povzročitelji teh spopadov ljudje najlažje moralne vrednosti. V Splitu je bil med hujskači tudi znani vlomilec in tat Bujanovič Vicko, ki je bil ob spopadu z policijo smrtno zadet. Lahko si mislimo kakšen blagoslov pričakuje slovenski delavec od dela takih hujskačev in vsi vemo, kaj moremo pričakovati od nečloveškega boljševizma. Celo marksistična organizacija pri nas, v kolikor ni v službi boljševiškega pokreta, opozarja svoje članstvo na neizmerno duhovno in telesno bedo iki jo boljševizem vsem prinaša. Priobčili smo v tem pogledu nedavno poseben dopis socialistične »Delavske politike« iz Trbovelj. Tisti socialisti iz Trbovelj, ki hočejo stvarno in resno delati za zboljšanje delavčevega življenja, pač najbolje čutijo nasilno miselnost skrajnih prenapetežev in pripadnikov marksovega boljševiškega odrešilnega nauka. Opozarjamo zato naše delavstvo, naj trdno stoji v vrstah naše organizacije, naj ne naseda nobeni demagogiji nasprotnih marksističnih pokretašev in naj se z vso silo upre njihovim nezakonitim akcijam. Z ustvarjanjem nereda, z gaženjem zakonov, z nediscipliniranimi barvami, brez vodstva strokovnih central ter z napadi na varuhe javne varnosti ne bo nihče ustvaril delavskemu stanu lepše bodočnosti. Naša borba - naša rast Iz centrale Pozivamo vse podružnice, da nam takoj vrnejo še nerazprodane koledarčke. Koledarček ZZD je centrali popolnoma pošel. Prihajajo pa še vedno nova naročila, ki jih ne moremo izvršiti. Zato prosimo: vrnite nam neprodane koledarčke, da jih pošljemo tistim, ki zanje prosijo. — Prav tako tudi takoj nakažite centrali denar za razprodane koledarčke. Izvedite takoj naročila okrožnice 30-39 in naročite pri centrali plačilne markice za članarino. Pojdite na delo za tiskovno akcijo! ★ Vse naše podružnice in dopisnike opozarjamo, naj nam dopise za »Slovenskega delavca« dostavijo tako, da bodo ob ponedeljkih v uredništvu. V torek prispele dopise moremo v številki istega tedna objaviti le, ako imajo manj od 10 vrst. Pozneje prispele dopise moremo objaviti šele prihodnji teden. Prosimo dopisnike, naj to upoštevajo. Uredništvo. Škofja Loka Kakor smo že pred kratkim čitali, je tukajšnje delavstvo tovarne »Šešir« zapo-čelo mezdno gibanje. Ker so bila v torek 12. decembra 1939 pogajanja zaključena, podaja medstrokovni odbor svoje poročilo. Na vseh razpravah sta podjetje zastopala g. ravnatelj Remec in g. ravnatelj Kmetič. Delavstvo pa obratni zaupniki, zastopnik J. S. 'Z., tov. Rozman in zastopnik ZZD. tovariš Luzar ter zastopstvo tukajšnjih skupin. Vršile so se tri razprave. Prvotni predlog 1 din na uro je naletel na skrajni odpor od vseh strani podjetja. Morali sta se vršiti še dve ponovni razpravi, na kar so zastopniki pristali na sledeč sporazum; Da se Vsemu zaposlenemu delavstvu zviša od 16. nov. plača za 0.55 din na uro in da je ta sporazum smatrati kot sestavni del kolektivne pogodbe od 20. jun. 1938. Sporazum je bil podpisan pd obeh faktorjev. Zaključili smo mezdno gibanje in se v polni meri zavedamo, da je uspeh delavstva za povišanje plače le v strnjenem in skupnem delavstvu. Sevnica V kopitarni Vinkle so nekateri neorganizirani prav pridno na delu z rovarjenjem proti naši ZZD. Tako spuščajo med nas »race«, da bo podjetje moralo ustaviti obrat zaradi zahtev organiziranih. Tui med nameščenci obrata se je našel človek, ki je postavil trditev, da hočemo delavci »odreti« tovarnarja. Pred tremi leti je tovarna Vinkle slavila 50-letnico. Bilanca 50-letnega delovanja je prav ugodna. Kaj pa bilanca delavcev pravi? Po petdesetih letih trdega dela jim je ostalo samo golo življenje in žuljeve roke. Vse drugo je ostalo v blagajni tovarnarja. Ker se je draginja močno dvignila, so sosedna podjetja Jugotanin in Parna žaga že nekoliko izboljšali plače delavcem. Samo V naši tovarni nima podjetnik nika-kega socialnega čuta do tistih, ki mu dvigamo njegovo blagostanje. ^ Dostikrat se sliši, kako lepo zaslužijo delavci v Nemčiji ter kako je tam vse urejeno. Mi pa pravimo, naj naši podjetniki tu pokažejo, kar je potrebno, da bomo delavci zadovoljni; saj naše podjetje kuje tukaj svoje dobičke in ne v Nemčiji. Med neorganiziranimi delavkami je prišlo neki dan do prepira. Vmes pravijo, da je posegla »milostiva« z grožnjo, da jih bo s »priglnom« po hrbtu. Ce se to uresniči, bodo dobile neorganizirane res lepo božičnico. — Vsem našim članom pa naročamo, naj budno spremljajo vse dogodke v podjetju. Čas dela za nas. P obrežje V soboto, dne 23. dec. 1939 se vrši v Slomškovem domu Prosvetni večer. Na sporedu bo zanimivo skioptično predavanje (nadaljevanje) o lepotah Koroške. Za člane naše organizacije brez vstopnine. Pridite! V nedeljo dne 24. decembra 1939. priredita podružnica Zveze združenih delavcev in Prosvetno društvo na Pobrežju pri Mariboru Božičnico z obdarovanjem revnih otrok naših članov. Našim zastopnikom so nekateri ugledni mariborski trgovci darovali prav lepa darila, kar jim bo odbor vedno hvaležen, da so podprli to dobrodelno akcijo. Pri tem pa so zastopniki naleteli tudi na sledeč slučaj: Neki šef mariborskega foto podjetja je izjavil: Revnih otrok je dosti na svetu, a jaz jih nisem delal pa jih tudi ne bom podpiral. To dajemo javnosti v vednost, da ve kako socialen čut ima človek, ki od delavskih žuljev živi. Prireditev se začne točno ob 3. uri popoldne in vabimo na prireditev tudi sta-riše in prijatelje mladine. Duplica »Povej mi, s kom se družiš — in jaz ti povem, kdo si«, tako pravi pregovor. Zdi se nam, da se nismo prav razumeli, ko smo sestavili medstrokovni odbor, kateri naj bi na čelu vsega delavstva, zaposlenega v tovarni Remec, vodil mezdno gibanje in se trudil, za čim večji uspeh, tako da bi ta medstrokovni odbor služil res svojem* namenu v korist vsega pri nas zaposlenega delavstva. Najbrž pa smo se zmotili mi, ali »svobodni«, zakaj kmalu je prišlo do nesoglasij, ker nismo hoteli z njimi vred trobiti v isti rog za koristi nekaterih članov iz rdečega Saveza. Zdi se nam, odnosno je od naše strani tako zamišljeno, da služi medstrokovni odbor samo za pogajanja za zvišanje plač in za nič drugega. Samo enkrat se nismo odzvali vabilu za skupno sejo in že nas je sodrug Bricelj, generalni tajnik IZILDJ, obsodil kot kršitelje tega svetega sporazuma, ki je edini odrešenik obupanega delavstva. Mi smo in bomo vedno za sodelovanje, v kolikor bo od tega imela koristi naša organizacija in celotno delavstvo, da pa bi mi drugim služili le za bazo, se pa takemu sodelovanju že po programu za naprej odpovedujemo. Nepristranski bi mogel ugotoviti, da so skupni sestanek, ki smo ga imeli v četrtek 14. t. m., hoteli rdeči izkoristiti za propagando svoje organizacije in blamažo ZZD, kar pa se jim seveda ni posrečilo. Ne moremo razumeti, kako da morejo »svobodni« zahtevati od nas sodelovanja in kako se vse ne posreči, da je krivda na nas kot izdajalcih, ko pa isti ljudje in na istih kraiih poudarjajo, da nič ne pomenimo! Šele sedaj pa vemo, da smo mi upoštevanja vredni in »svobodnim« potrebni, zato pa se ne bomo pustili od nikogar šikanirati. Res je, da imamo med drugimi organizirano tudi eno preddelav-ko, je pa tudi res, da tudi ta nima rožnato življenje v tovarni in ne ^emo, če je res to tako velik greh in še celo neodpustljiv. Kot rečeno, povsod in vselej in z vsakomur, v kolikor bo delavstvo od tega imelo koristi, nikdar pa ne gremo drugim za orodje! Redni letni občni zbor naše podružnice ZZD bo dne 6. januarja 1940 ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Klemenčič. Opozarjamo nanj vse naše člane in prijatelje. Vuhred Sporočamo, da hoče pri nas neko podjetje na spomlad: stare in že skoraj nesposobne koče podreti in gozd nasaditi. Je pa vprašanje, kje bodo potem ti delavni ljudje stanovali in kje naj potem domovina išče branitelje, če ti ne bodo imeli stanovanja. Ljudstvo je že tako v slabem stanju, sedaj se še bolj razburja zaradi tega. Je že skoraj cela dolina v »luft«. Enkrat je že izšla uredba, da se morajo bajte popravljati. Toda sedaj jih pa hočejo podirati in njive s smrečjem zasaditi. Draginja tudi raste, mezde so še vedno stare in gospodje se nič ne ganejo pri plačilu — in zdaj bodo še bajte podrli. Članski sestanek naše podružnice bo v nedeljo dne 14. januarja 1940 v gostilni Zgerm. Preska V nedeljo smo se zopet zbrali medvodski papimičarji in stavbinci k sestanku. Kljub temu, da je bila popoldanska ura za sestanek nepripravna, se nas je zbralo lepo število v dvorani Prosvetnega društva. Na sestanku je poročal v imenu centrale tov. Pirih Milko, ki nam je razložil ukrepe ZZD, da bi se plače delavstva zvišale z naraščajočo draginjo, predvsem pa borbo papirniškega delavstva Vevče-Gari-čane za zvišanje svojih plač. Ker je v naši podružnici včlanjenih tudi lepo število stavbnega delavstva in ker se prav te dni vrše pogajanja za sprejem nove kolektivne pogodbe, nas je zastopnik centrale poučil o razvoju teh pogajanj, kakor tudi o zakulisni igri zvezanih nasprotnih organizacij, ki so si skušale lastiti monopol pri pogajanjih in s tem onemogočiti pozitivno delo ZZD, ki ima v svojih vrstah organiziranega največ stavbinskega delavstva. Ta igra nasprotnih organizacij, ki so jo njih strokovni tajniki na pogajanjih jalovo zagovarjali, je pokazala neiskreno mišljenje kakor tudi neiskreno delo tudi v tistih trenutkih, ko gre le za delavski kruh. Sklenili smo, da organizacijo razširimo in poživimo. Vztrajali smo leta in upali, da bo končno nastopila ločitev duhov. Čas je danes dozorel. Prepričani smo, da bodo katoliški delavci, ki še danes stoje izven naših vrst, spoznali, da je le ena slovenska katoliška delavska organizacija in ne dve, duh Janeza Kreka je izdan. V (ZZD pa ta duh živi. Tobačni delavci Glavni odbor Jugorasa je prejel številne vloge podružnic iz cele države, v katerih navajajo, 'da je dviganje cen življenjskih potrebščin privedlo monopolsko delavstvo v nevzdržen položaj. Podražitev znese pri gotovih proizvodih celo 50 do 60%. Zato se je glavni odbor Jugorasa obrnil na upravo drž. monopola, da čim prej postavi na dnevni red vprašanje zvišanja mezd tako stalnim, kakor tudi sezonskim delavcem. Da bi se delavstvu kolikor toliko pomagalo, je glavni odbor zahteval, da se zaslužki monopolcev zvišajo za najmanj 30%. Sv. Križ nad Jes. V torek, dne 12. t. m. smo položili k večnemu počitku zavednega člana naše skupine 1ZZD Vmkota Kolmana. Umrl je na vnetju trebušne mrene. Bil je zaposlen v martinarni KID na Savi, kjer si je tudi vsled prehlajenja nakopal bolezen. Sveto-kriški župljani so se pogreba udeležili v izredno velikem številu, polnoštevilno pa tudi člani ZZD Sv. Križ in člani gasilske čete. Tudi z Jesenic je prišlo mnogo mar-tinarjev izkazat svojemu tovarišu zadnjo čast. Prav primerno je omenil g. župnik Krašna v nagrobnem govoru: »Pokojnega Vinkota smo vsi spoštovali in radi imeli. Bil je veren katoliški faran, zlasti pobožen častilec Matere božje. Bil je vzoren zakonski mož in skrben oče. Požrtvovalen član gasilske čete in zvest delavski tovariš. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Naj mu bo ljubi Bog plačnik!« Kranj V nedeljo, dne 10. decembra 1939 se je vršil članski sestanek naše podružnice ob 9. uri dopoldne v prostorih ZZD »Hotel Jelen«. Poleg lepega števila članov sta se sestanka udeležila zastopnik centrale tovariš Kralj France in gospod dr. Herfort Joža, zdravnik na OUZD v Kranju. V lepih besedah je g. dr. Herfort obrazložil nekatera velevažna socialna vprašanja ter pravice delavstva pri Okrožnem uradu in postopek, po katerem jih doseže. Nadalje se je dotaknil delovanja naših nasprotnikov marksistov, kako izrabljajo današnjo situacijo, napovedujejo skorajšnjo boljše-vizacijo Evrope itd. Vedo naj pa vsi naši nasprotniki boljševiške šole, da se bodo v svojih računih pošteno vračunali, ker po stvarni presoji do boljševizacije Evrope sploh prišlo ne bo. Za tem se je dotaknil tudi akcije, katero je začel izvajati Okrožni urad z ustanavljanjem zdravstvenih svetov v posameznih obratih. 'Zdravstveni sveti bodo veliko pripomogli do izboljšanja v delavskem zavarovanju. Podčrtavamo pa, da le v tem slučaju, če bodo zastopniki delavstva izvrševali svojo nalogo tako, da bo delavstvo, katerega zastopajo, imelo popolno zaupanje v nje. Po končanem govoru g. dr. Herforta je spregovoril zastopnik centrale tov. Kralj France, ki je v svojih lepih, klenih besedah orisal ves današnji položaj našega delavstva in izjavil, da se naše članstvo vse prempJo zaveda svoje moči in si ne upa nastopiti odločno ter povedati svojo besedo. Vsak delavec, ki je član ZZD se mora zavedati, da je član naše organizacije, ki je borbena, ki je odločna in poštena, katera je v treh letih svojega agilnega in stvarnega dela storila za slovenski delavni stan več, kakor pa vse ostale takozvane svobodne strokovne organizacije v 20 letih. Oba govornika sta bila deležna splošnega odobravanja vsega članstva in je nato tov. predsednik Berčič Mirko zaključil sestanek z apelom na vse člane, da si to zapomnijo, kar so slišali in naj delajo po teh smernicah, ki sta jih podala govornika. Vse člane in članice podružnice ZZD v Kranju obveščamo, da je koledarček za 1.1940 že izšel in da ga vsak dobi v naši pisarni. Cena je ista kot lansko leto. Koledarček je zelo lepo urejen, okusno izdelan in zato ga najtopleje priporočamo vsem članom in prijateljem našega po-kreta. Ker delavstvo pridno sega po no- vem koledarčku, opozarjamo ostale člane, 'da pohitijo, da o pravem času naročimo drugo pošiljko. — Bog živi! Maribor Seje mariborskega okrožja ZZD se vršijo vsako sredo ob 18. uri v prostorih Sodna ulica 9-1. Viničarji Obveščamo člane Posmrtninskega sklada S. Z. V., da je že vnaprej razpisani prispevek, oz. zbirka za 10. slučaj prišel v poštev. V Jarenini je umrl naš član tovariš Klun Martin (starejši), v 84. letu starosti. Svojcem se je izplačala posmrt-ninska podpora 400 dinarjev. Ako bi družina pristopila vsaj 8 dni prej, pa bi imel pravico do 600 dinarjev podpore. Ta zadnja pripomba v opomin tistim, ki še nameravajo pristopiti v naš Posmrtninski sklad, pa še vedno mislijo, da so še premladi. * Vsem našim funkcijonarjem kakor v IZZD, tako v SZV po naših podružnicah in vsem člapom in članicam želi načelstvo viničarske Zveze prav srečne in vesele božične praznike! Ljutomer V dneh 9. in 10. dec. 1.1. se je vršil za funkcijonarje viničarskih podružnic v Ljutomersko-Ormožkem okraju organiza-torični tečaj v Viničarskem idomu, katerega se je udeležilo 28 naših najboljših odbornikov. V dvodnevnem predavanju so predavatelji tovariši Košnik Joža, Kosič Janez, Langus Joža in g. Snoj Franc obdelali celoten program naše katoliške delavske organizacije ter tečajnike poučili v vseh važnih strokovnih in organizato-ričnih zadevah. Tečaj je v vseh ozirih najlepše uspel ter so se tečajniki razšli s trdnim sklepom, da hočejo delati vsak v svojem kraju po začrtani poti v dobrobit delavskega stanu. Ob priliki tečaja se je vršila tudi važna seja strokovnega odbora, ki je’v podrobnostih razpravljala o osnutku pravilnika za izvedbo zakonitega socialnega zavarovanja viničarjev ter je bil storjen sklep, da se započne akcija za njega uzakonitev. Zavrč V nedeljo, dne 17. dec. 1.1. se je po rani sv. maši vršil v Slomškovem domu sestanek viničarjev. Zastopnik zveze tov. Košnik Joža je v izčrpnem govoru orisal velik pomen stanovske organizacije, pozival navzoče k slogi, brez katere ni uspehov ter v podrobnostih obrazložil novo uredbo viničarskega reda, predvsem, kako naj sklepajo viničarji službene pogodbe. Ker velika večina tukajšnjih vinogradnikov noče sklepati tozadevnih pogodb, so navzoči prizadeti viničarji takoj po sestanku vložili pri predsedniku občine zahtevo, naj občina skliče razprave pred viničarsko komisijo, kjer se naj sklenejo tozadevne pogodbe. Gospod predsednik je pritožbe vzel na znanje ter določil, da se v dneh 29. in 30. dec. vrše na občini poravnalne razprave, h katerim bo pozval vse prizadete vinogradnike in viničarje ter zastopnika viničarske zveze tov. Košnika Jožefa iz Ljutomera. ZAHVALA Podpisani brezposelni rudar iz Senovega pri Rajhenburgu se najlepše zahvaljujem Delavski zbornici v Ljubljani za lepo podporo, ki mi bo ravno za božične praznike dobro teknila. Moram zapisati, da je naša mati, Zveza združenih delavcev, skrbna in dobra; ona poskrbi za vsakega revnega delavca, če se le zaveda, kam spada. Vsem tovarišem in tovarišicam želim vesele božične praznike! Volčanšek Anton. Opozorilo Z novim letom bomo začeli objavljati slovenski prevod francoskega romana »Rov se je zasul« Naša dobra knjiga za vsakogar 178 skrbno izbranib kolekcij po izredno znižanih cenah. I. Mladinski spisi in slikanice II. Kolekcije za dijake III. Leposlovna dela IV. Jezikoslovje V. Znanstvena in poljudno znanstvena dela VI. Strokovno slovstvo VII. Gospodarske, gospodinjske in praktične knjige VIII. Nabožno slovstvo Cene so tako nizke, da jih bo zmogel vsak. Izbira je pestra in bogata, da bo lahko vsak >o svojen mjižnico. — j« — "------ po svojem okusu in želji izpopolnil svojo knjižnico. Nočemo Hočemo da ostanejo ljubitelji lepe, dobre knjige zaradi težkih razmer brez dušne hrane. da pride naša dobra knjiga v sleherno slovensko hišo: zato zahtevajte prospekt. Jugoslovanska knjigarna V L | II B L | A N I Trgov inaj^z^jmešanim blagom, [ira lesom 8. HUnatik v Uuktedu želijj\vsem, posebno svojim cenj. odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto ter se priporoča tudi za naprej Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenje- i nim gostom ter se za nadalje priporoča GOSTILNA SaettH - Vukttd •m T ffUStkO Utdkiikiiu Uu Irffririrffrrrirtrfr / JE naj večji slovenski pupilarno varni denarni zavod, v Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. Za vselvloge injobveze hranilnice jamči Hiestita o£ma auska Domače vesti PRISILNA BIVALIŠČA Ministrski svet je na podlagi § 1 uredbe o spremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 16. decembra 1939 predpisal uredbo o spremembi in dopolnilu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta uredba se glasi: § 1. V § 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se ukineta odstavek četrti in peti. § 2. § 12 se doda novi § 12a), ki se glasi: »Upravne policijske oblasti prve stopnje lahko pošiljajo na bivanje v kake druge kraje osebe, ki rušijo red in mir. Proti sklepu oblasti prve stopnje je dopuščena pritožba na upravno oblast druge stopnje v roku osmih dni od dneva poročila. Notranji minister lahko po pravici nadzorovanja razveljavi vsak sklep o odpošiljanju na bivanje v druge kraje. Upravna oblast prve stopnje kraja, kamor bodo osebe poslane, tem odredi stanovanje pod nadzorstvom oblasti. § 3. Pooblaščeni notranji minister predpiše pravilnik o bivanju teh oseb. § 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. Svet v frontah ANGLIJA — FRANCIJA — NEMČIJA Na francosko-angleško-nemškem bojišču je na suhem vladal precejšen mir. Nasprotno pa je v zraku prišlo do hujših borb med angleškimi bombniki, ki so napadli nemška letalska oporišča na otokih Helgoland, Borkum, Sylt in Nordeney. Po nemških poročilih so Angleži izgubili 34 bombnikov, Nemci pa dva, po angleških poročilih pa Nemci 20, Angleži pa 7, Angleška letala sedaj nadzirajo Severno morje, da bi nemška letala ne mogla več trositi min. Na morju pa je bila preteklo sredo prva večja bitka med tremi angleškimi malimi križarkami in nemško oklop-nico »Admiral Graf von Spee« v južnoameriških vodah. Angleško brodovje že dolgo časa zalezuje nemške križarke, ki po raznih morjih potapljajo angleške trgovske ladje. Ko jo je opazilo, jo je napadlo. Boj je trajal 4 ure. Male angleške križarke so nemško veliko oklopnico tako zdelale, da je morala pobegniti v urugvajsko pristanišče Montevideo, da se reši. Poškodbe so hude. Mrtvih je imela 36, T-anifmih 5«. Tudi krifcarArf no dobile poškodbe. Da ne pade v roke sa-veznikom, so Nemci svojo križarko pred luko potopili. Potopljen je tudi nemški velepamik »Kolumbus«! FINSKA — SOVJETSKA RUSIJA Na finsko - sovjetskem bojišču vzbuja hrabrost malega finskega naroda občudovanje vsega sveta. Na enega finskega vojaka pride 40 sovjetskih. In vendar se Finci še dTŽe. Sovjeti so navalili nanje na štirih različnih mestih. Finci so se morali malo umakniti, toda Sovjeti ne morejo beležiti . nobenega udarnega uspeha. Sovjetska armada je pokazala, da je bilo vse tisto govoričenje o njeni velikanski moči prazna slama. Sovjetski ujetniki pripovedujejo o stradanju, so slabo oblečeni in popolnoma neuki. Sovjetsko častništvo je manjvredno. Finci so potopili tudi ruski 22000 tonski parnik »Oktobrska revolucija«. MADŽARSKA — JUGOSLAVIJA V Podonavju samem pa z veseljem opazujemo zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo. To prijateljstvo postaja dragoceno jamstvo tudi za to, da se odnošaji med Madžarsko in Romunijo, ki so zelo hladni, ne poslabšajo. BORBA ZA NEVTRALCE Velika nervoznost vlada tudi pri skandinavskih državah, kjer je Švedska morala spremeniti svojo vlado in ji bo v tem sledila tudi Norveška. Skandinavske države se namreč bojijo, da jih bo sedaj od ene strani pritiskala Sovjetska Rusija, od druge pa Nemčija, ki predvsem potrebuje švedsko železno rudo. V Belgiji in na Nizozemskem pa se je razburjenje nekoliko poleglo. Ceni. navočnike9 ki ie niso poravnati naročnino za leto 1939» prosimo, da to čimpre• je storijo, ker bi sicer bili primorani, da jim list ustavimo. m Utt izdaja za konzorcij: FreželJ Franc, Lkibljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovrf^: MrJ f" ko, Ljubljana. - Za MMJ. tlak.: A. Trontelj, Groblje.