PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O- T> O- ^ O T-

P
Vi
X'
m
z
r_
I
r_
Hi
Z
Hi
5
559
lije)
03
Ul
Ul
>
3>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 275 (12.907)
Trst, sobota, 21. novembra 196
Pred današnjim glasovanjem o zaupnici vladi v Palači Madama
o*.
o
o
o
Iv
O
o
Gonov govor v senatu zadovoljil večino, izzval pa kritiko levice
KD omenja utrditev petstrankarskega zavezništva, ki pa ni »politično« - PRI se želi pobotati s PLI - Zadovoljstvo PSI - Po mnenju KPI je vlada na pragu agonije
Kongres KD konec aprila De Mita ugnal opozicijo
RIM — Kongres KD se naglo bliža. Na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta bo De Mita predlagal, naj bo kongres v Rimu od 26. do 30. aprila, vsekakor pa je tajnik De Mita že izbojeval prvo zmago: na včerajšnji seji strankinega vodstva je preprečil soglasje v vrstah opozicije, poleg tega pa je onemogočil ustanovitev političnega urada, ki ga opozicija z andreottijevci na čelu že dolgo zahteva. »To je brezpredmeten problem,« je dejal De Mita s pripombo, da je že na prejšnjem sestanku vodstva označil politični urad kot »sredstvo za pomoč tajnikovemu delu«. To pa pomeni, da ne morejo biti v tem uradu tudi člani opozicije, pač pa le tisti, ki so voljni tajnika podpirati.
Odločitev, da se politični urad ne ustanovi, ni v resnici povzročila kdo ve kakšnih reakcij med andreottijevci, saj so ti, nasprotno, izjavili, da so se odnosi med večino in opozicijo v stranki izboljšali, čeprav ni mogoče po njihovem še govoriti o pravem zbližanju. Mnenja so sicer, da pomeni sklep o imenovanju političnega urada šele po kongresu »napako«, vendar kaže, da ne nameravajo zaradi tega izzvati nekakšnega »casus belli«. S tem pa izgleda še bolj izrinjena na rob dogajanj v stranki struja »torze nuo-ve«, ki jo vodi Donat Cattin in ki nasprotuje tudi datumu kongresa, saj bo ta dva meseca prej, kot je bilo predvideno.
RIM — Obred se ponavlja. Včeraj je Goria orisal senatu sporazum za prebroditev krize, ki jo je izzval prejšnji teden PLI, mali popravek k davčnemu manevru, nove zadolžitve vlade v zvezi z izidom referendumov in mednarodne obveznosti. Zatem je izročil kopijo svojega posega v senatu poslanski zbornici, kjer se bo v ponedeljek ponovila razprava, ki se je začela včeraj popoldne v Palači Madama in se bo končala nocoj z glasovanjem o zaupnici.
»Krizo, ki se je začela prejšnjo soboto,« je dejal predsednik ministrskega sveta, »smo v bistvu premostili, ker je prevladal pri vseh vladnih političnih silah čut odgovornosti. Solidarnost med silami, ki podpirajo vlado, sž je še okrepila.« Dokaz tega vidi Goria v obnovitvi kabinetnega sveta, to je »ožje izvršilne oblasti«, ki deluje v okviru ministrskega sveta in ki jo sestavljajo poleg Gorie štirje ministri KD (Fanfani, Gava, Andreotti in Colombo), dva ministra PSI (podpredsednik vlade Amato in Formica), republikanec Battaglia, socialdemokrat Vizzini in liberalec Zanone. Prvi minister je poglobil nato probleme jedrske energije, civilne odgovornosti sodnikov in davčnih razbremenitev: »Neobhodno potrebno je sprejeti nov vsedržavni energetski načrt, ki naj upošteva zaščito zdravja in okolja, po-množitev energetskih virov in varčevanje z energijo. Treba je torej ustaviti gradnjo načrtovanih elektrarn na jedrsko fuzijo, prekiniti gradnjo centrale Trino 2, zapreti elektrarno pri Latini in umestiti
komisijo, ki naj preverja in ažumira številke o stroških za njihovo preusmeritev. Glede civilne odgovornosti sodnikov je omenil Goria delo poslanske komisije za pravosodje in napovedal predložitev zakonskega osnutka, ki ga minister Vassalli ravno dokončuje. V zvezi z znižanjem davkov IR-PEF je ponovil, da bo vlada v primeru zmanjšanja letne inflacije na 4,5% iznesla 1. julija 1988 predlog o znižanju količnikov za 2%. Najavil je tudi ustanovitev »vladne posvetovalne komisije na najvišji ravni«, ki naj bi (z razliko od obstoječe tehnične komisije za javne izdatke) preverjala učinkovitost in storilnost javnoupravnega aparata in možnosti za omejevanje javnih izdatkov.
Pri večinskih strankah je izzval Goria naklonjene ocene, čeprav s kakšnim pridržkom, pri opoziciji pa kritike, saj ta meni, da gre za zmedene in kratkoročne ukrepe. KPI vidi v Goriovem posegu dokaz o krhkosti večine in vlade, ki da je na pragu agonije, zeleni pravijo, da večine sploh ni, a de-moproletarci, da gre za same laži. KD trdi seveda, da se je zavezništvo med vladnimi strankami okrepilo, čeprav ni še »politično«, liberalci upajo kajpak, da bo inflacija padla, »drugače bo vsega konec«, po mnenju PSI je bil Goriov govor korekten (a Forte ni tega mnenja), republikanci pa ponavljajo, da ne vedo, zakaj je sploh prišlo do krize - njihovo glasilo sicer zatrjuje, da hoče PRI zgladiti spor s PLI.
G. R.
S^r Ji.
stavke
RIM — Včeraj so vodstva državnih sindikatov CGIL, CISL in UIL objavila točen razpored bližnje vsedržavne stavke, ki bo v sredo. S stavko želijo izraziti odločen protest proti novemu finančnemu zakonu, ki bo spet najbolj prizadel najrevnejše sloje Italijanov, v prvi vrsti odvisne delavce in upoko-
jence.
Delavci v industriji bodo prekrižali roke za štiri ure v vsaki izmeni. Bančni uslužbenci bodo kar lepo^ ostali doma, prav tako bodo storili vsi državni, poldržavni uslužbenci in uslužbenci javnih uprav. Osebje zavarovalnic bo stavkalo štiri ure, prav tako tudi gasilci — v primeru kakega nujnega primera bodo gasilci kljub stavki nudili svojo pomoč. Gasilska služba na vseh letališčih bo redno delovala.
Dijakom in univerzitetnim študentom ne bo treba v šolo, saj bodo šolska vrata zaprta ves dan. Težave bodo tudi v železniškem prometu. Vlaki ne bodo vozili od 9. pa do 13. ure, stvar dogovora pa je še morebitni drugačen urnik železničarjev. Avtobusi ne bodo vozili od 9. do 13. ure, prav tako ne ladje. Pristaniški delavci, avtoprevozniki, ves letališki personal ne bodo delali od 9. do 13. ure. Na letališčih bodo lahko med stavko vsa letala le pristajala.
Poštni uradi bodo ves dan zaprti, uslužbenci Italcabla, Sipa in Telespazia pa bodo stavkali po štiri ure v vsaki izmeni. Tudi časopisi ne bodo na prodaj v sredo, ker bodo novinarji in agencije stavkali že v torek. Televizijski spored bo prav tako delno okrnjen.
Zaskrbljenost zaradi šolskih reform na Koroškem
LJUBLJANA — Predsedstvo SR Slovenije pozorno spremlja potek razprav o reformah dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Pri tem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se pri iskanju rešitev vse bolj uveljavljajo tista stališča, ki so za ločevanje šolarjev na osnovi materinega jezika. Predsestvo smatra, da to ni pot k ustvarjanju prijateljskega sožitja narodov na narodnostno mešanem ozemlju, temveč da bo tak pristop še pospešil proces za postopno osamitev manjšine, izgubljanje njene nacionalne identitete in končno njeno asimilacijo.
Predsedstvo SR Slovenije sodi, da Avstrijo k zaščiti pravic manjšin obvezujejo jasna določila avstrijske državne pogodbe. Obveznosti na tem področju je prevzela tudi s podpisom listine Helsinške konference. Dolžnost zaščite manjšin narekuje Avstriji nenazadnje tudi duh dobrososedskega sodelovanja in zaupanja, ki jo veže v njenih odnosih z Jugoslavijo in prevladuje tudi širše v tem delu Evrope. Skratka, tendence segregacije državljanov na avstrijskem Koroškem so v očitnem nasprotju z osnovami avstrijske politike in deklarirano usmerjenostjo njenega uresničevanja, pa tudi z zahtevami, ki jih sama Avstrija ima glede pravic svoje manjšine na Južnem Tirolskem.
Predsedstvo SR Slovenije pričakuje, da bo republika Avstrija pri reševanju vprašanja dvojezičnega šolstva spoštovala zahteve manjšin in zavrnila tiste težnje, ki temeljijo na nacionalni nestrpnosti in terjajo ločevanje narodov na nacionalno mešanem območju. Avstrija je dolžna zagotoviti pogoje za enokopravno sožitje in medsebojno razumevanje manjšin in večinskega naroda. Predsedstvo v tem smislu pričakuje, da bodo odločitve Avstrije upoštevale življenjske interese njenih manjšin in zagotovile njihov obstoj in neoviran razvoj.
To je zapisano v protestni izjavi predsedstva SR Slovenije. Podobne izjave pa so včeraj objavili tudi Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center PEN (skupno) ter Zveza združenj borcev NOB Slovenije.
Na protestnem zborovanju, ki sta ga pred poslopjem generalnega konzulata Avstrije v Ljubljani včeraj pripravili ljubljanska SZDL in mladina, pa so zbrani zapeli Prešernovo Zdravljico.
Med sinočnjo razpvavo na Gorjupovih dnevih v Gorici
Biasutti za parlamentarni dogovor o zakonski zaščiti slovenske manjšine
Biasutti in Šinigoj med včerajšnjo tiskovno konferenco
ALEKSANDER SIRK
NOVA GORICA, GORICA — Deseti študijski dnevi Mitje Gorjupa, ki se letos odvijajo v njegovi rodni Primorski, so sinoči dosegli svoj višek v konferenčni dvorani goriškega Espomega, kjer sta se množici okrog tristo novinarjev iz vse Jugoslavije — toliko se jih namreč udeležuje tega jubilejnega zasedanja — predstavila predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in SR Slovenije Dušan Šinigoj, ki sta odgovarjala na vprašanja o odprti meji, sodelovanju ob njej in o vseh tistih problemih skupnega interesa, ki povezujeta FJK in SRS.
Na srečanju — tiskovni konferenci —je bilo največ govora o manjšinah, tako o slovenski v Italiji, kot o italijanski v Jugoslaviji, o gradnji prometnih povezav na jugoslovanski strani, o trenutnih gospodarskih težavah v sosednji republiki in o prizadevanjih FJK in SRS za poglabljanje medsebojnega prijateljstva in
Reagan in Kongres le dosegla sporazum o zveznem deficitu
Sinoči v Nazorjih
Podelili Bloudkove nagrade in plakete
□ □ □
V Kulturnem domu v Gorki
Mednarodni turnir v lokostrelstvu
□ □ □
Odbojka: v ženski B ligi
Drevi Farco Meblo proti Moglianu
NA 10. IN 11. STRANI
WASHINGTON - Bela hiša in Kongres sta končno sklenila načelen sporazum o zmanjšanju vrtoglavega proračunskega primanjkljaja, ki je povzročil zadnje čase polom na borzah in prosti pad dolarja. V prihodnjem letu naj bi skrčili zvezni deficit za nekaj več kot 30 milijard, leta 1989 pa za 45 milijard dolarjev. Pri tem bodo menda oklestili vojaški proračun za 5 milijard, obenem pa za kakšnih 9 milijard dolarjev privili davke.
Seveda gre za kompromis, ki ne more popolnoma zadovoljiti ne Reaganove administracije ne demokratske večine v Kongresu, kot je priznal sam predsednik predstavniškega doma Jim Wright s pripombo, da gre vsekakor za najboljšo rešitev, ki jo je bilo sploh mogoče najti v danih razmerah. V resnici se je moral šef Bele hiše sprijazniti s skrčenjem sredstev
za obrambo in z navitjem davkov, ki jima je vztrajno nasprotoval, medtem ko je morala demokratska stranka pristati na zmanjšanje stroškov za podporo revnim, ki ga ni marala.
Toda sporazum je bil nujen, saj je nastopil danes trenutek, ko bi lahko Kongres avtomatično in vsestransko oklestil primanjkljaj za 23 milijard dolarjev. To pa bi škodilo v prvi vrsti Reaganu: prvič, ker se mu bo iztekel čez eno leto predsedniški mandat, drugič pa, ker bi to pomenilo, da njegova uprava sploh ne obvlada gospo-darsko-finančnega položaja, ampak ta obvlada njo.
Dogovor bo končno le omogočil zasedanje finančnih ministrov 7 najbogatejših držav Zahoda za ustalitev tečajnih razmerij, ki ga zlasti Tokio ni hotel spričo primanjkljaja ZDA. (dg)
krepitev sodelovanja na vseh možnih ravneh. Glede slovenske manjšine v Italiji je predsednik FJK Biasutti — v odgovor tudi na vprašanja našega glavnega urednika — dejal, da se vse stranke v parlamentu strinjajo z zahtevo po zaščiti, obstajajo pa različna stališča, kar je doslej onemogočilo sestavo enotnega besedila. Poročal je tudi o nedavnem sestanku v Rimu z deželnimi parlamentarci in da so bili na njem vsi mnenja, da je potrebna skupna pobuda, da se preverijo možnosti za sestavo skupnega besedila; to z namenom, da bi različna stališča ne otežkočala rešitve vprašanja. Biasutti je govoril tudi o finančnem zakonu in o nujnosti klestenja nekaterih postavk, kot na primer one o prispevkih v korist manjšine. Zaradi teh klestenj je deželna vlada protestirala pri osrednji in zaupa, da bodo ponovno vključeni v finančni zakon. Predsednik Dežele je vsekakor izrazil prepričanje, da bi bilo koristno, da bi za reševanje tega vprašanja prišlo do oblikovanja skupnih stališč, ki naj bi bila v oporo političnim silam, ki so prisotne v parlamentu; to bi poleg vsega služilo tudi deželni vladi, ko mora reševati nekatere s prisotnostjo slovenske manjšine povezanimi vprašanji.
Sicer pa je bilo o Slovencih v Italiji, oziroma o njihovem položaju govora tudi na dopoldanskem delu Gorjupovih dni, ko je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race zbranim novinarjem razgrnil širok spekter aktualnih vprašanj, s katerimi se ubada slovenska manjšina, med temi najprej zakon o globalni zaščiti in finančni zakon. Predsednik SKGZ je govoril tudi o mednarodnih obvezah obeh držav do manjšine; prisotne je seznanil, da jugoslovanski ministrski predsednik Branko Mikulič ne bo med skorajšnjim obiskom v Rimu, zaradi prenatrpanega programa, mogel sprejeti delegacije slovenskih predstavnikov iz Italije, ki ga je, kot ob vseh podobnih priložnostih, zaprosila za sprejem. Delegacijo Slovencev bo zato sprejel namestnik zunanjega ministra. Predsednik SKGZ je tudi najavil, da bodo vse komponente, ki sestavljajo delegaci-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Shultz in Ševardnadze morata rešiti še nekaj spornih vprašanj
Priprave na sovjetsko-ameriško srečanje ki bo začetek prihodnjega tedna v Ženevi
NEW YORK — Kot izjavljajo predstavniki Bele hiše se bosta ameriški državni sekretar George Shultz'in sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze v začetku prihodnjega tedna sestala v Ženevi, da bi razrešila zadnja sporna vprašanja, ki še ovirajo sklenitev napovedanega sporazuma o odpravi raket srednjega in kratkega dometa.
Novo srečanje med zunanjima ministroma obeh držav je potrebno, ker se pogajalci obeh strani na pogovorih v Ženevi nikakor ne morejo sporazumeti o nekaterih pomembnih vprašanjih verifikacije omenjenih sporazumov. Pred nekaj dnevi so nekateri neimenovani funkcionarji Bele hiše trdili, da bi nesoglasja o teh vprašanjih lahko pripeljala celo do prestavitve napovedanega obiska Gorbačova v Was-hingtonu, ki naj bi se začel 7. decembra ali pa do podpisa manj ambicioznih sporazumov.
Po trditvah ameriške strani je bil na zadnjih pogovorih med ameriškim pogajalcem Maxom Kam-pelmanom in njegovim sovjetskim kolegom Julijem Voroncovim v Ženevi sicer dosežen nov napredek, vendar pa ostajajo nerazčiščena še vedno nekatera pomembna vprašanja. Sovjetska stran naj bi na primer odstopila od zahteve, da bi lahko sovjetski inšpektorji nadzorovali proizvodnjo v eni izmed najbolj tajnih ameriških tovarn za proizvodnjo raket v San Diegu in se zadovoljili z nadzorstvom nad nekaterimi drugimi ameriškimi tovarnami, v katerih pro-
izvajajo rakete. Združeni štab ameriške vojske namreč nasprotuje zahtevam, da bi sovjetskim inšpektorjem dovolili vstop v nekatere najbolj tajne ameriške tovarne orožja, vendar pa Bela hiša poudarja, da v nasprotnem primeru ZDA ne morejo od ŠZ zahtevati dostop do podobnih objektov v tej državi.
Medtem je v ameriškem kongresu prišlo do hude polemike o tem ali naj sovjetskemu voditelju Gorbačovu med obiskom v Washingtonu omogočijo nastop pred kongresom ali ne. Sovjetska stran je namreč predlagala, da bi Gorbačov govoril članom kongresa, s čimer so se strinjali tako Bela hiša kot tudi predsednik predstavniškega doma demokrat Jim Wright in vodja demokratske večine v senatu, senator Robert Byrd. Wright je v torek celo uradno sporočil, da se bo Gorbačov obrnil do kongresa 9. decembra zjutraj.
Vodstvo republikancev v senatu je včeraj z nepričakovano ostrino nastopilo proti temu predlogu. Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu kongresnik Robert Michel je izjavil, »da bi bila velika napaka, če bi Gorbačovu dovolili nastop pred kongresom«. Po njegovem mnenju je namen obiska podpis razorožitvenega sporazuma, zato ni razlogov, da bi Gorbačovu dovolili govoriti pred kongresom in mu tako dali neustrezno simbolično veljavo. Pred ameriškim kongresom namreč tradicionalno govorijo samo tisti šefi tujih držav, ki jih
tukaj štejejo za zavezniške oziroma prijateljsko razpoložene do ZDA.
Protestu približno 75 republikancev in nekaj demokratov v kongresu, ki so poslali predsedniku Reaganu posebno protestno pismo, v katerem nasprotujejo ideji, »da bi najbolj znanega komunista povabili v kongres«, se je pridružil tudi vodja republikanske manjšine v senatu, senator Bob Dole, ki sodi, da bi med obiskom Gorbačova v kongresu lahko prišlo do »grdih scen«. Več republikanskih kongresnikov je namreč povedalo, da bodo protestno zapustili dvorano kongresa kakor hitro bo začel Gorbačov brati svoj govor, da bodo oblečeni v črne obleke in črne kravate, da bodo kongresne galerije napolnili s protisovjetsko razpoloženimi navijači itd. Zaenkrat še ni jasno, kako se bo omenjena bitka med skrajnim konservativnim krilom republikanske stranke in Belo hišo iztekla, oziroma ali bodo Sovjeti sami odstopili od namere, da bi Gorbačov kot prvi najvišji sovjetski predstavnik doslej, nastopil pred kongresom.
V razpravi o tem vprašanju je demokratski senator Alan Cranston dejal, »da so člani kongresa, ki nasprotujejo, da bi Gorbačov govoril pred kongresom najmanj 34 let za časom. Gorbačov ni Stalin. Če bomo Gorbačova polili z mrzlo vodo, s tem ne bomo prispevali k izboljšanju odnosov, oziroma h koncu hladne vojne«, je dejal omenjeni senator.
UROŠ LIPUŠČEK
V Montaltu ne bodo gradili JE
RIM — Tehnični komite, ki je bil ustanovljen po sporazumnem protokolu med družbo Enel in občino Montalto, je zavrnil načrt gradnje jedrske elektrarne v Montaltu. Tehnična skupina je že dve leti pregledovala načrte JE, ki bi jo morali zgraditi v pokrajini Viterbo.
Toliko dela je omogočilo, da so tehniki odkrili vrsto tehnično neprimernih ali prešibkih rešitev za gradnjo jedrske centrale v bližini obljudenih krajev. Tehniki so pokazali na neustrezne ukrepe proti morebitnemu toplotnemu onesnaževanju, ugovore so imeli na hid-rogeološke študije in varnostne naprave.
Prav zaradi teh in drugih pomanjkljivosti, predvsem pa v duhu izidov referenduma o jedrskih centralah, so tehniki zahtevali, naj prekinejo z gradnjo JE pri Montaltu. Zaključke komisije bodo verjetno aplicirali tudi na gradbišču JE Trino 2, elektrarno v Caorsu pa bi lahko celo dokončno zaprli.
V slovenski skupščini govor o ukrepih zoper inflacijo
LJUBLJANA — V slovenski skupščini je zadnje čase sem in tja slišati ploskanje. Res da se delegati za ta način odobravanja odločajo zelo »restriktivno«, a včeraj so si spet ogreli dlani. Zaploskali so namreč predlogu, ob katerem naj bi ugotavljali odgovornost in ne samo partijsko kaznovali temveč tudi kazensko preganjali vse tiste člane državnega predsedstva Jugoslavije ter Z/S, če so res že precej pred javnostjo vedeli za menično afero Agrokomerca, pa niso nič naredili, da bi jo preprečili.
Sicer pa so se delegati včeraj najdlje zadržali pri poročilu slovenske delegacije v Zvezni skupščini, ki govori o zadnjem zasedanju, na katerem so s preglasovanjem sprejeli protiinflacijski program zvezne vlade. Ugotovili so, da se je slovenska delegacija v zvezni skupščini obnašala v skladu s pooblastili. Vendar pa so zelo resno postavili vprašanje zakaj je doktor Marjan Rožič (sicer predsednik jugoslovanske skupščine) kljub znanim dogovorjenim in enotnim stališčem slovenske skupščine in njene delegacije na zvezni ravni glasoval za sprejem protiinflacijskega programa. Obenem delegati želijo dobiti pojasnilo Janeza Zemljariča (podpredsednika ZIS) zakaj je na tiskovni konferenci za domače
in tuje novinarje ocenil glasovanje proti vladnemu programu kot dejanja posameznikov, ne pa kot stališče slovenske delegacije in skupščine.
Že dalj časa je jasno, da pisanje slovenskih časopisov o protiinflacijskem programu mnogim v drugih republikah in v Beogradu ni pogodu. To so sila nespretno dokazali tudi na srečanju slovenskih novinarjev (sodeluje jih tudi nekaj iz drugih republik) v Novi Gorici, kjer naj bi se včeraj pogovarjali prav o tem programu.
Na razpravo so povabili kar predsednika ZIS Branka Mikuliča, glede na njegovo precejšnjo zasedenost pa so v povabilu zapisali še vrsto imen njegovih sodelavcev. Vendar včeraj v Gorico ni prišel noben član vlade. Iz Beograda so sporočili, da so vsi strahotno zasedeni in še dodali, da so sploh nezadovoljni s pisanjem slovenskih novinarjev o protiinflacijskem programu. Namesto njih je razgovor močno popestril Aleksander Bajt, vodja Ljubljanskega ekonomskega instituta, ki poleg vrste drugih strokovnjakov 'že vrsto let ponuja poti za izhod iz jugoslovanske gospodarske krize, seveda na temeljih znanosti, kot je razvidno tudi iz protiinflacijskega programa, pa se na njegove ugotovitve v Beogradu lepo požvižgajo.	B. L.
Pri londonskem metroju premalo skrbi za varnost
• Gorjupov! dnevi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
jo manjšine, o tem vprašanju še razpravljale.
Na večernem srečanju v Espome-gu se ga je v odgovoru na vprašanje našega glavnega urednika dotaknil tudi predsednik IS Slovenije Šinigoj, ki se je malo pred tem vrnil iz Beograda, kjer je imel vrsto važnih pogovorov. O obisku v Rimu in sprejemu slovenske delegacije je predsednik Šinigoj včeraj obsežno govoril s predsednikom ZIS Mikuličem. Izrazil je mnenje, da treba upoštevati, da ima predsednik ZIS res težke dneve, kar treba razumeti, zaradi česar bi kazalo izkoristiti priložnost, ki se tokrat nudi delegaciji Slovencev. Govoreč o italijanski manjšini v Jugoslaviji je predsednik Šinigoj tudi zagotovil, da bo SRS, ki je na tem področju dosegla že številne rezultate, v celoti izpolnila obveze, ki jih ima do italijanske manjšine, da bi le-ta ne bila prikrajšana.
O drugih problemih zanimive razprave, ki sta jo vodila predsednika novinarskih organizacij FJK Giorgio Pison in SRS Boris Bergant, bomo še poročali.
Iranski napadi na severovzhodu Iraka Zamenjave v italijanskem ladjevju
TEHERAN — Dopisnikom iz Perzijskega zaliva tudi včeraj ni bilo dolgčas. Iranska tiskovna agencija Irna je namreč sporočila začetek »vojaških operacij proti Iraku, ki nosijo ime Zafar (osvojitev) štiri«. V ofenzivi v severovzhodnem delu Iraka sodeluje tudi izredni bataljon varuhov islamske revolucije in večje število borcev Demokratske stranke iraškega Kurdistana (KDP). V tem območju je namreč prisotnost proi-ranskih kurdskih gverilcev najbolj občutena.
V posebnem poročilu ameriške obveščevalne službe piše, da se Sa-damov režim iz Bagdada pošteno trudi, da bi strl odpor kurdskih separatistov. »V Bagdadu so se zato odločili, da bodo s silo zatrli Kurde in so v zadnjih mesecih zravnali z zemljo več deset vasi, ki so gveril-
cem dajale zatočišče«, piše v poročilu. Povsem razumljivo je zato Iran, kot meni iraški namestnik zunanjega ministra Nizar Handon, v zadnjih mesecih bistveno povečal količino vojaške pomoči, s katero že več let redno oskrbuje Kurde na severovzhodu Iraka. S tem bi Iran rad ustvaril etnična nasprotstva znotraj iraške vojske in bi tako bistveno ošibil nasprotnika.
Zahodnonemški tehniki, ki so zapustili gradbišče jedrske elektrarne v Buširu so včeraj odločno zanikali iranske govorice, da je bilo v centrali tudi precej radioaktivne snovi. Iran je namreč primerjal posledice iraškega napada s tistimi ob eksploziji tretjega reaktorja černobilske jedrske centrale. Tehniki so prepričani, da elektrarne v Iranu ne bodo
mogli dograditi v naslednjih- petih letih, kakorkoli že, zahodnonemško multinacionalno podjetje za gradnjo jedrskih central KWU svojih tehnikov v Iran ne bo poslalo dokler iraš-ko-iranske vojne ne bo konec.
Iraški lovski bombniki so včeraj nedaleč od iranske obale napadli vlačilec Salviva, ki pluje pod singapursko zastavo. Ladja je bila v napadu skoraj povsem uničena, ena oseba je umrla, več drugih pa je bilo hudo ranjenih. V Bagdadu so včeraj sporočili napade na druge tri tankerje, ki so prevažali iransko nafto.
Fregata Zeffiro je včeraj zapustila vojaško pristanišče v Tarantu, fregata Libeccio pa je včeraj odplula iz La Spezie; ladji sta namenjeni v Perzijski zaliv, kjer bosta zamenjali fregate Perseo, Grecale in Scirocco, ki so tam že od konca septembra.
LONDON — Londonska policija mora prepoznati še sedem žrtev požara, ki se je vnel v mestni podzemni železnici. Od dvaintridesetih trupel so jih prepoznali 25, vseh imen pa niso sporočili. Znana so le imena štirih žrtev, gasilca Colina Townsleya, novinarke tiskovne agencije Reuter Sarah Deardenove, italijanskega študenta Marca Liberatija in italijanske izseljenke NataHne Falcove.
Včeraj so v Londonu odprli tudi preiskavo, ki bi morala čimprej ugotoviti vzroke silovitega požara na postaji King s Gross. Sindikati, javna občila in združenja potnikov sumijo, da je vsega krivo podjetje londonske podzemne železnice, ki pa zavrača sleherne obtožbe. Varnostne naprave so nezadostne, pravijo, ker je denarja premalo. Obnovo naprav so planirali že pred dvema letoma, pa so jo morali prekiniti zaradi skrčenja državnih skladov. Preostale subvencije so upravitelji londonske podzemeljske železnice raje preusmerili v nakup avtomatičnih blagajn, kar je omogočilo dodatno krčenje osebja. »Upajmo, da ne bo podobnih nesreč do marca prihodnjega leta, ko bomo dobili nova finančna sredstva,« je komentiral neki upravitelj.
Na sliki (telefoto AP): polaganje cvetja na postaji King's Gross.
Barešica ne bodo izročili
STOCKHOLM — Švedska vlada je zavrnila vse zahteve o ponovni preučitvi sklepa o pogojni izpustitvi Mira Barešica, morilca veleposlanika Vladimira Ro-loviča, ki bo prišel na svobodo 10. decembra. Švedsko pravosodno ministrstvo je prejelo dvajset pisem različnih jugoslovanskih društev in posameznikov, ki zahtevajo, da naj Barešič ostane v zaporu.
Barešič je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora jugoslovanskega veleposlanika Roloviča (1971), vendar so mu oktobra lani kazen spremenili na 18 let zapora. Junija letos pa se je svet kazensko popravnih dejavnosti odločil, da ga pogojno izpusti, četudi je odbor švedske policije predlagal, naj zavrnejo Bareši-čevo prošnjo o pomilostitvi.
Državni zavod za vprašanja priseljencev mora zdaj odločiti, ali bo morilec veleposlanika po izpustitvi dobil dovoljenje za bivanje na Švedskem ali pa ga bodo pregnali iz države. Švedska vlada odkrito priznava, da išče državo, ki bi Barešica sprejela, vendar za zdaj še brez uspeha.
Agrokomerc bo šel v stečaj
SARAJEVO — Agrokomerc mora doleteti stečaj. Sanacijski program je pretežak »zalogaj« za možnosti bank in gospodarstva, saj gre za približno 600 milijard dinarjev.
To sta v Sarajevu na tiskovni konferenci včeraj izjavila predsednik poslovodnega odbora Združene banke Sarajevo, Božo Martinovič in član izvršnega sveta Skupščine SR BIH dr. Mitar Bašovič. Po najnovejših ocenah mora sedanji poslovodni odbor Agrokomerca do 24. novembra, ko bo srečanje z upniki, izdelati več inačic nadaljnjega poslovanja tega kolektiva, pri čemer mora upoštevati, da bo večji del proizvodnih obratov šlo v stečaj, (dd)
Protest osebja torinske avtobusne in tramvajske službe proti sindikatu
TURIN — Osebje turinskega podjetja za avtobusni in tramvajski promet bo še enkrat stavkalo: »Če nas ne bo delodajalec poklical v ponedeljek k pogajalni mizi, bomo ostali v torek križem rok,« je zatrdil na včerajšnji tiskovni konferenci voditelj spontane organizacije šoferjev in drugih uslužbencev COBAS Fernando Martella. Pravzaprav ne bo šlo za novo stavko, saj je včerajšnja, kot znano, propadla, ker jo je prefekt Luigi Sparano onemogočil s prisilnim vpoklicem na delo vseh 908 nameščencev.
Martella je ostro polemiziral s CG1L, CISL in UIL, češ da njihov sporazum z občinskim podjetjem ne zadovoljuje nikogar: »Domenili so se za
75.000	lir višje plače, mi pa zahtevamo 200.000 lir več, in to za vse uslužbence ne glede na to, kakšne delovne obveznosti imajo.« Pojasnil je tudi, da nima protest zgolj ekonomskih vzgibov, češ da se zavzema COBAS tudi za prepoved vožnje z osebnimi avtomobili v zgodovinskem
jedru mesta, za pomnožitev avtobusnih in tramvajskih voženj, za temeljito preverjanje stopnje onesnaževanja zraku in za dostopnejše cene vozovnic. Na tiskovni konferenci so bili tudi predstavniki Capannove proletarske demokracije, ki so pisno zahtevali od prefekta preklic »avtoritarnega« ukrepa, in stranke zelenih, ki so vložili nekaj parlamentarnih interpelacij ter omenili možnost nastopa pri Deželnem upravnem razsodišču (TAR). Eni in drugi so bili polemični do zveznih sindikatov: »Le čemu ni prefekt tako ukrepal prejšnje dni, ko so stavkali šoferji iz njihovih vrst!«
Z zadevo so se spopadli tudi zastopniki raznih strank v poslanski zbornici. Značilno je, da so pristaši večinskih strank podprli prefektovo potezo, leva opozicija pa ne, čeprav seveda nasprotuje divjim stavkam in širjenju navidezno anarhoidnih, v resnici pa politično preračunanih oblik sindikalizma, (dg)
Gorjupovi študijski dnevi v Novi Gorici
Aleksander Bajt govoril o gospodarski krizi
V petek dopoldan bi naj na Gorju-Povih študijskih dnevih novinarji poslušali pogovor med članom jugoslovanske vlade (želen in vabljen je bil njen predsednik Branko Mikulič) in direktorjem ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani akademikom profesorjem dr. Aleksandrom Bajtom. A ker nikogar iz vlade ni bilo, je ves dopoldan zapolnil dr. Bajt sam -z izjemno zanimivim predavanjem.
Začel je s predstavitvijo jugoslovanskega ekonomskega trenutka. Povedal je, da industrijska proizvodnja pada d°lj kot kažejo statistični podatki, da se inflacija približuje 200 odstotkom in da upada tudi izvoz.
Osrednji del razprave je dr. Bajt posvetil polemiki z nekaterimi parolami, ki jih nekateri ekonomisti in pa tudi vlada sama razširjajo v javnosti, ki pa izkrivljajo sliko, tako da ta ne kaže resnice, kaj bi kdo in kdaj moral storiti za stabilizacijo gospodarstva.
Prva takšna parola je, da če vsi subjekti ne bodo delovali stabilizacijsko in če ne bo vsak ravnal stabilizacijsko na svojem področju, potem tudi vlada nima možnosti, da ustavi rast inflacije. Po dr. Bajtu se vlada s takšnimi izjavami le skuša znebiti svoje odgovornosti. kajti gospodarski subjekti pri zaustavljanju inflacije nimajo kaj početi. Njihova naloga je, da ravnajo racionalno: da kupujejo čim ceneje in prodajajo čim dražje, izkoristijo vsak monopol, vsak ekstra dobiček, ki ga ima-]°. Naloga stabilizitati inflacijo pa je naloga vlade; je strokovno vprašanje.
Druga parola, s katero je polemiziral dr. Bajt, je, da če se ne dvigne proizvodnja, potem se tudi z inflacijo ni mogoče boriti. Pri sedanji stopnji inflacije tudi nadpovprečna rast proizvodnje ne bi pomagala. Pri tem je dr. Bajt opozoril na raziskavo, s katero je primerjal učinkovitost investicij v odnosu materialnega produkta v Jugoslaviji in v Portugalski, Španiji, Grčiji in Turčiji med leti 1960 in 1980; dose-gala je le 75-odstotno učinkovitost navedenih štirih držav. V letih 1980/85
pa so v Jugoslaviji investirali po 25 odstotkov družbenega proizvoda na leto, kar je'skupaj dvignilo družbeni proizvod Jugoslavije za tri odstotke. Po mnenju dr. Bajta je to katastrofa.
Tretja parola, s katero je polemiziral dr. Bajt, je, da z restriktivno monetarno politiko ni mogoče stabilizirati inflacije. Ob tem je izrecno poudaril, da tudi če vsi drugi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva propadejo, je prav restriktivna monetarna politika tista, ki lahko gospodarstvo stabilizira. Brez nje sploh ne gre.
Zadnja parola, proti kateri je nastopil dr. Bajt, pa je, da izvoza ni mogoče povečati z uravnavanjem tečaja dinarja.
Dr. Bajt je svoje predavanje zaključil z opozorili na to, kaj Jugoslovane čaka. Vlada namerava do konca leta uvoziti za 200 do 300 milijonov dolarjev opreme, ki bi naj omogočila kasnejši večji izvoz. Spomnil je, da je vlada že leta 1975 uvozila za 11 milijard dolarjev nove tehnologije, leta 1983 za 800 milijonov opreme, izvozni efekt takšnih uvozov pa je bil enak ničli. In to isto pričakuje dr. Bajt tudi ob naj novejšem uvozu.
Jugoslavija je 1985. leta že imela urejene ekonomske odnose s tujino in normalno servisirala dolgove. Če bi nadaljevali s politiko, ki jo je takrat vodila predsednica vlade Milka Planinc, bi danes ne imeli problemov z odplačevanjem kreditov in obresti na nje. Toda hudo šele prihaja. Jugoslavija ni izkoristila nizkih cen nafte in padca vrednosti dolarja, tako da, ko bo čez čas dolar (in obresti) spet šel gor, se bo vse obrnilo proti jugoslovanski ekonomiji.
Dr. Bajt je žaključil z ugotovitvijo, da brez nelikvidnosti, nizke likvidnosti, visokih zalog in visokih izgub jugoslovansko gospodarstvo ne more normalno delovati. Vprašati bi se morali, kako je mogoče, da obstaja kakšno podjetje, ki ni v izgubah.
D. V.
Tisk in obstoječa zakonodaja
Študijske dneve Mitje Gorjupa, ki potekajo v Novi Gorici, so novinarji izkoristili tudi za razpravo o svojem položaju pod obstoječo zakonodajo in svojem odnosu do nje. Uvodno besedo o tem perečem problemu novinarskega vsakdanjika je podal Lenard Šetinc, ki je izpostavil štiri sklope problemov.
Najprej gre za vprašanje izvajanja obstoječe zakonodaje. Ob obči koroziji pravnosti, s katero se srečuje Jugoslavija, so se tudi novinarji znašli pod udarom. Zaplembe časopisov in sodni pregoni novinarjev so sicer res prej izjema kot pa pravilo, vendar vsako preganjanje novinarjev ustvarja v javnosti občutek nelagodnosti, dušenja javne besede.
Drugi sklop problemov sestavlja spreminjanje obstoječe zakonodaje, kjer se je ta v praksi pokazala kot represivna ali pa tako nedoločna, da omogoča samovoljno represijo.
Tretji sklop problemov predstavljajo vprašanja o etiki javne besede. Kaže se namreč, da so večji prostori svobode marsikje našli novinarje nepripravljene, tako da ti ob izvajanju svoje svobode javne besede krnijo svobodo drugih (z žalitvami, zaničevanjem in podobno).
Zadnji sklop problemov, ki stojijo pred novinarji, pa je vprašanje, kako bodo sami prispevali k drugačni zakonodaji, kajti sami so prvi poklicani, da povedo, kateri deli sedanjih zakonov so slabi in kako naj se napišejo novi.
Uvodnemu nagovoru je sledila razprava, v kateri so novinarji največ vprašanj naslavljali na gosta, profesorja prava na ljubljanski univerzi Ljuba Bavcona. Ta je na vsa vprašanja odgovoril naenkrat. Za izhodišče svojega predavanja je vzel ugotovitev, da poteka danes v Jugoslaviji boj med starim in novim, med preživetimi pojmovanji dogmatskega socializma in novoraz-vijajočimi se praksami demokracije. Pri tem pa je profesor Bavcon opozoril, da tega boja med starim in novim ni mogoče jemati kot nekaj izjemnega. Nasprotno, konflikt je normalno stanje vsake družbe in sedanji spopadi v Sloveniji in Jugoslaviji so izredno pomembni zato, ker ostrijo kriterije pravne kulture na eni strani in kulture, ki mora veljati za javno besedo na drugi. Pravo si mora ponovno postaviti vprašanje, kdo koga varuje in s stališča novega koncepta razvijajoče se demokracije, ustrezno prilagoditi kazensko prekrškevno in tiskovno zakonodajo.
Na vprašanja novinarjev o pravni upravičenosti tožb, ki so jih vložili proti štirim novinarjem študentskega lista Katedra v Mariboru, je profesor Bavcon povedal, da je mariborski javni tožilec ravnal v skladu z zakonom, ni pa ravnal politično modro. Pri tem je profesor Bavcon opozoril na manko politike kazenskega pregona, ki bi omogočala lažje odločanje, katera dejanja so družbeno nevarna, katera pa niso. Še posebej zanimiva pa je bila naslednja misel, da vse postaja javno, tudi delo tožilstva in policije, in da se morata danes tudi ta državna organa boriti za konsenz javnosti.
Kot poseben problem so novinarji in nekateri njihovi gosti, med njimi slovenski javni tožilec, izpostavili vprašanje, kolikšen naj bo obseg kazenske zaščite najvišjih republiških in zveznih organov in njihovih predstavnikov po uradni dolžnosti. Zaenkrat so javni tožilci dolžni varovati veliko število funkcionarjev, ki si pa marsikdaj takšne avtomatske zaščite ne želijo. Zakaj ne bi vsaj velika večina javnih delavcev branila svojo čast in dobro ime pred javnostjo z zasebno tožbo? Zakonska zaščita po dolžnosti pa bi ostala privilegij res najvišjih predstavnikov države.
Novinarji in njihovi gostje so še govorili o določenih konkretnih spopadih med novinarji na eni in državnimi represivnimi organi na drugi strani v Mariboru in Novem mestu, o novem novinarskem kodeksu, ki ga pripravljajo, o načinu, kako novinarji poročajo o delu sodstva in policije, o različnih rabah istih pravnih norm na različnih območjih v Sloveniji in Jugoslaviji in še o marsičem drugem.
D. V.
V Ukvah bodo pričeli s tečajem slovenščine
UKVE — V prvi polovici novembra je didaktično ravnateljstvo na Trbižu izdalo pismeno dovoljenje, da se v osnovni šoli v Ukvah lahko prične s poukom slovenskega jezika in glasbene šole. Glasbeni pouk se je pričel v sredo, 11. novembra, in se bo nadaljeval do konca šolskega leta. Učiteljice glasbe prihajajo iz Kranja. Klavir poučuje gospa Tatjana Žepič, harmoniko gospa Tatjana Repovž, Nataša Sušnik pa kitaro. Prihodnji teden pa se bo pričel tečaj slovenskega jezika v prostorih osnovne šole v Ukvah. Letos je poučevanje slovenščine prevzela gospodična Irena Šumi z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Tečaj slovenščine bo potekal vsak petek od 14. do 17. ure.
Tiskovna konferenca evropskega poslanca Rossettija
Evropska razsežnost manjšinske problematike
TRST — Trst ne bo povsem evropsko mesto in tudi Furlanija-Julijska krajina ne povsem evropska dežela, če ne bosta rešila bistvenega protislovja, ki zadeva njun odnos do narodnostnih skupnosti. Ta odnos nima ne evropske razsežnosti ne evropskega duha, pač pa je odraz provincializma in nacionalistične zaprtosti.
Tako je med drugim poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v dvorani časopisne agencije Ansa, komunistični evropski poslanec Giorgio Rossetti. Tiskovna konferenca, je pojasnil Rossetti skupno z deželnim svetovalcem Iskro in pokrajinskim sekretarjem Polijem, je prvi korak KPI v seznanjanju domačega javnega mnenja, občinskih, pokrajinskih in deželnih svetov z vsebino dokumenta o pravicah manjšin, ki ga je pred nedavnim odobril evropski parlament. Komunistična skupina se je namreč obvezala, da vse te organe seznani z vsebino dokumenta, deželni in državni vladi pa bo tekst resolucije osebno izročil predsednik Evropskega parlamenta v skladu z zadolžitvijo, ki mu jo je dala skupščina.
Resolucija, ki jo je evropski parlament sprejel 30. oktobra, je v bistvu nadaljevanje in dopolnilo tako imenovanega Arfejevega poročila, ki ga je EP osvojil pred šestimi leti. Poročilo izhaja iz ugotovitve, da v evropski stvarnosti zapreke še zavirajo enakopravnost manjšin, in poziva vse države, naj s konkretnimi ukrepi uresničijo načela o zaščiti narodnostnih skupnosti. Dokument daje vrsto zelo točnih
napotkov zlasti na področjih izobrazbe, juridičnega in upravnega odnosa, kulturnih in družbenih ter ekonomskih vprašanj. Med drugim priporoča izobraževanje v jezikih narodnosti, enakopravnost jezikov narodnosti v krajevnih upravah, finančno pomoč manjšinskim medijem, uporabo manjšinskih jezikov pri cestnih napisih, pri napisih javnih ustanov, v reklamnih informacijah itd.
Resolucijo je evropski parlament odobril s soglasjem velike večine demokratičnih sil, tudi tistih, ki na primer v italijanskem in v našem deželnem parlamentu nasprotujejo zaščiti Slovencev. Čemu tako protislovno ravnanje? Nedvomno tudi zato, ker stališča nekaterih sil v krajevnem merilu pogojuje nacionalistična in provincialistična zaprtost.
Od tod pobuda komunističnih evropskih poslancev, ki. pozivajo vse sile k razmišljanju. Predstavniki KPI bodo v prihodnjih dneh izročili vsem skupinam tekst dokumenta, ki ga je odobril EP, da bi jih spodbudili k razmišljanju, k samoizprašpevanju, zakaj so nekateri njihovi somišljeniki v evropski skupščini zavzeli stališče, ki se bistveno razlikuje od tistega, ki ga stranke zagovarjajo v krajevnem merilu. Evropski parlament je namreč osvojil v bistvu načelo, da se lahko tem bolj pristopa k načrtu o poenotenju Evrope in uveljavljanju skupnih vrednot kolikor bolj se ščiti korenine, kulturo in zgodovino vsakega naroda, ki prispeva k uresničevanju tega načrta.
40-letnica
koprske
Intereurope
KOPER — Le malo manj kot 30 mi-Ijionov prevoženih kilometrov s 306 sodobnimi tovornjaki, kar 685 tisoč ton prepeljanega blaga, okroglih 9 milijonov ton »obdelanega« blaga v Tozdu špedicija, zaključni računi brez rdečih številk in nasploh uspešno poslovanje so značilnosti, ki koprsko Intereuropo uvrščajo med najbolj uspeš-nješe transportno ekspediterske organizacije združenega dela v Jugoslaviji. Danes so v tem 2650 članskem kolektiv, ki je imel sprva le tri zaposlene in en traktor proslavili 40-letnico uspešnega delovanja. Da gre za uspešen kolektiv, ki se v poslovanju prilagaja vsem novim zahtevam v organizaciji transporta pove tudi podatek, da kot špediterji delajo kar 21 odstotkov jugoslovanskega blaga v izvozu oziroma uvozu ter tretino vseh tranzitnih poslov v državi. Krizna leta sicer vplivajo na obseg poslovanja Intereurope, vendar je treba ob tem dodati, da s prilagajanjem vsem sodobnim tokovom v transportu še vedno sodijo v sam vrh lestvice jugoslovanskih špediterjev in prevoznikov. Z izvozom storitev so letos v devetih mesecih zaslužili že 20,7 milijona dolarjev. Gre za pomemben devizni dohodek, saj ga realizirajo z relativno majhnimi stroški, čeprav slednji v mednarodnem cestnem prometu (Intereuropa opravi 17 odstotkov vsega jugoslovanskega mednarodnega cestnega prometa) niso več majhni. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič, ki je bil slavnostni govornik na današnji proslavi v koprskem gledališču, je ob razčlenitvi zadnjih ukrepov zvezne vlade in kratki oceni trenutnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji poudaril, da imajo jugoslovanske transportne organizacije še veliko možnosti za razvoj, saj v jugoslovanska pristanišča in na letališča domači prevozniki pripeljejo še vedno le tretino jugoslovanskega blaga, pa tudi na mnogih notranjih relacijah velik del tovorov prevažajo tujci. Mnenje je tudi, da že odobrene carinske cone v Kopru, Sežani, Ljubljani in Mariboru ter nastajajoča v Novi Gorici odpirajo pomembno novo priložnost za prometno inšpedicijsko dejavnost. Janez Zemljarič je na proslavi med drugim še dejal: »V naših družbenogospodarskih in političnih razmerah ne moremo in ne mislimo zmanjševati inflacije z raznimi asocialnimi modeli, preizkušenimi v nekaterih zahodnih tržnih gospodarstvih. Moremo in moramo jih obvladati in izključiti iz našega razvoja in reprodukcije le dosledno obrti na naš sistem samoupravljanja, večjo delavno motiviranost delavcu in na kakovostne gospodarske dejavnike s pospešeno rastjo proizvodnje in izvoza, prestrukturiranjem in tehnično tehnološkim razvojem gospodarstva. Vsaki posamezni gospodarski in družbeni celici in vsej družbi pa bomo imeli ne precenljive posledice in škodo, če bomo v sedanjem, z intervencijskimi ukrepi vsi v enem časovnem predahu tudi za dan odložili pripravo programov in spopade s preživelimi oblikami in... gospodarjenja in obnašanja.«
DUŠAN GRČA
Berite
»Novi Matajur«
»Jaz nisem bil tako dober igralec kot ti. Toda moj oče je imel Grega, na katerega je lahko stavil vse svoje upe. Jaz sem mu vedno pustil, da je vodil žogo, če se lahko tako izrazim.« Nežno se je nasmehnil svojemu novemu prijatelju, ki ga je že tako dolgo poznal. »S tem sem do neke mere prestavil težišče s sebe, vendar sem za to plačal posebno ceno. Oče ni nikoli odobraval mojega početja. Če bi pa zvedel ... bi umrl« Koliko krivde se je nabralo v njiju, krivde za vse, kar nista in kar ne bosta nikoli mogla postati, v zadnjem letu pa še krivde za to, kar sta storila. Včasih je je bilo kar preveč. Na to je pomislil Lionel, ko se je zagledal v Johnove oči. Si ti vedel zame?«
John je odkimal. »Mislim, da ne. Čeprav sem si včasih želel, da bi bil.« Iskreno se je nasmehnil Liju, nakar sta se °ba zarežala, Lionel pa je skuštral vlažne črne lase, ki so obkrožili Johnov obraz.
»Ti malo usrane. Zakaj nisi ničesar rekel?«
»Da bi mi zbil zobe in poklical policijo ali, hujše ... povedal Gregu?« Ob sami misli je zadrgetal, nato pa se je domislil nečesa drugega. »So vsi fantje v tej hiši pedri?«
Lionel je hitro odkimal. »Nobeden, v to sem skoraj Prepričan. Kadar živiš z drugimi ljudmi, se ti izostri občutek za to. Dekleta dokaj redno zahajajo k vsem.«
»Pa vedo zate?«
Lionel ga je pomenljivo pogledal. »Zelo pazim, da ne bi posumili, in tudi ti se raje potrudi, drugače naju bodo oba vrgli iz hiše.«
»Pazil bonj. Prisegam.«
Lionel se je spet zalotil pri misli, da bi zamenjal sobo in najel tisto, v kateri bi imela z Johnom skupno kopalnico, toda še isti hip je pozabil na sobo in se zagledal v Johna, ki je ležal poprek čez njegovo posteljo. Začutil je, kako ga preplavljata olajšanje in poželenje, in spomnil se je sanj prejšnje noči. Stegnil je roko in se dotaknil Johna, ki je ležeč na postelji čakal Lijeve ustnice in roke in njegov dotik. Njegovo mlado telo je valovilo od vzburjenja in moledovanja za njim. Lionel ga je poiskal z usti in njegov jezik je pognal žerjavico v Johnova stegna. Zastokal je, ko so mu Lionelove roke odkrile svet, ki ga ni bil poznal. Tokrat ni bilo v ljubezni, s katero ga je naslednjih nekaj ur obsipal Lionel, nič tajnega, nič zastrašujočega in nič neprijetnega. Na koncu sta potešena in pomirjena objeta zaspala. Ne da bi vedela, sta oba odkrila nekaj, kar sta že dolgo, dolgo iskala.
20. poglavje
Jeseni so se brez posebnih dogodkov začela predavanja. Lionel in John nista bila še nikoli srečnejša. Nihče v hiši ni zvedel zanju. Lionel je zamenjal sobo, še preden so se drugi vrnili s počitnic; ta organizacija se je popolnoma obnesla. John in Lionel sta ponoči zaklepala vrata in nikomur se še sanjalo ni, kdo s kom preživlja noči; po prstih sta se plazila iz ene v drugo sobo, se šepetaje pogovarjala pozno v noč in dušila stoke strasti. Samo ob tistih redkih
večerih, ko ni bilo nikogar doma, ker so fantje odšli spat k dekletom ali smučat čez dolgi konec tedna, sta si dovolila malce več svobode. Pazila pa sta, da ne bi nihče zvedel in tokrat celo Lionel ni povedal Faye. Rekel je samo, da v šoli lepo napreduje. Ker ji sam ni zaupal nobenih romantičnih novic, ni hotela siliti vanj, čeprav je po njegovem srečnem pogledu sklepala, da se je v njegovem življenju pojavil nekdo. Upala je samo, da je ta nekdo spodoben človek, ki ga ne bo onesrečil. Po vsem, kar je vedela o svetu homoseksualcev, je sklepala, da so mnogi med njimi nesrečni, nezvesti in pohotni, zato ni želela, da bi bil njen otrok obsojen na takšno življenje. Zavedala pa se je, da zanj ni druge poti, zato ga je sprejemala, kakršen je bil.
Ko ga je novembra povabila na premiero svojega najnovejšega filma, ni bila presenečena, ko je z veseljem sprejel in pripeljal s seboj Johna Wellsa. Vedela je, da ima John sobo v isti hiši ter da študira na Kalifornijski univerzi, toda pozno zvečer, ko so se z dvojčicama in nekaj poslovnimi partnerji in prijatelji odpeljali na večerjo s šampanjcem pri Chasensu, se je nenadoma vprašala, ali ni bilo v nekem trenutku nekaj posebnega v pogledih, ki sta si jih izmenjala. Ni bila povsem prepričana, vendar je nekaj zaslutila. John se ji je zdel dosti zrelejši kot junija, kot da je v zadnjih nekaj mesecih odrasel. Nekaj je posumila, vendar ni seveda nikomur ničesar omenila, presenetilo pa jo je, ko jo je zvečer, ko sta se slačila, Ward nenadoma začel spraševati.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Čeprav vztrajajo na zahtevi po njegovem odstopu
Socialisti bodo glasovali proti odstavitvi župana Staffierija
Socialisti sicer vztrajajo na zahtevi po »izničenju« uprav na tržaški Občini in Pokrajini in torej po odstopu župana in pokrajinskega predsednika ter obeh odborov, obenem so se pa odločili, da bodo glasovali proti Staffierijevi odstavitvi, o kateri bo moral v kratkem odločati tržaški občinski svet, potem ko je to zahtevala tretjina skupščine (svetovalci KPI, MSI, Tržaškega gibanja, Mestne liste in Slovenske skupnosti). To navidezno protislovje sta si včeraj prizadevala pojasniti pokrajinski tajnik PSI Augusto Seghene in podtajnik Alessandro Perelli na tiskovni konferenci, na kateri sta obrazložila socialistično stališče do krize v tržaški občinski upravi.
Socialistični predlog o »izničenju« in zahteva opozicijskih strank po županovi odstavitvi gresta namreč, po mnenju voditeljev krajevne PSI, v povsem nasprotno smer (čeprav bi obe privedli do Staffierijevega odstopa). S svojim predlogom o odstopu župana in odbora je namreč PSI, sta poudarila Seghene in Perelli, hotela sprožiti konstruktiven proces razčiščenja v okviru koalicije, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino od lanske jeseni, medtem ko zahteva opozicije po ostavitvi župana sproža po mnenju socialistov le še ostrejše razdore med političnimi silami in ustvarja skrajno napeto ozračje v mestu, ki ne more koristiti reševanju njegovih stvarnih problemov.
Socialistična predstavnika nista prikrivala nerazpoloženosti, ki vlada v vrstah nekdanje večinske koalicije, in sta glavno krivdo za zaostritev odnosov pripisala ravno Staffieriju in Listi za Trst, ki nočeta izvajati naravnih posledic po zahtevi o »izničenju« odborov na Občini in Pokrajini, kot so jo postavili vsi ostali bivši zavezniki. Tako ravnanje je, po mnenju Segheneja in Perellija, politično nekorektno, zaradi česar pada prav na župana in LpT glavna odgovornost za tako skrajno zaostrovanje političnih razmerij v občinskem svetu, kakršno odraža prav postavitev zahteve po odstavitvi. Glavni krivec je torej Lista za Trst, toda socialistična voditelja sta tudi opoziciji očitala, da je z zahtevo po odstavitvi dejansko le izkoristila in instrumentalizirala nesoglasja bivše večine.
Socialistični predstavniki v tržaškem občinskem svetu bodo torej glasovali proti Staffierijevi odstavitvi, češ da bi ne vodila nikamor, razen v še večje zaostrovanje odnosov. Pobuda opozicije je po mnenju PSI zato škodljiva, saj bo prisilila tržaški občinski svet, da se kar na treh sejah krega o osebnosti župana, medtem ko bi se moral ukvarjati s številnimi perečimi vprašanji, ki tarejo naše mesto. PSI pa vsekakor potrjuje svojo negativno oceno glede ravnanja Staffierija v zadnjem letu (Seghene mu je očital »nastopaštvo«, češ da se bolj ukvarja z obiskovanjem vseh mogočih manifestacij in prireditev kot pa z vodenjem občinske uprave in usklajevanjem dela odbornikov) in torej vztraja na zahtevi po odstopu, toda hkrati poudarja, da si socialisti niso nikoli zamišljali drugačnega zavezništva, ampak hočejo le okrepitev dosedanje koalicije, ki naj pripomore k učinkovitejšemu vodenju krajevnih uprav.
Postopek za odstavitev že v teku
Uradni postopek za odstavitev tržaškega listarskega župana Giulia Staffierija je že v teku. Potem ko je 20 občinskih svetovalcev že pred dnevi predložilo svoje podpise na treh ločenih listinah (KPI-MT-LC, MSI in Slovenska skupnost) občinskemu tajniku, je včeraj sam odnesel na sodišče te dokumente svetovalec Mestne liste Aprigliano, kateremu je sodni oficial zagotovil, da bo zahtevo po odstavitvi uradno notificiral Staffieriju že danes. Potem bo moral starejši odbornik (v tem primeru socialdemokrat De Gioia) sklicati občinski svet, ki naj razpravlja in glasuje o predlogu odstavitve. Postopek predvideva tri zaporedne tajne seje, na katerih bo odločil glas svetovalcev. Pri prvih dveh glasovanjih je potrebna dvotretjinska večina (40 glasov) skupščine, pri tretjem je sicer dovolj navadna večina (torej 31 glasov), toda v tem primeru pripada dokončna odločitev prefektu, oziroma državni oblasti.
Po odstopih v vodstvu je zašla ustanova v krizo
Enotni sindikat kritično o Stalnem gledališču F-JK
Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine preživlja hudo krizo. Po odstopu ravnatelja gledališča Sergia D'Os-ma in vodstva ustanove je sindikat delavcev zaposlenih pri prireditvah CGIL, CISL, UIL izdal tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na nevzdržno stanje v osrednji italijanski kulturni ustanovi v Trstu. Odstop vodstva je ohromil dejavnost ustanove tako na področju načrtovanja kot tudi samega upravljanja. Enotni sindikat v protestu omenja, da je primankljaj v proračunu deloma strukturalnega značaja; zanj bi morale poskrbeti javne ustanove, ki so soudeležene pri organizaciji in upravljanju Stalnega gledališča. Del primanjkljaja pa po mnenju sindikata izvira iz napak upraviteljev. Zato predstavniki delavcev zahtevajo, naj pristojni organi čimprej popravijo te napake. Kako? Z resnim načrtovanjem in s temeljitim reševanjem zaposlitvenega vprašanja.
Tiskovno sporočilo CGIL, CISL, UIL izrecno omenja primer Podreccovih lutk. Lutke predstavljajo bogato kulturno dediščino in so svetovno znane; z njimi je gledališče gostovalo že v številnih državah. Kljub tolikšnemu pomenu pa jih odgovorni - po mnenju sindikatov — še vse preveč zapostavljajo, namesto da bi jih primerno ovrednotili.
Pred časom je sindikat zahteval srečanje z vodstvom ustanove, da bi se na njem dogovorili o zaposlitvenem vprašanju. Predstavniki delavcev so zahtevali izpopolnitev vseh predvidenih delovnih mest. Vodstvo je doslej še vsakič obšlo ta življenjsko pomemben problem.
CGIL, CISL in UIL v svojem sporočilu tudi menijo, da bi izboljšanje odnosov in sodelovanja med izvršnim
odborom ustanove, umetniško komisijo in upravnim' svetom lahko pripomoglo k bolj korektnemu upravljanju, tako na upravnem kot na kulturnem področju.
Sindikat je ob koncu sporočila tudi izluščil vprašanja, s katerimi bi se morali pristojni organi in ustanove čimprej spoprijeti. Gre za vprašanja proračuna, dejavnosti in osebja, ki že vse preveč časa zaman trkajo na vrata odgovornih. Od njihove rešitve je po mnenju enotnega sindikata odvisen razvoj Stalnega gledališča F-JK.
Obnovitev vodstva Časnikarskega krožka
V Časnikarskem krožku bo danes seja, na kateri bodo imenovali novo vodstvo. Sejo je sklical predsednik Chino Alessi, ki je bil prav pred dnevi potrjen v vodstvu Deželnega združenja za tisk. To dejstvo potrjuje ugled, ki si ga je Časnikarski krožek zagotovil pod njegovim vodstvom in ki priča o pomembni vlogi, ki jo ustanova ima v tržaškem kulturnem živeljneju.
Časnikarsko združenje je, kot predvideva statut, imenovalo osem svetovalcev, danes pa bodo volili še šest časnikarjev, ki bodo sestavljali upravni svet Krožka. Predlagani so bili Ful-via Costantinides, Cristiano Degano, Fulvio Gon, Alessandra Longo, Pierlu-igi Sabatti in časnikar Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar. V teku seje bodo nadalje izbrali tri redne pregledovalce računov in dva suplenta. Volitve novega vodstva bodo torej danes od 16. do 19. ure v prostorih Časnikarskega krožka, na Korzu Italia 12.
Na dnevih srednjeveške kuhinje jedi za slovesnejše priložnosti
Združenje trgovcev in gostincev prireja tudi letos dneve srednjeveške kuhinje, ki so že ob lanski prvi izvedbi poželi veliko odobravanje, zlasti s strani sladokuscev. Začeli se bodo v sredo, 25. t. m., in bodo trajali vse do 13. decembra.
Srednjeveški kuharji so bili zelo spretni pri pripravljanju hrane, saj so razpolagali s pičlimi sestavinami, začimbami in maščobami. Tudi mesnate jedi sta v glavnem sestavljali perutnina in divjačina. Seveda niso poznali niti hitro pripravljenih jedi, ne testenin. Tržaški organizatorji so zato sklenili, da bodo letos manj pozorni na koreografijo prireditve, zato pa bodo morale biti jedi pripravljene po vseh pravilih, ki jih zahteva srednjeveška kuhinja. Jedilni list vsebuje med drugim tudi dragoceno pavje meso, golobe in kokoš ter oddojka, vse te živali pa so za priložnost redili kot nekoč, samo z naravno hrano in na odprtem. Tudi žito in koruzo, ki ga bodo tržaški kuharji uporabili, so v specializiranih kmetijskih zadrugah vzgojili brez umetnih gnojil, zmleli pa so ju na starinskem mlinskem kamnu. "Tema" letošnje izvedbe dnevov srednjeveške kuhinje bodo slavnostna kosila, zlasti poročne pojedine, ki so svojčas vsebovale kar deset specialitet, pa še razne prelive in omake.
Srednjeveško kulinarično umetnost bo mogoče spoznati v sedmih tržaških restavracijah, saj se jih doslej toliko prijavilo. Število je sicer majhno, treba pa je upoštevati, da so morali kuharji slediti posebnim izpopolnjevalnim tečajem in da se morajo pri "ustvarjanju" strogo držati pravil, ki jih je sestavila posebna komisija.
Biolog dr. Franc Batič gost S PDF
Gozdovi, naše naravno okolje
V okviru predavateljske sezone Slovenskega planinskega društva v Trstu je bil v četrtek zvečer gost v Gregorčičevi dvorani biolog dr. Franc Batič iz Ljubljane, ki je govoril o "gozdovih, našem naravnem okolju". Problematiko gozdov je dr. Batič osvetlil iz več zornih kotov s pomočjo lepih barvnih diapozitivov, ki jih je posnel od Mediterana do skrajnega severa Evrope. Zanimiv je bil predvsem prikaz o tem, kakšna bi bila današnja slika gozdov v Evropi, ko bi ne bilo naravnih pojavov, ki krčijo gozdno površino, predvsem pa človeških posegov. Prav primerjava med hipotetičnim stanjem in dejansko današnjo sliko je bila v središču živahne in zanimive debate, ki se je razvila med številnim občinstvom in predavateljem.
Pred jutrišnjim nastopom Alpskega kvinteta v Zgoniku
Odborniki KD Rdeča zvezda iz Saleža poskrbeli za bogato kulturno ponudbo
Zagnanim kulturnim delavcem Rdeče zvezde iz Saleža res ne moremo očitati, da stojijo križem rok. Mlada garnitura odbornikov se je svojega poslanstva lotila zelo zavzeto in skoraj ni nedelje, da se ne bi na območju zgoniške občine kaj dogajalo. Seveda je k temu ustvarjalnemu vzponu veliko botrovala razpoložljivost tako primernega večnamenskega objekta, kot je športno-kulturno središče v Zgoniku, kjer se kot na tekočem traku odvijajo razne gledališke predstave, glasbene prireditve in koncerti, pevski nastopi, plesni večeri in druge oblike družabnosti. Ko bodo prihodnje leto dokončana preureditvena dela občinske knjižnice v Saležu, kjer bosta urejena tudi prikupen sedež Rdeče zvezde in večja prireditvena dvorana z odrom, bodo pogoji za celovito kulturno ustvarjanje postali skoraj idealni.
Na krmilu društvenega odbora je mlada predsednica Silva Perčič, s katero smo poklepetali o trenutnih dejavnostih in programih.
»V sklopu društva redno vadita in tudi precej nastopata oba zbora, in sicer moški pevski zbor, ki ga vodi Janko Simoneta, in pa ženski zbor, ki je pod taktirko Marte Werk-Volk v sorazmerno kratkem obdobju zabeležil več kot zadovoljiv napredek. V kratkem bi moral pričeti z vajami tudi otroški zborček, za katerega bo skrbela Mara Milič. Kot pomembno novost naj navedem navezavo tesnejših stikov s šolo in vrtcem, tako da bomo skupaj organizirali več zabavnih večerov in prireditvic. Zelo plodno je tudi sodelovanje z glasbeno zadrugo Ars nova.«
Za prihodnje dni ste že napovedali več prireditev.
»Kot prva pobuda, ki jo bomo uresničili skupno z zadrugo Ars nova, bo jutri ob 17.30 v športno-kulturnem središču v Zgoniku na vrsti celovečerni koncert slovitega narodnozabavnega ansambla Alpski kvintet, ki bo v dveh urah in pol trajajočem programu predstavil svoj glasbeni opus z izvajanjem vseh svojih uspešnic. Ansambel se ne odlikuje le z mojstrskimi glasbeno-instrumentalnim podajanjem poskočnih izvirnih motivov, temveč ima v svoji sredi tudi odlična in slovita pevca Ivanko Kraševec in Ota Pestnerja, ki jih res ni treba posebej predstavljati. Za še prijetnejše razpoloženje pa bo poskrbel humorist Boris Kopitar s svojimi zabavnimi dovtipi in skeči. Predprodaja vstopnic bo že uro pred pričetkom koncerta, deloval pa bo tudi kiosk s pijačo in prigrizkom.«
Katere pa so naslednje pobude?
»V petek, 4. decembra, bomo v Zgoniku ob 14.30 organizirali miklavževanje za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in prva dva razreda osnovne šole. Za soboto, 5. decembra, načrtujemo Miklavžev ples za odrasle, v nedeljo, 6. decembra, pa bomo imeli v gosteh pisateljico Svetlano Makarovič, ki bo podala glasbeno pravljico na kaseti Malika Kaka-du, ki pripoveduje, kako papagajček spoznava svet.«
Pestra ponudba, torej, za vse okuse. Ljubitelje narodnozabavne glasbe pa vabimo jutri ob 17.30 v Zgonik.
Danes seminar o Ilirskih provincah
Tržaška sekcija Italijanskega združenja ljubiteljev francoske kulture prireja danes s sodelovanjem odborništva za kulturne dejavnosti pri_ tržaški Pokrajini celodnevni seminar o temi »Nodier, Trst in Ilirske province«. Študijsko srečanje se bo začelo ob 9.30 v dvorani Trgovinske zbornice v Ulici sv. Nikolaja št. 5 z vrsto predavanj priznanih izvedencev o zgodovinskih dogodkih med leti 1809 in 1813, ko je bila Avstrija prisiljena prepustiti Jadransko primorje, Istro, Dalmacijo in Slovenijo Franciji, ki je na teh ozemljih ustanovila Ilirske province. Med predavatelji bo zjutraj nastopila tudi prof. Marija Pirjevec, ki bo spregovorila o kulturnih in političnih razmerah v časih napoleonske oblasti.
Ob 15.30 bo raziskovalec Jacgues Remi Dahan govoril o liku Charlesa Nodi-era, ki se je leta-1812 preselil zaradi vojnih razmer v Trst iz Ljubljane, kjer je vodil list »Telegraphe Illyrien«, nato pa pisal še o ilirskih časih po svojem povratku v Francijo. Ob 18. uri pa bodo prireditelji, v sodelovanju z Mestnimi muzeji za zgodovino in umetnost, odprli v prostorih Ljudske knjižnice v Ulici Teatro Romano št. 7 razstavo zgodovinskih in kulturnih dokumentov, ki bo nato odprta do 28. novembra, in sicer od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, razen v nedeljo, ko bo odprta samo zjutraj.
Avtomobilski slalom Odprte meje
Jutri bo na cesti, ki pelje iz Doline na Socerb, prva izvedba avtomobilskega slaloma Odprte meje, v organizaciji avtomobilskega kluba iz Trsta in pod pokroviteljstvom občine Dolina ter ob sodelovanju občine Koper. Na to mednarodno tekmovanje se je prijavilo preko 30 avtomobilistov z obeh strani meje.
Te dni je pokrajinska nadzorna komisija za prireditve pregledala progo in izdala pristojno dovoljenje. Iz varnostnih razlogov se bodo lahko gledalci postavili samo na levi strani proge in dva metra više od le-te. Cesta, po kateri bo tekla proga in njeni dostopi, bodo med tekmovanjem zaprti prometu.
Zbirališče udeležencev bo od 10. do 11.30 pred županstvom v Dolini. Prvo vozilo bo startalo ob 12. uri na pokrajinski cesti nad pokopališčem v Dolini. Ob
16.	uri bo nagrajevanje v družbenem centru A. Ukmar pri Domju.
Za to priložnost je občina Koper popravila cesto od mejnega prehoda do Socerba.
Uspeh sejma smučarske opreme v Nabrežini
SK Devin in ŠD Sokol sta priredila v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem je žel velik uspeh. O tem jasno priča veliko število obiskovalcev (približno 700), tudi iz matične domovine in število razstavljenih rabljenih artiklov (128). Prisotna je bila tudi trgovina »3A Šport« iz Tržiča, katere lastnika Ani in Stojan sta imela polne roke dela, da sta lahko obiskovalcem pokazala najnovejše smučarske artikle, obutve in oblačila.
Zaključnih nagrad so bile letos deležne naslednje številke: štev. 14 (oranžna barva), štev. 83 (roza barva) in štev. 21 (svetlomodra barva). Lastniki neprodanih artiklov lahko te dvignejo na sedežu SK Devin v Cerovljah (osnovna šola) vsak torek od 20.30 dalje.
Ob koncu naj gre zahvala devinsko-nabrežinski občinski upravi, ki je omogočila to pobudo, ki bi jo bilo vredno ponoviti tudi v bodoče.
Onesnaževanje mesta, kaotični promet in javni prevozi
Ekologi predlagajo več rešitev od preprostih do utopističnih
Trst je razmeroma majhno mesto, vendar se lahko "ponaša" s kaotičnim avtomobilskim prometom, kakršnega Premorejo nekatera italijanska velemesta. Zgodovinsko mestno jedro je vse prej kot zavarovano, avtomobilov je vedno več, parkirnih prostorov pa vse manj; niti megaglobe, ki so jih uvedli letošnje poletje, ne zaležejo in avtomobilisti so vedno bolj nedisciplinirani in brezbrižni. Krajevne uprave so že izdelale več načrtov za ureditev mestnega prometa, nikoli pa jih niso uresničile. Predstavniki tržaških ekoloških skupin, ki so v preteklosti že večkrat opozorili na nesprejemljivo stanje v mestu, so se tokrat odločili za širokopotezno akcijo z zbiranjem podpisov, katere namen je ozaveščati upravitelje in prebivalstvo o že nesprejemljivi kakovosti življenja v mestu.
Akcijo in nekaj tehtnih predlogov so ekologi in naravovarstveniki, med temi Lia Brautti za WWF in Paolo Pri-vitera za Zvezo za okolje, predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Predvsem predlagajo razširitev področij za pešce, ki v mestu že obstajajo, vendar sploh ne odgovarjajo dejanskim potrebam. Brezprometne cone je treba namreč urediti in primerno opremiti s klopcami in zelenicami ter gredicami, lastnikom javnih lokalov Pa je treba omogočiti, da na pločnike postavijo mizice in stole. Zgodovinsko mestno jedro bi bilo čimprej treba zapreti za zasebni promet, medtem ko bi bilo treba za dostavna vozila uvesti prepoved med 10. in 13.30 ter 16. in 20. uro. Tudi na nabrežju naj bi zlasti tovornjaki in ostala težka vozila spošto-
vala ta urnik. Dogaja se namreč, da vozniki tovornjakov, ki prevažajo blago iz Starega pristanišča v Novo in obratno, uberejo najkrajšo pot, se pravi cesto na nabrežju. Poleg tega pa obstajajo tudi predlogi, da bi tam odstranili pločnike in del tračnic, po katerih so nekoč peljali tovorni vlaki in uredili široko cestišče s kar osmimi stezami. Seveda bi bilo treba odstraniti vsa parkirna mesta, ki tamkaj obstajajo, ni pa nobenega alternativnega predloga, kje naj bi prebivalci parkirali svoja vozila.
Predavanje o konzorciju za zaščito kraških vin
Pokrajinsko odborništvo za kmetijstvo prireja danes v Kraškem muzeju v Repnu predavanje z razpravo na temo: »Ustanovitev in dejavnost konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom«. Predaval bo predsednik goriškega Konzorcija za zaščito briških vin dr. Douglas Attems. Predavatelj bo skušal na podlagi izkušenj briških vinogradnikov nuditi koristne napotke za ustanovitev podobnega konzorcija za zaščito kraških vin s kontroliranim poreklom.
Predavanje, ki se bo začelo ob 17.30, spada v okvir pobud za ovrednotenje in razvoj tukajšnjega vinogradništva.
Ekologi nadalje predlagajo, da bi po mestnih ulicah spet peljali dobri stari tramvaj, v skrajnem primeru pa javna prevozna sredstva na metan ali elektriko, ki ne onesnažujejo okolja. Kar se tiče parkirišč, pa je v pristojnosti Občine, da sestavi podrobne mape, kje bi jih bilo mogoče odpreti. Ekologi predlagajo smotrno ureditev nekdanjih protiletalskih zaklonišč, kjer bi bilo mogoče s primernimi prezračevalnimi napravami urediti parkirišča proti plačilu. Zanimiv je tudi predlog o uvedbi kolesarskih stez, zlasti v položnejših predelih mesta. Prav tako pa je zanimivo, da Trst razpolaga s svojevrstno podzemsko železnico. Gradili so jo dobrih dvajset let — načrt je bil izdelan že leta 1959, vendar ne v ta namen — zaradi zastarelih kriterijev pa je danes takorekoč neuporabna. To so podzemski železniški tiri med Rojanom in Trgom Volontari Giuliani, ki so več let (upravičeno) burili javnost in ki bi z majhnimi stroški in posodobitvijo vsaj delno rešili zapleteno in neustrezno mrežo mestnih javnih prevozov.
Predlogov za ureditev nevzdržnega mestnega hrupa je res precej, priznati pa je treba, da so nekateri že kar uto-pistični, drugi pa karseda učinkoviti. Ekologi sicer priznavajo, da sami ne morejo zahtevati njihove uresničitve, prav zato pa bodo začeli že prve dni decembra zbirati mnenja in podpise prebivalstva, da bi Občina in ostale pristojne oblasti končno le poskrbele za prijetnejše in predvsem bolj zdravo življenje v mestu.
Dvodnevni posvet kulturnega krožka Istria
Na zasedanju o ljudstvih Istre poudarili pomen treznega dialoga
Ljudstva in kulture v Istri: medsebojni vplivi in izmenjave je naslov dvodnevnemu posvetu,' ki je stekel včeraj v Miljah in v Trstu v organizaciji krožka Istria. Pobudniki želijo s posvetom poglobiti znanje o prepletajoči se kulturi istrskih ljudstev, ne da bi pri tem zašli v nacionalistično obarvane predsodke. Pred leti je krožek Istria že priredil dve zasedanji na podobno tematiko, kar jasno kaže na trud, ki ga člani krožka vlagajo zato, da bi se enkrat za vselej v naših krajih znebili črnobelih pogledov na polpreteklo zgodovino.
Uvod v posvet je bilo poročilo beneškega sociologa Ulderica Bernardi-ja. Predavatelj je poudaril, da gre eksodus 300 tisoč istrskih izseljencev tolmačiti kot naj nižjo točko v dialogu
Rapotez in Tortora o krivicah in napakah italijanskega sodstva
Prispevek Pokrajine za razstavo o problematični mladini
med obema skupnostma. Razvoj družbenih odnosov v modernem času pa je mogoč le s strpnostjo, spoštovanjem in sožitjem. Prav te vrednote torej lahko privedejo do boljšega razumevanja med sosedi v gornjem predelu Jadrana. Bernardi je ponudil trezen recept za izboljšanje odnosov in vzpostavitev resničnih prijateljskih vezi med tu živečimi narodi: predlagal je umirjeno zgodovinsko analizo še vedno spornih polpreteklih dogodkov in odprt dialog o vseh sedanjih vprašanjih medsebojnih odnosov in sodelovanja.
V popoldanskih urah se je v Časnikarskem krožku razvila okrogla miza o slovansko-romanskih jezikovnih vplivih v Istri, na kateri so sodelovali prot. Franco Crevatin, dr. Rada Cos-sutta, dr. Marcello Marinucci in dr. Le-izia Messere s Tržaške univerze.
Posvet o ljudstvih in kulturnih vpli-/ih v Istri se bo nadaljeval in zaključil danes dopoldne v miljski občinski ivorani. Med drugimi bo raziskovalec puljskega arheološkega muzej prof. Stanko Marušič predaval o kulturnih /plivih v Istri med 7. in 8. stoletjem.
Krožek Ercole Miani prireja jutri srečanje o primeru Rapotez, ki je postal 6110 izmed najbolj značilnih poglavij v bogati zgodovini napak italijanskega sodstva. Luciano Rapotez je bil po povratku Italije v Trst obtožen pokola in ropa. Dolžili so ga namreč trikratnega umora, ki ga je nekdo zagrešil 14. septembra 1946 nad Miljami in ki je prabivalstvu ostal v spominu kot pokol Sv. Bartolome-
ja. Rapotez, bivši komunistični partizan, je zato doživel dva inscenirana procesa pred tržaškim porotnim sodiščem (v petdesetih letih je namreč minister Scelba uprizoril "lov" na bivše komunistične partizane), preživel je 31 mesecev v zaporu, kjer so ga tudi mučili, na koncu pa so ga popolnoma oprostili, ker ni zagrešil dejanja. Človek, ki se je med vojno odlikoval v protifašističnem boju čaka že od leta 1955, da mu Država odobri povračilo za krivico, ki mu jo je sama storila. Po dolgih letih sodniških sporov je sedaj kasacijsko sodišče končno odločilo, do bo zahtevo po odškodnini Luciana Rapotza sporočilo prizivnemu sodišču iz Benetk.
Krožek Miani namerava s to pobudo ponovno spodbuditi razpravo o sodnem sistemu v Italiji, seveda tudi glede na rezultate nedavnega referenduma o sodstvu. Na srečanju, ki se bo začelo ob 11. uri v Časnikarskem krožku (Korzo Italia 12), bo poleg Luciana Rapotza prisoten tudi Enzo Tortora, ki je gotovo najuglednejša žrtev sodnih krivic v Italiji.
Pokrajinska uprava je zagotovila svoje pokroviteljstvo in finančni prispevek 5 milijonov lir za razstavo o mladinski emarginaciji. Razstava bo na Pomorski postaji in se vključuje v okvir tako imenovanega "projekta Sonda", ki ga je izdelala Skupnost San Martino al Čampo. Ta skupnost je znana po svojem zavzemanju za emar-giniranp in problematično mladino.
Projekt Sonda je pobuda, ki jo je Skupnost zasnovala na vsedžavnem ozemlju in v dolgoročnem obdobju. Pri njem sodelujejo razne socialne službe, med temi služba Abele iz Turina in raziskovalni center Semeion iz Rima. Naloga teh služb je raziskovati vzroke, ki privedejo mladino do emar-
Iz našega mesta se je preiskava razširila še na Veneto in Furlanijo
Včeraj dve novi aretaciji v Trstu V zaporu že več kot trideset oseb
giniranega položaja in asocialnosti. O pomembnosti pobude priča pa že dejstvo, da jo na vsedžavni ravni podpirajo ministrstva za šolstvo, zdravstvo in notranje zadeve. Okvirno je razdeljena na tri dele in sicer zbiranje podatkov o problematični mladini, raziskovanje in preventivo.
Lažni prodajalki okradli
starejšo žensko
Zaupanje in poštenost sta včasih kar slabo poplačani. Tako se je pripetilo tudi včeraj zjutraj okrog 8.30, ko sta dve lažni prodajalki pozvonili na vrata 26-letne Cristine Fiamingo v Ul. Sara Davis 22. Lastnica stanovanja je že odšla v službo, doma pa sta našli njeno nono, kateri sta ponudili kozmetične proizvode. Ženska se ju verjetno ni znala znebiti in tako je odkupila dva kosa mila. Dekleti pa sta jo zaprosili, če lahko spijeta kozarec vode. Nona ju je povedla v kuhinjo in lahkomiselno odšla v kopalnico, da bi spravila milo. Šele ko sta dekleti odšli,
Tridesetim osebam, ki so jih karabinjerji in policija aretirali zadnje dni zaradi razpečevanja heroina in drugih hudih prekrškov, sta se v koronejskem zaporu pridružila včeraj še Tržačan in karabinjer, ki je bil nameščen v Trstu. Namestnik državnega pravdnika Staf-fa je izdal še tretji zaporni nalog (tudi proti karabinjerju), toda osumljenec je očitno zavohal nevarnost in se skril. Preiskava letečega oddelka, pri kateri so sodelovali tudi tržaški karabinjerji, se je torej nadaljevala tudi včeraj, verjetno pa ji ni še konca in bodo v naslednjih dneh sledile še nove aretacije.
Staffa bo danes zjutraj na tiskovni konferenci posredoval javnosti potek zapletene preiskave, ki je preiskovalce privedla na sled številnim razpečevalcem mamila in med katero je bilo aretiranih, kot rečeno, okrog trideset oseb, šestnajst pa prijavljenih. Včeraj je prispel v Trst tudi namestnik državnega pravdnika iz Benetk Fojadelli, ki se je sestal s Staffo. Tržaški in beneški preiskovalci so se v določenem trenutku znašli namreč na istih sledovih in so zato združili moči. Medtem pa so, kljub preiskovalni tajnosti in prepovedi objave podatkov tržaškega kvestor-ja Mattere, postale javne že številne Podrobnosti o poteku in rezultatih Preiskave.
Kot pišejo nekateri dnevniki, se je yse pričelo pred dobrim mesecem, ko je leteči oddelek tržaške kvesture aretiral dve osebi, ki sta pri sebi imeli večjo količino mamil, kaže okrog 50 gramov heroina. Agentom sta bili znani, ker sta že v preteklosti po malem razpečevali mamila in večkrat imeli opravka s pravico. Spočetka je kazalo, da gre za rutinsko aretacijo. Med zasliševanjem pa so agenti spoznali, da
jih lahko prav ti majhni ribici privedeta zelo daleč. Tako se je tudi zgodilo, saj sta povedali veliko več, kot je policija pričakovala. Aretiranca sta res bila zadnji členrazvejane organizacije, kljub temu pa sta poznala, poleg imen neposrednih »dobaviteljev«, tudi imena in priimke nekaterih pomembnejših članov organizacije. Kriminalna mreža je segala do Veneta in Furlanije, vanjo pa so bili vpleteni tudi predstavniki sil javnega reda: doslej so obtožili devet karabinjerjev in dva agenta, ki sta obiskovala policijsko šolo v Trstu. -V določenem trenutku so se v policijsko preiskavo pridružili tudi karabinjerji, ki so hoteli sami aretirati svoje pripadnike. Aretirani orožniki so bili nameščeni v Venetu (med njimi je tudi častnik) in so baje^ vpleteni tudi v druge hude prekrške. Častnik, ki je bil dalj časa v službi v Mestrah, je zlorabljal svoj položaj in celo izkoriščal prostitucijo. Kaže, da je vzel pod svoje okrilje tudi javno hišo. Ostali karabinjerji pa naj bi sodelovali pri ropu v poštnem uradu v San Dona di Piave in
pri napadu na blindiran poštni kombi v Ceggi, kjer so oropali kar 400 milijon lir. Vrednost jrreostalega roparskega plena naj bi' znašala več milijard lir.
je opazila, da ji je zmanjkala denarnica, v kateri je imela 10.000 lir in dokumente. Dekleti sta obe nizke postave, imata kratke temne lase, na sebi pa sta nosili črni suknji.
Cicciolina razburila kvestorja
Tržaški kvestor Vito Mattera se je včeraj odločil za neobičajen korak: odgovorne za publikacijo »Scacco al re« je prijavil sodišču zaradi opolzkosti. Publikacijo izdaja Mednarodno združenje desnice (UID) iz Neaplja, številnim osebnostim (sodnikom, kvestorjem, novinarjem, politikom, županom itd.) pa jo je v 10 tisočih izvodih odposlal po pošti neapeljski odvetnik, 51-letni Angelo Cerbone. Ogorčenost tržaškega kvestorja je sprožila naslovnica publikacije. Na njej je namreč poslanka Ilona Staller, ki se v verziji pornozvezde Ciccioline kaže v nespodobnih položajih, tako da je Mattera sodil, da se naslovnica bije z javno moralo in spodobnostjo.
Publikacija je v bistvu skupek člankov proti misovski stranki in njenemu prvaku Almiranteju. Med drugimi je tudi članek z naslovom: »Almirante kamo-rist: izjava Raffaeleja Cutola«. »Revijo« je Cerbone odposlal pred dnevi tudi evropskim parlamentarcem v Strasbourg, toda predsedstvo je na predlog glavnega tajništva publikacijo vrnilo pošiljatelju. Tržaški kvestor je prijavil tudi lastnika neapeljske tiskarne D'Ambrosia-Gargiula, ki je publikacijo tiskal. Odvetnika Cerboneja je v preteklosti policija že prijavila zaradi obrekovanja, poskusa izsiljevanja in grabeža.
Na linijskem avtobusu, ki je prihajal iz Jugoslavije, so finančni stražniki in karabinjerji na mejnem prehodu pri Škofijah odkrili včeraj zvečer majhen zaboj, v katerem je bilo skritega kilogram in 700 gramov kokaina ter heroina. Po eklatantni preiskavi, o kateri bodo spregovorili danes na kvesturi, in številnih aretacijah, so organi javnega reda očitno zaostrili nadzorstvo tudi na mejnih prehodih.
Ko je avtobus sinoči nekaj po 18.30 pripeljal na mejo, so karabinjerji najprej pregledali potnike, nato pa so v
praznem avtobusu odkrili zabojček, ki ga je na videz kdo pozabil. Ko so ga odprli, pa je bilo takoj jasno, da je bila »pozabljivost« namerna. Potnike so zadržali in jih še enkrat temeljito pregledali. Med njimi so bili tudi trije Južnoameričani (ni še jasno, če so iz Kolumbije ali Ekvadorja), katere so karabinjerji osumili, da so lastniki zaboja. Kaže, da so v Jugoslavijo pripluli z ladjo, ki je pristala v Izoli. Vrednost zaplenjenega mamila znaša v prodaji na drobno več stotin milijonov lir.
Na sliki: udeleženci včerajšnje rkrogle mize v Časnikarskem krožku.
Univerzitetni tečaj za upravno vodenje podjetij
Tržaška univerza sporoča, da se je na Ekonomski fakulteti začelo vpisovanje v tečaj za administrativno vodenje podjetij za kandidate, ki so končali petletno višjo srednjo šolo. Tečaj traja dve leti, obiskovanje je obvezno, število študentov pa je omejeno na trideset oseb. Vpisnina znaša 290.000 lir letno, rok za predložitev prošenj pa zapade 31. decembra. Informacije dobite na tajništvu šole na Trgu Europa 1 (2. nadstropje).
IACP prevzela stanovanja »La comune«
Po posredovanju Dežele sta tržaška in videmska ustanova za ljudske gradnje IACP postali lastnici 218 stanovanj konzorcija »La comune«, ki je šel v stečaj, preden bi stanovanja dogradil. V Ul. Forlanini v Trstu je konzorcij imel 128 stanovanj, v Vidmu pa preostalih 90. Stanovanjski upravičenci so ves ta čas bili v skrajni stiski, saj spričo izkušenj niso imeli veliko upanja, da se bo zadeva ugodno rešila.
Sporazum so včeraj ob prisotnosti deželnega odbornika Rinaldija na osnovi posebnega deželnega sklepa podpisali predsednika IACP Verza in Mattioni, za finančno kritje pa podpredsednik Goriške hranilnice Trom-betta in podpredsednik banke Istituto di Credito di Verona Santi. Sporazum je podpisal tudi likvidator konzorcija Montesano. Več sto družinam so ti podpisi odvalili kamen s prsi, saj je zdaj dovolj jamstev, da bodo nekoč lahko vstopile v delno že kupljena stanovanja.
Slab pričetek delovnega dne
Včerajšnji delovni dan se je za 33-letnega Renza Gimoneja z Jezera 120, lastnika stojnice z oblačili na Trgu Li-berta pred železniško postajo, pričel dokaj slabo. Tatovi so si v noči med četrtkom in petkom za svoj nočni podvig namreč izbrali prav njegovo stojnico. Zlikovce so skrivala drevesa in druge stojnice, tako da jih ne bi mogli opaziti niti morebitni mimoidoči. Zmikavti so s silo odstranili navojnice in odnesli 20 sukenj iz jeansa ter 50 kavbojk v vrednosti, kot je povedal lastnik, 6 in pol milijona lir.
Sugestiven nastop mladega pianista Bojana Goriška
V Avditoriju deželnega sedeža RAI je bil v četrtek zvečer drugi koncert iz ciklusa »Srečanja s solistom«, ki ga organizira Glasbena matica v Trstu, tudi tokrat v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. Gost tokratnega koncerta je bil pianist Bojan Gorišek, ki je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter se izpopolnjeval v Zvezni republiki Nemčiji. S koncerti v Sloveniji pa tudi drugod v Jugoslaviji in v tujini se je uveljavil kot eden največjih talentov mlade slovenske pianistične generacije. Koncert v izredno zanimivi in sugestivni izvedbi mladega pianista je obsegal v prvem delu skladbi Olivera Messi-aena in Georga Crumba, v drugem delu pa skladbe Charlesa Ivesa, Alda Kumarja in Milana Stibilja. Izredno lep in sugestiven nastop mladega pianista, ki je potrdil sloves, ki si ga je že utrdil v državnem pa tudi mednarodnem merilu.
Plesni tečaj v Barkovljah
V kulturnem društvu Barkovlje se je 30. oktobra začel plesni tečaj, ki se bo zaključil v decembru.
Tečaj vodi David Poljšak, udeležuje pa se ga, kot tudi fotografija nazorno kaže, kar lepo število mladih, ki so s pobudo društva zelo zadovoljni. Tečajniki se zbirajo ob petkih, vaje pa trajajo od 19.30 do 20.30. Na plesnem tečaju se mladi učijo raznih plesov; še posebno pomembna pa je družabnost, ki se je med tečajniki razvila, ki jih druži in tudi navezuje na domače društvo, kot tudi na njegovo razvejano dejavnost v tem predelu tržaškega predmestja.
Zadruga Ars nova in KD Rdeča zvezda
priredita jutri, 22. t. m., ob 17.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku
koncert z ansamblom ALPSKI KVINTET
z Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem ter humoristom Borisom Kopitarjem.
Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom.
Ob prejemu Schwentnerjeve plakete za dolgoletno delo na knjižnem področju čestitata
SILVANI VALOPPI
Tržaška knjigarna in kolektiv ZTT
_________gledališča_______________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Danes ob 17. uri (red S) šesta predstava opere P. Mas-cagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Zanotto.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 10. uri (predstava za šole) bo Stalno gledališče iz Genove uprizorilo Goldonijevo delo LA BUONA MOGLIE. Režija Marco Sciaccaluga.
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo Široka usta danes, 21. t. m., ob 20. uri v Dekanih in s predstavo Kontrabas danes, 21. t. m., ob 14. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
LA CONTRADA GLEDALIŠČE CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE Carpinterija in Fara-gune.
17} ».'.r
I IMS &HBDENJ
priredi danes, 21. t. m., ob 20.30
predavanje z diapozitivi biologinje DAMIJANE OTE
z naslovom
ŽIVALI in KRAS
Vabljeni!
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert A. Meneses Massinger (violončelo -klavir).
V mali dvorani gledališča VERDI bo
jutri, 22. t. m., ob 16. uri koncert, katerega izkupiček bodo dodelili Italijanskemu združenju slepcev. Nastopili bodo: sopranistka Elisabetta Richter, tenor Giuseppe Botta in bas Mario Pardini, pri klavirju Paolo Longo. Izvajali bodo Mozartove, Rossinijeve, Tostijeve, Gounodove, Piet-rijeve in Straussove skladbe. V prvem delu koncerta bo nastopil kitarist Igor Starc, ki bo izvajal skladbe Villa-Lobosa, Brouwera in Barrios-Mangoreja.
____________razstave________________
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zofa Koren-Skerk.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 15. ure in od
17.	do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	umetnostni galeriji MINERVA bo do 27. t. m. razstavljal slikar MARIO LUPO.
V	galeriji Cartesius bo od danes, 21. t. m., do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOMENICO CANTATORE.
V	Studiu PHI je odprta fotografska razstava »ARHITEKTURA J. PLEČNIKA«.
Krožek mladih komunistov Zahodnega krasa
prireja danes, 21. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu PLES Z ANSAMBLOM
KARAMELA
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi danes, 21. t. m., ob 18.30 na večer z naslovom "SOVJETSKA ZVEZA-ZDA - nobenega tekmovanja v oboroževanju in moči, le vtisi s potovanj Brede Susič in Barbare Zlobec". Pridite in pripravite čim več vprašanj!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi jutri, 22. t. m., ob 17. uri na ogled veseloigre. "KDO JE NA VRSTI" v izvedbi amaterskega odra J. Štoka, avtor Atilij Kralj, režiser Igor Malalan.
KD Vesna vabi jutri, 22. t. m„ ob 17.00 v Dom A. Sirk v Križu na KONCERT mešanega pevskega zbora PRIMOREC-TABOR, dirigent Matjaž Šček.
KD F. Venturini vabi vse, ki so sodelovali k uspehu letošnje šagre na Krmen-ki, da se udeležijo društvenega večera danes, 21. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar-Miro. Večer bodo popestrili godci na diatonično harmoniko.
RMV-Taborniki družine Strmega brega'vabijo v nedeljo, 29. t. m., na prireditev ob 15-letnici družine Strmega brega. Ob 16.30 zbirališče pred dolinskim županstvom, nato polaganje venca ob občinskem spomeniku padlim v NOB in ob 17.30 otvoritev razstave D.S.B. in "Tihi ogenj" v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Vsi 30-letniki iz dolinske občine so vabljeni na družabni večer, ki bo danes, 21. t. m„ ob 20.30 v restavraciji Kras na Colu.
TPPZ priredi jutri, 22. t. m., ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora. Dirigent Branko Rejšter, pri klavirju Nevenka Hohnjec. Vstop prost. Vabljeni!
SKD Slavec-Ricmanje obvešča vse vinogradnike, da bo družabni večer v petek, 27. t. m., ob 20. uri v Babni hiši.
UNIFAX obvešča, da bo letošnji UNI-FEST - kulturno zabavni večer akademskih študentov - v soboto, 28. t. m., v goriškem Kulturnem domu. Vstop izključno z \abili, ki jih lahko dobite pri slovenskih univerzitetnih študentih na tržaškem faksu.
kino
ARISTON - 16.15, 22.00 Intervlsta, kom., It., 1987; r. Federico Fellini; i. Federico Fellini, Marcello Mastroianni, Anita Ekberg.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Le balene d'agosto, dram., ZDA 1987, 90'; r. Lind-say Anderson; i. Bette Davis, Lillian Gish.
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Le Streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
FENICE - 16.00, 22.15 I mlel primi qua-ranfanni, i. Carol Alt, Elliot Gould; r. Carlo Vanzina.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.05, 22.00 The Beli-evers - I credenti del male, dram., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. She-en, H. Shaver.
MIGNON - 16.30, 22.15 Slamdance - II delitto di mezzanotte, groz., ZDA 1987; r. W. Wang; i. T. Hulce, M. E. Mastrantonio.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Full metal jacket, vojni, ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio.
EDEN - 15.30, 22.00 Valerie la calda bestia, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
EXCELSIOR II - 15.30, 21.45 Nadine, un'amore a prova di proiettile, dram., ZDA 1987, 105'; r. R. Benton; i. Kim Ba-singer, Jeff Bridges.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 007 -Zona pericolo, akc., VB 1987, 131'; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di ladri
2, kom., It. 1987; i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi; r. Neri Parenti.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Max amo-re mio, dram., Fr. 1986; r. Nagisa Oshi-ma; i. Charlotte Rampling, Anthony Higgins, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Moments of love, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SKLAD »MITJA ČUK«
vabi na
ZABAVNI VEČER
z ansamblom L. FURLANA in dobro založenim bifejem.
Danes, 21. t. m., ob 20. uri v kulturno-športnem središču v Zgoniku.
čestitke
V Nabrežini slavi danes Kristusova leta ALEX BOŽJEPOLJSKI. Ob pomembnem jubileju mu čestita in želi še veliko poslovnih in nogometno-organi-zacijskih uspehov Marjan Svetoivan-ski.
Danes praznuje rojstni dan ROBERT DEVETAK. Mnogo sreče, veselja in uspehov na univerzi mu želita teta Mara in stric Jurij.
Danes, 21. t. m., slavita 50 let skupnega življenja ALOJZ in GABRIJELA ŠTOLFA iz Volčje grada št. 40. Ob tem jubileju jima želita veliko zdravja in zadovoljstva sin Edo in hči Eda z družinama.
Sošolci in učiteljica osnovne šole A. Sirk se veselijo z Davidom ob rojstvu sestrice VERONIKE.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 21. novembra
MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 9.18 - Luna vzide ob 7.36 in zatone ob 16.10
Jutri, NEDELJA, 22. novembra
CILKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1006,4 mb pada, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 90-odstotna,dežja je padlo 4 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15,8 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 2.34 najnižje -19 cm, ob 8.37 najvišje 58 cm, ob 15.53 najnižje -67, ob 22.06 najvišje 29 cm.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Sara Calacione, Sabrina Coslovich, Monica Latini, Michela Fi-orencis, Nicole Romano, Giovanni Tessa-ris, Piero Sestan.
UMRLI SO: 79-letni Luigi Auber, 66-letni Santo Isarcich, 92-letni Albino Sancin, 66-letni Riccardo Dollenti, 71-letna Vittoria Piemonti, 76-letna Albina Seliš Sturm, 63-letna Armida Della Mora por. Fanin, 78-letni Giovanni Sciami, 74-letna Bianca Pozzi por. Mucchi, 80-letni Paolo Prelog.
OKLICI: geometer Marco Finocchiaro in uradnica Gabriella Zupin, električar Franco Bordon in gospodinja Barbara Zoch, agent javne varnosti Domenico Bruno in uradnica Mariagrazia Sinatra, točaj Gianfranco Drosolini in trgovka Laura Bognolo, uradnik Gianni Benedet-ti in v pričakovanju zaposlitve Franca Macuz, tehnični izvedenec Gianni Fer-rante in tehnična izvedenka Giuliana Leoni, uradnik Duilio Trinca in gospodinja Anna Giuseppina Tinelli, smetar Sergio Zacchigna in čistilka Arianna Zanet, geolog Furio Finocchiaro in zdravnica Annarosa Di Guida.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka,
16.,	do sobote, 21. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Via Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE - tel. 274998). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3.(M1LJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
mali oglasi
OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu.
SOCIALNO-PODPORNA USTANOVA
potrebuje rabljen klavir. Kdor ga želi darovati, naj telefonira na št. 040/62953.
JAMAHO tenere 600, letnik 1985 v odličnem stanju prodam. Tel. 418315 (urnik trgovine).
VESPO 125 TS, letnik 1978 prodam po ugodni ceni. Tel. 418315 (urnik trgovine).
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo do 31. 12. 1987 pri hišniku doma.
TRI SOBE, kuhinja, kopalnica, terasa, podstrešje in vrt v dvostanovanjski hi-šiv Rocolu dajem približno štiri leta v najem zanesljivim odraslim osebam. Ponudbe, z navedbo cene, poslati na Fermo Posta Centrale Trieste - št. 7539.
ŠTUDENTA iščeta majhno stanovanje ali sobo v Bologni. Kdor lahko hudi informacije naj telefonira na št. 271862.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
KUPIM majhno hišo na Opčinah ali v bližnji okolici. Tel. 827094 ob uri obedov.
PRODAM peugeot 205, letnik 1983 v dobrem stanju. Tel. 65242.
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi tečaj slovenskega jezika, ki bo vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure. Sestanek bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 17.30. Za vse podrobnosti tel. v večernih urah na št. 827256.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 26. decembra 1987 do 2. januarja 1988 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Športna šola Trst vabi v četrtek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na svoj redni občni zbor, ki bo potekal z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava o poročilih, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 23. novembra, predaval prof. Milan DOLGAN iz Ljubljane na temo »Liki duhovnikov v slovenski dramatiki — Moškri-čevi župniki«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani ob 20.30.
Odbor KD Primorsko vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
_________prispevki____________
V spomin na Boruta Kralja darujejo Zmaga, Dragica in Darko ter Sonja in Mario 80.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB v Briščikih in 70.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža Alojzija Žagarja daruje žena Danica (Padriče) 20.000 lir KD Slovan.
VIA CERERIA 8 — TEL. 301075 obv. občini 9/10/87
menjalnica			20.11.1987
Ameriški dolar		..	1219.—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		733,—	Švicarski frank 			 892,—
Francoski frank				213,50	Avstrijski šiling			 103,70
Holandski florint		650.—	Norveška krona 			 190.—
Belgijski frank		34,—	Švedska krona			 200,50
Funt šterling		..	2177.--	Portugalski eskudo ..		 8 —
Irski šterling		..	1932.—	Španska peseta			 10,—
Danska krona		187,50	Avstralski dolar 			 810,—
Grška drahma 		8,20	Debeli dinar			 0,80
Kanadski dolar 		925 —	Drobni dinar 				 0,80
DfllfQ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
h(šla je L knjiga
ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
T) obit e jo v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Tedenski pregovor:
Moški z visokim čelom je nadarjen moški.
(istrski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 80 leti: 25. 11. 1907 je bila ustanovljena Slovenska ljudska stranka za Goriško.
■	Pred 45 leti: 26. 11. 1942 je bilo v Bihaču prvo zasedanje AVNOJ.
OSEBNOSTI:
■ 23. 11. 1977 je v Trstu umrl prosvetni delavec Ivan Riosa, ki se je rodil 12. 8. 1907 pri Magdaleni prav tako v Trstu.
Ljubljana
Opera SNG Ljubljana
V	četrtek, 26. 11., ob 19. uri: opera Gorenjski slavček (Anton Foerster), dir. Lovrenc Arnič.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 21. 11., ob 19.30: Stričkove sanje (F. M. Dostojevski), rež. Jože Babič‘(ponovitev 24. 11.).
V	ponedeljek, 23. 11.,'ob 17. uri: Arzenik in stare čipke (Joseph Kesselring), rež. Meta Hočevar.
Mala Drama
V	torek, 24. 11., ob 20. uri: Emigranta (Slawomir Mrožek), rež. Iztok Valič.
V	sredo, 25. 11., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič.
MGL Ljubljana
Nocoj, 21. 11., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitve 24., 25. in 27. 11.).
V	ponedeljek, 23. 11., ob 19.30: Stari časi (Harold Pintar), rež. Dušan Mlakar, gostovanje SLG Celje.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 21. 11., ob 11. in 17. uri: Mali strah Bavbav (Machado-Simon), rež. Peter Dougan.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 24. 11., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar.
V	VELIKI DVORANI v petek, 27. 11., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar.
Mladinsko gledališče
Danes, 21. 11., ob 17. uri: Medved Pu (Milne-Svetina), rež. Janez Pipan (ponovitev 24. 11.).
V	sredo, 25. 11., ob 19.30: Slovenska savna (Rudi Šeligo), rež. Dušan Jovanovič.
nova gorica
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v petek, 27. 11., ob 20. uri: Turistična vodička (Botho Strauss), rež. Barbara Hieng.
IDRIJA
Kulturni dom
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: Zločin na Kozjem otoku (Ugo Betti), rež. Paolo Magelli, gostovanje Mladinskega gledališča Ljubljana.
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 21. 11., ob 20.45: Macbeth (William Shakespeare), rež. Gabriele Lavia (ponovitev 22. 11.).
V	petek, 27. 11., ob 20.45: La Mandragola (Nicolo Machiavelli), rež. Italo Tavoschi, gostuje Compagnia Baraban.
BENETKE
Gledališče La Penice
v nedeljo, 22. 11., ob 20. uri: opera Čarobna piščal (Wolfgang Arnadeus Mozart), dir. Thomas Sanderling, rež. Jean Pierre Ton-nelle.
Gledališče Ridotto
Nocoj, 21. 11., ob 21. uri: O di uno o di nessuno (Luigi Pirandel-lo), rež. Giuseppe Rocca, gostuje Compagnia Millo Pagano (ponovitev 22. 11. ob 16. uri).
V	četrtek, 26. 11., ob 21. uri: Assunta Spina (Salvatore di Giaco-mo), rež. Lorenzo Salvetti (ponovitev 27. 11.).
nova gorica
Kulturni dom
V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 23. 11., ob 20.15: Biseri klavirske igre - recital pianistke Ingrid Silič kot poklon Negovanu Nemcu.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 26. 11., ob 20.30: večer posvečen glasbi Roberta in Clare Schumann z dunajskim Jess Trio; nastopajo bratje Johannes, Elisabeth in Stefan Kropfitsch.
VIDEM
Palamostre
V	sredo, 25. H., ob 21. uri: koncert violinista Ilije Kalerja in pianista Leonida Bloka (Bach, Brahms, Prokofijev, Debussy, Ysaye).
Auditorium Zanon
V	petek, 27. 11., ob 21. uri: v okviru Jesenskih koncertov - nastop klavirskega dua Canino-Ballista (Milhaud, Stravinski, Debussy).
Palasport Carnera
V	ponedeljek, 23. 11., ob 21. uri: koncert Edoarda Bennata.
BENETKE
Gledališče La Penice
V	petek, 27. 11., ob 20. uri: nastopa zbor Narodne filharmonije iz Varšave, dir. Henryk Wojnarowski.
Gledališče Goldoni
Nocoj, 21. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -pianist Alfred Brendel izvaja Schubertove skladbe.
V	ponedeljek, 23. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva^glasba - igra kvartet Hagen.
Prigioni Vecchie
Nocoj, 21. 11., ob 18. uri: nastopa Trio Franchini.
MESTRE
Gledališče Toniolo
V	petek, 27. 11., ob 21. uri: Mory Kante predstavlja afriško glasbo.
PADOVA
Palasport San Lazzaro
V	torek, 24. 11., ob 21. uri: nastopa Boy George.
i
druge prireditve
	
IIIIIIIII
	
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V SREDNJI DVORANI v petek, 27. 11., ob 20. uri: slovesno predvajanje novega slovenskega filma Ljubezen nam je vsem v pogubo (po novelah Ivana Tavčarja, rež. Jože Gale).
ČRNOMELJ
Nocoj, 21. 11., ob 19. uri: koncert ljubljanskega Partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Cirila Cvetka, solisti - sopranistka Milena Morača, tenorist Jože Kores in baritonist Tone Lovec.
BOLJUNEC
Gledališče France Prešeren
V	nedeljo, 22. 11., ob 16. uri: koncert Mladinskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom Branka Rajšterja.
KOPER
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: koncert TPPZ in mladinske skupine Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra in Pije Širce, recitatorji Stane Raztresen, Giorgio Fortunat in Aldo Pressel.
PORTOROŽ
Avditorij
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: koncert Slovenskega kvinteta trobil (Anton Grčar in Stanko Arnold - trobenta, Viljem Trampuš - rog, Boris Šinigoj - pozavna, Darko Rošker - tuba).
MARIBOR
Opera SNG Maribor
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: Hlapec Jernej in njegova pravica (Nikola Hercigonja), dir. Stane Jurgec, zborovodja Maksimiljan Feguš, rež. Franjo Potočnik, izvajajo zbor in balet Opere SNG Maribor, APZ Boris Kraigher, otroški zbor OŠ Bojana Ilicha.
LJUBLJANA
Slovenska filharmonija
V	petek, 27. 11., ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dir. Markom Munihom izvaja Kozinovo Simfonijo.
LJUTOMER
V	petek, 27. 11., ob 19. uri: koncert Mladinskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom Branka Rajšterja.
današnji	radijski sporedi		:		
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Lažizdravnika (Jaka Štoka); 18.50 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom;
11.20	Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Od valčka do valčka; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Oddaja za najmlajše; 19.45 Minute z...; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Ekološka oddaja: Eko kontakt; nato Nočni glasbeni program.
r
filmske premiere
eva fornazarič
Kim Basinger je Nadine manikerka v težavah
NADINE
Produkcija: Arlene Donovan za Tri-Star Pictures, ML Delphi Premier, ZDA 1987 □ Scenarij in režija: Robert Benton □ Fotografija: Nestor Almendros U Glasba: Howard Shore □ Igrajo: Jeff Bridges (Vernon Hightovver), Kim Basinger (Nadine Hightower), Rip Torn (Bulord Pope), Gwen Verdon (Vera)
Filmska zvezda se težko reši vloge, s katero je zaslovela. To pravilo še posebno velja za zvezdo, ki se še ni povsem utrdila, za medijsko zvezdo. Kim Basinger spada v to skupino mladih ameriških talentov, ki so nekega srečnega dne zablesteli v Mlečni cesti nad Hollywoodom.
Kim je pred kratim obiskala Italijo. Vsi so se potrudili, da bi jo intervjuva-U- Ko so udobno sedeli ob njej na kavču, pa so jo vsi vprašali, če se počuti »seksi« ali ne. Pojasnila je, da je sicer zaslovela s filmom 9 tednov in 1/2, kar Pa ne pomeni, da se tudi sama obnaša Lot plavolaska, ki se slači za Mickeya Rourka.
Njeni zagovori so seveda služili kot uvod v poveličevanje »resne« in »normalne« vloge v filmu Nadine, v katerem je nosilka naslovne vloge. Zahvaljevala se je režiserju Robertu Bento-nu (Kramer proti Kramerju), ki ji je poveril tako zanimivo igralsko nalogo, in soigralcu Jeffu Bridgesu, ki se je menda običajno obnašal manj prostaško od njenega »zgodovinskega« partnerja Rourka.
Basingerjin umetniški zagovor in reklama filma Nadine, ki ga pravkar vrtijo v deželnih kinodvoranah, sta nedvomno hvalevredna, žal pa tudi neučinkovita, ali vsaj nepotrebna. Režiser Benton najbrž res ne potrebuje igralkine predstavitve, igralec Bridges Pa še manj. Oba sta zanesljiva talenta
in si zaslužita vso našo pozornost, ki je seveda nista deležna, saj jima prekriža račune Basingerjeva.
Naj se gospa Kim še tako upira »seksi« definicijam, njena Nadine sloni prav na erotiki. Pa saj je Nadine ženska, ki se poklicno ukvarja z maniki-ranjem, in to v petdesetih letih! Da bi si utrla pot do Hollywooda, se je Nadine celo slekla pred objektivom fotografov revije Playboy, drugače pa se je ponašala v oprijeti dvodelni obleki rozaoranžne barve. Skratka, ko nas ne bi Kim predhodno obvestila, da je njena vloga »resna« in »normalna«, bi se tega bistvenega preobrata v njeni karieri nihče ne zavedel.
Najbrž bi bila to za gledalca najprimernejša rešitev, saj je Nadine dejansko prijetna komedija, v kateri se ti lahko zgodi, da se spotakneš ob svojega bivšega moža, ob truplo nekega neznanca, da te napade krdelo oboroženih možakarjev, ki si jim kdaj nehote stopil na prste. Nadine bo vse te preizkušnje pretrpela karseda stoično, saj je njen končni cilj visoko moralno obarvan. Manikerka bi rada dobila nazaj tiste slavne fotografije z žigom Hefnerjeve revije, ki so bile namenjene hrbtni strani igralnih kart za voznike tovornjakov.
Iz tega zornega kota je Nadine dejansko »resnejša« od ostalih ženskih likov, ki jih je interpretirala lepotica Basinger, to pa je resnično premalo.
tu in tam
roberto pusiol
Rezijanski mlini
Kdor se dahes poda v Rezijo, lahko v bližini Njive, na bregu reke, po kateri je dolina dobila ime, med gosto zaraščenim vejevjem in visoko travo naleti na ostanke kamnitega zidu, zadnji spomin najstarejšega mlina, o katerem je še ohranjeno pismeno sporočilo. Zapis hrani videmska Mestna knjižnica. V njem piše, da je leta 1338 opat Ghirberto, redovnik iz Moggia, od katerega je bila takrat davčno odvisna vsa rezijanska dolina, dal stari mlin v upravo nekemu Giovanniju.
V teku stoletij pa so ob reki vzrasli še drugi mlini. Bilo jih je kar dvaindvajset, a za njimi je izginila še najmanjša sled. V vseh teh stoletjih, od srednjega veka do prvih desetletij dvajsetega stoletja, so ti mlini odigrali bistveno vlogo v življenju Rezijanov. O tem pripoveduje knjiga z naslovom I molini della Val Resia, ki jo je pred kratkim izdal videmski krožek Rozajanska dolina. Antonio Longhino, avtor knjige, je po rodu Rezijan, priseljen v Videm, ukvarja se z raziskovanjem tradicije in zgodb svoje rodne zemlje. Knjiga je nastala po dolgem iskanju in brskanju po arhivih, po preverjanju ustnega izročila starih prebivalcev Solbice, Bile, Ravance in Osojan. Avtor pa se je moral lotiti tudi pazljivih terenskih raziskav, po katerih so prišli na dan ostanki nekdanjih mlinov, staro orodje, zapuščena mlinska kolesa, in zobovje.
Mlin je bil nekoč sinonim življenja, bil je pomemben, ker je dajal moko za vsakdanji kruh, prav tako kot izvir, iz katerega brez prestanka teče bistra studenčica. Ni težko torej razumeti, zakaj je med rezijskimi pobočji razširjena starodavna legenda, ki pravi, da se otroci rojevajo iz vrtinca mlinskih koles. Življenje pa je zaobljubljeno smrti. Zato je nastala tudi druga legenda: pripoveduje srhljivo zgodbo o
ženski, ki je svojega otroka, spočetega med moževo odsotnostjo, takoj po rojstvu vrgla v vrtinec, pod veliko mlinsko kolo v zaselku Zamlin. Kdor gre ob prvem mraku tam mimo, lahko sliši stokanje zavrženca.
Mlin pa je obenem dragocen stroj: tisti, ki ga zgradi in v njem dela, mora imeti dobro mero spretnosti. Antonio Longhino se tako loteva še podrobnega opisa vseh "skrivnosti", s katerimi so nekoč gradili in upravljali mline, in značilnosti starega mlinarjevega orodja, ob koncu knjige pa dodaja še krajši slovarček rezijanskih narečnih izrazov. Longhinovo knjigo dopolnjujejo slike in reprodukcije nekaterih dokumentov, ki pričajo o avtorjevih raziskovanjih: ogledamo si lahko vrsto zemljevidov, katastrskih map in drugih dokumentov, iz katerih jasno beremo zgodbe starih rezijanskih mlinov in njih lastnikov.
AKS NOVA
predstavlja
V tržiškem pristanišču se obeta izreden delovni in poslovni uspeh
Do srede novembra pretovorili že 1,6 milijona ton blaga
V tržiškem pristanišču Portorosega bodo do konca leta dosegli izreden poslovni uspeh. Že do 15. novembra so namreč v pristanišču pretovorili okrog 1,6 milijona ton blaga in s tem dosegli količino celotnega lanskega prometa,
Protestni shod v Podgori
V Podgori, pred sedežem KD A. Paglavec, ki so ga oskrunili fašistični razbijači, bo danes ob 15. uri protestno zborovanje. Sklicujejo ga člani kulturnega društva v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo in drugimi demokratičnimi organizacijami, ki si prizadevajo za sožitje in spoštovanje med tu živečimi narodnostmi.
Z množično udeležbo na shodu bomo dokazali, da tako početje odločno obsojamo in da solidarnost med vsemi resnično naprednimi silami ni prazna beseda.
Pobudniki vabijo k udeležbi predvsem krajane ter predstavnike slovenskih kulturnih in športnih društev, ustanov in upravitelje. Posebnih vabil ne bodo pošiljali.
ki je znašala 1,55 milijona ton. Zelo dober uspeh bodo do konca leta zabeležili predvsem glede pretovora rezanega lesa. Z okrog 300 tisoč tonami pretovora Tržič še naprej ohranja prvo mesto med italijanskimi pristanišči. Nekatere pred kratkim dograjene strukture v neposrednem zaledju pristanišča, kakor je na primer nova hala zadruge CITA, bodo pripomogle, tudi v bodoče, da se bo promet lesa še povečal. Možnost začasnega skladiščenja tovora namreč občutno vpliva na čas razkladanja, oziroma nakladanja, z drugo besedo, zmanjšuje stroške prevoza.
Primerjava podatkov za prvih deset mesecev letos (obdobje januar—oktober) s tistimi za enako obdobje v letu 1986 kaže, da se je znatno povečala količina prispelega in torej izkrcanega tovora, skoraj za polovico manjša pa je bila količina vkrcanega tovora. V desetih mesecih lani so tako raztovorili 1.172.000 ton blaga in natovorili okrog 130 tisoč ton. V istem obdobju letos pa se je količina prispelega tovora zvišala na 1.368.000 ton,-vkrcan tovor pa je padel na 86 tisoč ton.
Nihanje sicer ne zaskrblja pretirano gospodarstvenikov, oziroma operaterjev, ki si prizadevajo za nadaljnji razvoj pristanišča, ki bi moral biti v prihodnje še hitrejši, spričo velikih investicij za podaljšanje operativne obale, nakup sodobne opreme, urejanje operativne obale in zalednega prostora. Portorosega ostaja pristanišče s pretežno enosmernim prometom. Taka
usmeritev se potrjuje že vrsto let. Mogoče bo sčasoma in predvsem kot posledica prestrukturacije deželnega gospodarstva promet nekoliko bolj uravnovešen.
Ko je govor o obsegu utovora, oziroma pretovora, niso pri tem vštete količine kurilnega olja, namenjenega ter-mocentrali v Tržiču. Pri manipulaciji, oziroma pretakanju goriva zadruga pristaniških delavcev namreč ni soudeležena. Tak promet tudi ne prinaša nobenega dohodka in ga zato pri obračunih niti ne upoštevajo. Če bi seveda zgoraj navedeni količini pretovorjenega blaga dodali še vse količine goriva za centralo, bi letošnji promet že presegal 2 milijona ton, kar ni zanemarljivo.
Ko bodo dokončali izgradnjo operativne obale in ko bo opremljeno tudi območje v neposredni bližini operativne obale, bodo zagotovljeni vsi pogoji za nadaljnje občutno povečanje prometa. V pristanišču računajo tudi, da bodo v doglednem času rodili uspeh pogovori z madžarskimi operaterji-
Kljub zelo dobremu poslovnemu uspehu in na splošno precej optimističnim izgledom, pa velja opozoriti tudi na nekaj bolj senčnih strani. Ena takih je recimo dejstvo, da v pristanišču še ne morejo uporabljati dveh novih žerjavov, vrednih okrog 4 milijarde lir, ki so jih postavili lani. Napravi mirujeta v pričakovanju soglasja. Škoda le, da traja tako stanje že skoraj eno leto.
Zanimiv večer s kritikom Farassinom
Ko film sili k razmišljanju
Četrtkovo predvajanje filma Desor-dre v okviru sporeda Gorica kinema je bilo povod za razgovor. Pozornost, ki jo Kinoatelje posveča evropskemu filmu, njegovi sporočilnosti in veliki občutljivosti, skoraj nujno zahteva tudi priložnost za izmenjavo mnenj. Pogovor o in ob filmu je tokrat uvedel ugleden gost, prof. Alberto Farassino, docent zgodovine filma na Univerzi v Trstu in filmski kritik dnevnika "la Repubblica".
Kot dober poznavalec francoskega in nasploh "mlajšega" filma je Farassino na zanimiv način predstavil sti-mulanten prvenec režiserja Assayasa, predstavnika tretje generacije kritikov revije Cahiers du Cinema, ki so uspešno prešli na neposredno filmsko ustvarjanje. Njegovo izvajanje je marsikaterega gledalca (preseneča, koliko se jih je po predvajanju odzvalo
V sredo 4-urna splošna stavka z zborovanjem v Tržiču
Kako se bo odvijala štiriurna vsedržavna stavka, prihodnjo sredo na Goriškem? Sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL so se dogovorile za potek protestne manifestacije. V industrijskem in drugih sektorjih se bo delo ustavilo od 9. do 13. ure. Osrednji sindikalni shod bo v Tržiču, na Trgu republike ob 10.30, medtem ko bo zbirališče ob 9.30 pri športni hali v Drevoredu Cosulich. Od tu bodo udeleženci šli v sprevodu na Trg pred županstvom, kjer bo zborovanje. V prihodnjih dneh bodo v posameznih podjetjih sindikalna zborovanja, kjer bo govor o pomenu in ciljih najavljene protestne stavke, ki je uperjena, kakor znano, proti vladni politiki, oziroma proti neizpolnjevanju obljub glede zmanjšanja davčnega
Ravnateljstvo in uprava Dijaškega doma v Gorici se javno zahvaljujeta kmetom iz Štandreža, ki so tudi letos, ob priložnosti martinovanja, darovali precejšnjo količino zelenjave.
bremena in proti neracionalnemu krčenju javnih izdatkov.
Sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL navajajo, da bodo, kljub stavki, na področju javnih storitev, zagotovili potrebno število osebja, da bodo te službe delovale v primeru najnujnejše potrebe.
Splošni stavki se bodo pridružili tudi novinarji. Stavkali bodo že v torek in tako v sredo, ne bo časopisov.
Sindikat slovenske šole je sklenil, da prepusti svojim članom odločitev glede udeležbe na 4-urni stavki.
Cecilijanka ’87
Drevi in jutri bo v Katoliškem domu 29. zborovska revija Cecilijanka, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. Revija je letos posvečena skladateljema Mirku Fileju in Lojzetu Bratužu ob 25. in 50. obletnici smrti. Na nocojšnjem koncertu ob 20.30 nastopajo: moški zbor Mirko Filej, dekliški zbor iz Števerjana, Madrigalisti iz Gorice, ženski zbor iz Sovodenj, mešani zbor Rupa-Peč, Sovodenj-ska dekleta, mešani zbor Sedej iz Števerjana, moški zbor Paglavec iz Podgore, mešani zbor Lojze Bratuž in moški zbor Fantje izpod Grmade.
MC GIBBOISTS
ORIGINAL BLENDED SCOTCH WHISKY
Iz Glasgovva neposredno v najboljše trgovine.
MC GIBBON’S 12-LETNI »RISERVA SPECIAL«
V Gorici je na prodaj brez carinskega davka.
Uvoznik in razdeljevalec: COPEGO IMPEX
SOLAiriA
Corsi & Cotič

vsakodnevni privilegij
MlSSONfl M-SPOHT
GMVjeans
GORICA - Korzo Italija vogal Ul. Nizza
Občni zbor KD Sovodnje
V Sovodnjah je bil v četrtek zvečer 7. občni zbor KD Sovodnje. Na skupščini so podali oceno dosedanjega dela ter se pogovorili o načrtih, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem obdobju. Izvolili so tudi nov 27-čIanski glavni odbor ter člane nadzornega odbora. Na skupščini je bilo posebej poudarjeno, da je društvo, po daljšem časovnem razdobju, ko ni moglo uporabljati dvorane in drugih prostorov, to vprašanje zdaj končno rešilo in da so torej dane možnosti za uspešno delo. Na občnem zboru so izglasovali tudi protestno resolucijo s katero izražajo ogorčenje nad fašističnim razbijaškim pohodom na sedež KD Paglavec v Podgori.
Občnemu zboru je predsedoval Jože Češčut.
(Na sliki: predsedstvo občnega zbora).
Ob 6. obletnici Kulturnega doma
Koncert Alpskega kvinteta
Alpski kvintet s pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem bo drevi ob 20.30 nastopil s celovečernim koncertom v Kulturnem domu, ob 6. obletnici odrtja našega športno-kultur-nega središča v mestu. Izkušenim glasbenikom kvinteta, ki deluje že več kot 20 let, sta se pridružila znana in priljubljena pevca ter še povečala njihov ugled.
Ansambel nudi ljubiteljem res kakovosten spored narodno-zabavne glasbe. O tem pričajo zavidljivi mednarodni uspehi: Alpski kvintet ima letno
okrog 150 koncertov po Evropi, zbral je več zlatih in diamantno ploščo.
■ Na sodišču so včeraj z različnimi utemeljitvami oprostili vrste obtožb 35-letnega Diaga Olivotta iz Gradeža. Mož je pred leti povzročil precej preplaha, ko je vdrl v stanovanje in pisarno sorodnikov, s katerimi je bil sprt zaradi zapuščinskih zadev. Vihtel je namreč kladivo, s katerim je razbil okna in nekaj opreme ter grozil osebam.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
prireja revijo goriških pevskih zborov
CECILIJANKA 87
Sodelujejo tudi zbori iz Tržaške, Videmske, Koroške in Slovenije. Nastopa 20 zborov. Posvečena bo Mirku Fileju in Lojzetu Bratužu.
GORICA - KATOLIŠKI DOM DANES, 21. novembra, ob 20.30 JUTRI, 22. novembra ob 16. uri
SKI KVINTET , r_____________________
nocoj ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Gorici
s pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem
vabilu na razgovor) zvabilo, da je izrazil svoje misli in poglede na film.
Film se prične z zločinom, ki ga nato njegovi mladi protagonisti, člani rock skupine, "plačujejo" s psihološkim bremenom in nasiljem v medsebojnih odnosih, v svetu, ki je kljub navidezni prostosti en sam zapor. Kljub trdemu, suhemu slogu in (psihološko) nasilnemu prikazu je sporočilo moralistično. Nekdo je v sporočilu o usodnosti razbral sorodnost z antično grško tragedijo. Je to realističen film o mladih danes ali ne? Je transgresija lahko konstruktivna? Ali ne teži avtor v povratek k nekemu staremu ustaljenemu redu?
Ob teh vprašanjih in seveda različnih je film izzval tudi razmišljanje o nasilju med mladimi. Skupina Tabora mladih z Opčin je posredovala svoje zanimive poglede na ta problem in splošneje na vprašanje deviance v naši manjšinski stvarnosti.
Dežela določila območja kjer je klestila toča
Prošnje do 12. decembra
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča, da je bil v Uradnem vestniku Dežele 11. t. m. objavljen dekret Predsednika deželnega odbora, ki določa območje, ki je bilo prizadeto zaradi toče 16. maja letos in za katero veljajo ugodnosti in olajšave v smislu zakona 590/81 in dež. zakona 45/85. Sredi maja je neurje prizadelo predvsem območje Poljana.
V zgoraj omenjenem dekretu Predsednika deželnega odbora so predvideni tudi ukrepi v korist kmetovalcev na območju občin Mariano in Krmin, ki so utrpeli škodo za vremenskih ne-prilik 4. maja in 15. junija letos.
Rok za predložitev prošenj zapade 11. decembra letos. Prošnje je treba vložiti v uradih Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, kjer tudi nudijo podrobnejša pojasnila.
■ V poročilo o ustanovni seji društva Jadro v Ronkah se je vrinila neljuba napaka. V odbor ni bil izvoljen Marino pač pa Marija Gergolet.
koncerti
Na Mirenskem gradu bo jutri, 22. t. m., ob 17. uri koncert organista Huberta Berganta. Predstavil bo splet orgelskih koračnic.
razna obvestila
Sejem rabljene smučarske opreme bo
danes od 15. do 17. ure na sedežu SPD v Ulici Malta 2. Istočasno bodo sprejemali tudi prijave za začetni in nadaljevalni tečaj smučanja.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Oči čornije«.
VERDI 17.30-22.00 »Le streghe di Eas-twick«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Invito al piace-re«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Scuola di ladri n. 2«.
COMUNALE 16.00-22.00 »Notte italia-na«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Dakota Haris«. Ob 22. uri »Fanny Hill«. Nočni kino.
DESKLE 19.30 »Top gun«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Karmela Milost iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.30 Michele Prinzig iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Največja škoda v Kanalski dolini, Karniji in na Krasu
Prvi podatki o škodi zaradi kislega dežja v gozdovih Furlanije-Julijske krajine
Sistematsko ugotavljanje se je pričelo šele v letu 1985
Nobena tajna ni, da povzroča kisli dež veliko škodo in odmiranje gozdov tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Do nedavna so razloge propadanja gozdov, zlasti iglavcev, pripisovali drugim vzrokom. To je tudi razumljivo, saj se je sistematsko merjenje in ugotavljanje Pričelo šele pred dobrima dvema letoma. Deželna služba za gozdove je pred kakšnim mesecem dokončala zbiranje m primerjanje podatkov za obdobje 1985-1986. Ugotovitve niso vzpodbudne. Gozdovi še naprej odmirajo. Kriv naj bi bil kisli dež, kakor jasno piše v poročilu deželne službe za gozdove Skoda v gozdovih Furlanije-Julijske krajine, ki nastaja zaradi kislega dežja 77 podatki za leto 1985 in 1986". Poročilo so pred kratkim posredovali tudi občinam.
S sistematskim ugotavljanjem posledic kislega dežja v gozdovih na območju naše dežele smo pričeli pravzaprav pozno, šele pred kakšnim letom. Prvi koraki so bili narejeni poleti m jeseni leta 1984, ob izvajanju popisa INDEFO I, ki ga je odredilo ministrstvo. Sistematsko ugotavljanje stopnje obolelosti gozdov in posameznih drevesnih vrst pa je steklo šele naslednje teto, ko je Deželna služba za gozdove sklenila izvesti podrobno ugotavljanje stanja gozdov. Poslužili pa bi se metode^ ki so jo uvedli na Bavarskem in tudi že uspešno preizkusili na Tridentinskem. Stopnja obolelosti posameznih drevesnih vrst se določa ob upoštevanju dveh elementov: količine odpadlih listov ali iglic in obsega pojava depigmentacije.
Lestvica prvega elementa obsega Pet stopenj, štiri pa druga. Kombinacija obeh daje zaokroženo podobo o stopnji obolelosti, oziroma ogroženosti.
Kakor izhaja iz poročila Deželne službe za gozdove so bila prva merjenja opravljena avgusta in septembra teta 1985 in sicer na 115 različnih mestih na območju Dežele. Izbrali so toč-ke' ki so jih upoštevali že ob analizi, j° je naročilo ministrstvo leto prej. tva 69 krajih je bil predmet opazovanj gozd visoke sestave, na 46 krajih pa panjevec, ki je podvržen periodičnemu izsekavanju. Prve ugotovitve so zaskrbljujoče: v deželnem merilu so ugotovili, da je obolelih kar 31 odstotkov smrek in je vzrok poškodb, oziroma odmiranja neznan. Na drugem mestu, je črni bor, z 28 odstotki, sledi navadni ali rdeči bor (19 odstotkov) in jelka (18 odstotkov). Pojav odmiranja je izrazitejši pri iglavcih. Pri listavcih Pa zbuja zaskrbljenost podatek, da so kar na 11 odstotkih bukovih dreves ugotovili znake obolelosti druge ali tretje stopnje.
Nekoliko ugodnejši so podatki o stanju v gozdovih, tako imenovanih panjevcih, ki so podvrženi periodični sečnji. Najbolj prizadeti so gozdovi na območju Gorske skupnosti Kanalske doline, v Karniji in na območju Celli-ne in Medune ter na Goriškem in Tržaškem krasu.
Junija letos so pri Deželni službi za gozdove izdelali primerjavo podatkov teta 1985 in 1986 ugotovljenih na istih opazovališčih in, lahko rečemo, na istih osebkih. Smreka je po odstotku ugotovljenih obolelih (vzroki propada-nja so označeni kot neznani) primer-
kov zdaleč na prvem mestu. Odstotek primerkov pri katerih so ugotovili poškodbe 2. stopnje (izguba iglic od 25 do 60 odstotkov) se je v letu 1986 povečal z 22 na skoraj 35 odstotkov. V porastu je tudi odstotek smrek, pri katerih so ugotovili poškodbe tretje stopnje.
Za črni bor velja naslednja ugotovitev: občutno izboljšanje stanja v drugi stopnji, podvojitev odstotka dreves z zelo poudarjenimi bolezenskimi znaki (3. stopnja). Pri jelkah niso ugotovili bistvenih sprememb. Rahli znaki izboljšanja so se pokazali na bukvah.
Odmiranje borovih gozdov na Goriškem krasu zaradi pojava glivice Ce-nangium ferrugineum je najbolj prizadelo območje občine Zagraj. Tu so pred desetletji uredili nasade črnega bora in tudi drugih iglavcev na pobočjih nad Zdravščinami. Ti nasadi so bili v zelo kratkem razdobju dveh, treh let, skoraj povsem uničeni. Na tem območju izvajajo funkcionarji go-riškega ravnateljstva deželne službe* za gozdove tudi poskuse, kako se najbolj uspešno zoperstaviti širjenju bolezni.
Nič čudnega torej, če so tudi upravitelji zagrajske občine sprejeli nekaj zanimivih pobud. Tako imajo v načrtu odprtje in ureditev gozdarske postaje v Zagraju in ureditev manjšega muzeja o krasu — s posebnim ozirom na gozdove. V istih prostorih bi bilo mogoče urediti tudi muzej o Soči.
O taki zamisli so se pred kratkim pogovarjali na sestanku z deželnim odbornikom Bertolijem in funkcionarji pokrajinskega ravnateljstva gozdarske službe.
"Primerne prostore imamo, seveda bi jih bilo treba prej prenoviti in urediti," pojasnjuje župan Romano Zilli. V ta namen bi bila občina pripravljena odstopiti dvorec Alimonda v Zagraju. Stavbo je občina kupila pred leti od zavoda San Pio X in je bila v njej dalj časa osnovna šola. Zdaj je poslopje že dalj časa prazno.
Menda so o predlogu mnenja deželnih organov dokaj različna. Potrebna finančna sredstva, menda ne bi bilo pretežko zagotoviti.
V stavbi bi s preureditvijo — taka je okvirna zamisel — lahko pridobili prostor za postajo gozdne straže, nekaj prostorov za kraški in soški muzej in tudi manjše stanovanje.
Odgovor bodo predstavniki Dežele posredovali v zelo kratkem, je dejal župan Zilli.
Na sestanku z deželnim odbornikom Bertolijem ter s funkcionarji goriškega ravnateljstva deželne službe za gozdove, je bil govor tudi o uspešnejših posegih Dežele za sanacijo po glivici napadenih gozdov in za pogozdovanje. Razmeroma omejena finančna sredstva bi bilo treba združevati in jih
Kakšno pa je stanje v gozdovih, ki so podvrženi hitremu izsekavanju? Poškodbe, oziroma bolezenski znaki, za katere niso bili ugotovljeni točni vzroki, so bile lani pogostejše v primerjavi z letom poprej. Večje je bilo tudi število dreves pri katerih so bili razlogi propadanja ugotovljeni.
Ugotavljanje stopnje ogroženosti gozdov na območju Furlanije-Julijske krajine se nadaljuje in ga bodo izvajali tudi prihodnje leto, saj je samo v daljšem časovnem obdobju mogoče zbrati dovolj zanesljivih podatkov.
VLADO KLEMŠE
uporabiti za izvedbo točno opredeljenih načrtov. Razprševanje že itak skromnih denarnih sredstev, ne more dati zadovoljivih uspehov, je bilo slišati na pogovorih.
Če se bo odmiranje borovih gozdov bodisi zaradi napada glivice, bodisi zaradi drugih vzrokov (npr. kislega dežja) nadaljevalo, se bo že čez kakšno leto postavilo vprašanje obnavla-nja nasadov in to na velikih površinah. Za to bodo potrebna precejšnja denarna sredstva, poleg teh pa tudi ustrezna strokovna služba. Tudi to je razlog več, da bi v Zagraju uresničili načrt o katerem so se pričeli pogovarjati.
Za štorovke vedo gobarji iz Veneta
Gozdovi in gobe. Dva pojma, ki se dopolnjujeta. Tako kakor so posamezne drevesne vrste ogrožene, so v nevarnosti, da izginejo tudi razne vrste gob. Zaradi sprememb v ekosistemu, še bolj pa zaradi prekomernega nabiranja, ki meji že na pravo ropanje. Ukrep o varstvu in o omejenem nabiranju gob, ki ga je pred šestimi leti izdala Dežela, je bil še kako utemeljen.
Poznajo pa se že tudi prvi pozitivni učinki, saj je gob, tudi v naših krajih, precej več kakor pred leti.
Posebno bogato so letos pognale štorovke, na krasu pa martinke. Zal so to ugodno okoliščino zavohali tudi "gobarji" iz precej oddaljenih krajev, ne meneč se za predpise, da je pač nabiranje gob omejeno in da je treba imeti za to ustrezno dovoljenje Občine. Zgleda, da je največ teh gobarjev iz Veneta.
Ne menijo se tudi za prepoved vožnje po gozdnih poteh, čeprav je to, predvsem na Goriškem krasu, dovolj jasno označeno.
Slišati je tudi, da so pripadniki gozdne straže v zadnjih dneh stopili na prste tovrstnim "ljubiteljem" narave in naprtili kar precej mandatnih kazni. Bo to zaleglo ali ne? Za letos, tudi upoštevajoč, da je sezona pravzaprav že na koncu, morda bo.
V Zagraju se pogovarjajo o pobudi za odprtje muzeja o gozdovih na Krasu
Primeren prostor v nekdanjem dvorcu Alimonda
Občinski svet v Sovodnjah je odobril statut Skupine prostovoljnih gasilcev
Ogenj je poleg glivičnih bolezni, kislega dežja in zajedalcev najhujši sovražnik gozdov. Z deželnim zakonom 8/77 je bila predvidena ustanovitev posebnih gasilskih skupin za gašenje gozdnih požarov. Teh skupin je v deželi danes že nekaj deset, šest jih deluje tudi v goriški pokrajini, zlasti na območju krasa, kjer rdeči petelin še zmeraj, dokaj pogosto gospodari.
Pred kakšnim letom je bila ustanovljena skupina prostovoljnih gasilcev na Vrhu, v sovodenjski občini. Šteje nad šestdeset aktivnih članov in je po splošni oceni, med najbolj aktivnimi v pokrajini. Sredi septembra jim je Dežela, preko Občine, izročila v uporabo terensko vozilo. Skupina bo tudi v organizacijskem smislu v kratkem napravila precejšen korak naprej.
Občinski svet v Sovodnjah je namreč na zadnji seji soglasno odobril statut skupine, ki zelo podrobno ureja odnose med Občino in skupino, imo-vinsko-pravna razmerja glede opreme, pravice in dolžnosti članov skupine, vodje in upravnega odbora, delovanje in sestavo organov in tudi pristojnosti župana.
Župan uradno predstavlja skupino, je član upravnega odbora z glasovalno pravico ter predseduje sejam upravnega odbora. Za opravljanje teh dolžnosti lahko imenuje nadomestnika.
V pravilniku so posebej opredeljeni imovinsko-pravni odnosi. Ker skupina prostovoljnih gasilcev nima statusa pravne osebe, ne more biti lastnik premoženja ali imovine. Orodje in oprema ostaneta last občine, oziroma Dežele. Dežela je v prvi vrsti obvezna skrbeti za ustrezno opremo in nadomeščanje materiala, ki se sčasoma obrabi.
Glede tega velja zabeležiti, da se bodo morale vse skupine prostovoljnih gasilcev oskrbeti s statutom, sicer jim v prihodnje Dežela ne bo nudila več opreme.	»
Pa še to bi kazalo zabeležiti: ker deluje vrhovska skupina na dvojezičnem ozemlju in ker je večina članov doma v občini Sovodnje je bilo v Statutu vnešeno dvojezično poimenovanje. Tako, kakor je dvojezično ime tudi na praporu, ki so ga pred kratkim izdelali.
PODATKI O STANJU GOZDOV - OBMOČJE GORIŠKEGA IN TRŽAŠKEGA KRASA
VRSTA	ŠTEVILO DREVES		NOBENE ŠKODE %		ŠKODA PRVE STOPNJE %						ŠKODA DRUGE STOPNJE %						ŠKODA TRETJE STOPNJE %						ŠKODA ČETRTE STOPNJE ODMRLA DREVESA					
					ZNANI VZROKI		NEZNANI VZROKI		SKUPAJ		ZNANI VZROKI		NEZNANI VZROKI		SKUPAJ		ZNANI VZROKI		NEZNANI VZROKI		SKUPAJ		ZNANI VZROKI		NEZNANI VZROKI		SKUPAJ	
	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86	85	86
črni bor	50	50	40,0	40,0					6,0	4,0	6,0	4,0	—	14,0	40,0	12,0	40,0	26,0	—	20,0	14,0	10,0	14,0	30,0	—	—	—	—	—	—
puhasti hrast	10	10	50,0	50,0	—	—	50,0	50,0	50,0	50,0																		
PODATKI O STANJU GOZDOV - DEŽELNO POPREČJE
smreka	724	724	41,4	40,7	4,3	4,7	36,0	35,1	40,3	39,8	0,7	3,2	12,8	11,9	13,5	15,1	■ —	0,6	4,7	3,7	4,7	4,3	—	—	0,1	0,1	0,1	0,2
bukev	537	537	42,6	46,8	1,5	6,5	39,3	30,9	40,8	37,4	4,8	3,8	9,1	7,3	13,9	11,1	0,6	0.6	1,9	1,9	2,5	2,5	—	—	0,2	0,2	0,2	0,2
macesen	189	189	85,7	78,8	—	7,9	12,2	11,6	12,2	19,5	—	0,6	2,1	1,1	2,1	1,7												
črni bor	151	151	29,8	37,1	23,3	1,3	8,6	27,8	31,9	29,1	6,6	4,7	23,8	15,9	30,4	20,6	1,3	6,6	5,9	6,6	7,2	13,2	—	—	0,7	—	0,7	—
jelka	132	132	12,8	11,4	0,8	3,0	53,0	37,9	53,8	40,9	0,8	1,5	21,2	33,3	22,0	34,8	—	2,3	11,4	10,6	11,4	12,9	—	—	—	—	—	—
rdeči bor	98	98	18,4	28,6	6,1	27,6	51,0	20,4	57,1	48,0	3,1	12,2	14,3	6,1	17,4	18,3	2,0	1,0	5,1	4,1	7,1	5,1	—	—	—	—	—	—
jesen	44	44	88,6	70,5	2,3	2,3	9,1	25,0	11,4	27,3	—	—	—	2,2	—	2,2	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
beli javor	41	41	61,0	70,7	7,3	7,3	31,7	22,0	39,0	29,3	—	—*																
črni gaber	30	30	50,0	63,4	33,4	3,3	13,3	30,0	46,7	33,3	3,3			3,3														
črna jelša	15	15	6,7	6,7	86,6	26,6	6,7	6,7	93,3	33,3	—	60,0																
puhasti hrast	15	15	46,7	60,0	—	—	53,3	33,3	53,3	33,3	—	6,7				6,7												
siva jelša	12	12	16,7	25,0	58,3	66,7	8,3	8,3	66,6	75,0	—	—	16,7	—	16,7	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
pravi kostanj	7	7	14,3	42,9	85,7	42,8	—	—	85,7	42,8	—	14,3				14,3												
breza	7	7	100	100	—	—	—																					
mali jesen	6	6	100	100	—	—																						
češnja	4	4	—	—	25,0	75,0	—	—	25,0	75,0	50,0	25,0	—	—	50,0	25,0	—	—	25,0	—	25,0	—	—	—	—	—	—	—
lipa	2	2	—	—	—	—	100	100	100	100																		
Šah: Kasparov - Karpov
Prekinjena partija • • • ••
v remi poziciji
Na sinočnji slovesnosti v Nazorjih v Savinjski dolini
Podelili Bloudkove nagrade in plakete
SEVILLA — Kasparov in Karpov sta sinoči prekinila 15. partijo meča za naslov svetovnega prvaka v remi pozici-'ji. Stanje na šahovnici je jasno, saj ima Kasparov trdnjavo, lovca in enega kmeta, izzivalec pa tri kmete, lovca in konja. Morda ne bosta šahista danes niti nadaljevala partije, saj bo prvak žrtvoval trdnjavo za konja in kmeta, tako da bo v končnici sicer enobarvnih lovcev ostal s kmetom manj, kar pa je vsekakor remi.
KARPOV - KASPAROV (Griinfeldo-va indijka): 1. d4 D16; 2. c4 g6; 3. Sc3 d5; 4. S13 Lg7; 5. Db3 dc4; 6. Dc4: 0-0; 7. e4 Sa6; 8. Le2 c5; 9. d5 e6 10. 0-0 ed5i 11. ed5 L15; 12. Tdl Te8; 13. d6 h6; 14. h3 Sb4; 15. L14 Sd7; 16. Td2 a6; 17. Db3 b5; 18. Ddl c4; 19. a4 Sc5; 20. ab5 Sbd3; 21. Ld3; Sd3; 22. Td3: cd3; 23. Sd5 ab5; 24. Se7+ Kh7; 25. Ta8: Da8; 26. Sf5: gf5; 27. Dd3: De4; 28. Db5: Ta8; 29. Ld2 Td8; 30. Dc5 De6; 31. L14 Lb2:; 32. Sh4 L16; 33. Df5; Df5:; 34. Sf5: h5; 35. g4 hg4; 36. hg4 Kg6; 37. Kg2 Lb2; 38. Se7+ Kf6; 39. Sc6 Td7 40. Sb8 Td8; 41. d7 Ke6; 42. K13 La3 prekinjena.
NAZARJE — Sinoči so v tem industrijskem kraju v Gornji Savinjski dolini podelili najvišja telesno-kulturna priznanja v SR Sloveniji - Bloudkove nagrade in plakete.' Nagrajencem, gostom in občinstvu v Delavskem domu je spregovoril predsednik Teles-nokulturne skupnosti Slovenije in njene žirije za podeljevanje Bloudkovih priznanj Andrej Brvar, ki je tudi prvi čestital nagrajencem.
Del slovesne prireditve, za katero so gostitelji pripravili privlačen kulturni program, sta prenašala tudi ljubljanska televizija in radio, predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak pa je zatem nagrajencem priredil prisrčen sprejem, ki je izzvenel v prijetno srečanje povečini starih znancev. Prireditve se je namreč udeležilo tudi precejšnje število nagrajencev iz minulih let. Med gosti so bili tudi Franci Pivec, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Ivo Zorčič in številni drugi znani slovenski športni delavci, nekdanji in še zmeraj aktivni športniki.
Bloudkove nagrade za leto 1987 so prejeli: najboljša jugoslovanska alpska smučarka Mateja Svet, odlični strelec Rajmond Debevec, doma iz Postojne sicer pa študent v Ljubljani, magister Sveto Pavčič s fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, nekdanji reprezentant v smučarskih tekih in odličen rokometaš, znana telesnokulturna delavka iz Mozirja Pavla
Trogar, nekdanji smučarski reprezentant, trener in publicist Ciril Praček z Jesenic ter tržaški rojak, zaslužen za razmah športa med zamejskimi Slovenci v Italiji in še zlasti na Tržaškem, Bojan Pavletič. To najvišje telesnokulturno priznanje v Sloveniji je prejel tudi smučarski skakalni klub Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane, najuspešnejši jugoslovanski skakalni kolektiv, saj iz njegovih vrst izhajajo tako odlični skakalci kot so Primož Ulaga, Miran Tepeš, Vasja Bajc, Matjaž in Janez Debelak, Matjaž Žagar in drugi-
Bloudkove plakete je prejelo 15 posameznikov in dve športni organizaciji. Dobro so se odrezali tudi športni delavci in športniki iz Goriške in s Koprskega. Med dobitniki plaket so namreč kajakaši Jernej Abramič, Andrej Grobiša in Marjan Štrukelj iz Nove Gorice, telesnokulturna delavka Mara Bolčina iz Nove Gorice in dr. Jože Žabkar iz Kopra. Med organizacijami je plaketo prejel jadralni klub Jadro iz Kopra za velike tekmovalne uspehe članstva in organizirano strokovno delovanje v jadralstvu. Bralce Primorskega dnevnika bo najbrž razveseljilo, da je med nagrajenci plaketo prejel tudi znani novinar športne rubrike Dela iz Ljubljane Jože Dekleva, ki se večkrat z odmevnimi smučarskimi prispevki oglaša tudi v našem dnevniku.
V obrazložitvi Bloudkove nagrade Bojanu Pavletiču iz Trsta je zapisano: »Nagrado prejema za izjem-
ne dosežke pri razvijanju telesne kulture med Slovenci v Italiji, posebno na Tržaškem. Rojen v Trstu, se je Bojan Pavletič med obema vojnama preselil v Jugoslavijo in nato aktivno sodeloval v NOB, po vojni dokončal učiteljišče in kadrovsko šolo za telesno vzgojo in se leta 1951 vrnil v Trst. Začel je sodelovati pri obnavljanju športa med zamejskimi Slovenci, v tem obdobju pa se je kot aktivni športnik ukvarjal tudi s smučanjem in košarko ter vadil žensko odbojkarsko ekipo, ki je nastopala v prvi italijanski ligi. Toda že takrat je začel delovati tudi organizacijsko v prepričanju, da sta mladina in šport nepogrešljiva člena manjšinske družbene stvarnosti neogibna za njen razvoj. Njemu gre zasluga za mnoge akcije in prijeme, ki so odločilno vplivali na razmah telesne kulture med Slovenci v Italiji. Bil je prvi pobudnik in organizator Športnih iger slovenske mladine iz zamejstva, gonilna sila pri ustanovitvi športnega združenja Bor in mnogih športnih društev na Tržaškem in Goriškem ter tudi prvi predsednik krovne organizacije slovenskih športnih društev v Italiji. Leta 1979 je bil pobudnik za ustanovitev Športne šole Trst, ves čas pa se je tudi zavzemal za čimbolj plodne stike z matico.«
Bojan Pavletič je na TKS naslovil brzojavko, v kateri pravi, da nagrado odklanja, razloge pa bo še pojasnil.
O.	G.
Košarka: danes ob 16.30 v Rimu
Tradicionalni »Ali Star Game«
RIM — Danes bo v Rimu tradicionalno srečanje »Ali Star Game«, na katerem se bodu srečali najboljši tujci A-l in A-2 lige. Srečanje je že po tradiciji zelo zanimivo, saj igralcev ne zanima končni izid, temveč dajo bolj na spektakularnost. Italijanska televizija bo prenašala drugi polčas.
Ekipi bosta tako sestavljeni:
A-l: Wright, Dalipagič, Gay, Oscar, Stokes, McAdoo, Jonson, Anderson, Roundfield, Poguette, Sitton.
A-2: Nakič, Marcel, J. Bryant, Cal-dwell, Restani, Singleton, Riley, Sap-pleton, Hordges, W. Bryant, Bouie, Landsberger.
Medtem pa so se že razvnele polemike o štirih zaporednih porazih italijanske državne košarkarske reprezentance na turneji po ZDA. Zvezni tre-
ner Gamba je v nekem intervjuju izjavil, da je ekipa brez osebnosti, saj se drugače ne da obrazložiti teh porazov. Danes bo Italija igrala z univerzo Ar-kansas, nato pa se bo turneja zaključila. Gambova skupina je sicer imela tudi dosti smole, saj sta se poškodovala Gentile in Riva, Morandotti pa tudi ni povsem nared.
Danes Smelt Olimpija - IMT
Danes bodo odigrali 8. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige. Smelt Olimpija bo igrala doma proti povprečnemu IMT. Ostali spored: Gibona - MZT; Partizan - Bgsna (ob 17.00 po TV); Jugoplastika - Šibenka. JUTRI: Crvena zvezda - Budučnost. PRELOŽENA TEKMA: Borac - Zadar.
Jutri avtomobilski slalom odprte meje
Med kiji od Doline do Socerba
Med udeleženci jutrišnje 1. izvedbe »avtomobilskega slaloma odprte meje« na progi Dolina - Prebeneg - Socerb bo tudi italijanski viceprvak Zandona iz Verone na fiatu 850 z motorjem beta montecarlo in volanom na sredini armaturne plošče. Sicer pa se je za svojevrstni rally, ki ga pod pokroviteljstvom dolinske občine prireja tržaški AC Racing club, prijavilo okrog 40 dirkačev. Polovica jih je iz naše dežele, ostali pa prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, predvsem iz Veneta, Emilije in Lombardije. Prireditelji so s številom prijav kar zadovoljni, če upoštevamo, da je naša pokrajina geografsko tako oddaljena za večino italijanskih specialistov tovrstnih prireditev.
Pomen jutrišnje dirke je v tem, da bo resnično potekala ob odprti meji, saj jo bo mogoče prestopiti pri Prebe-negu brez prepustnice, tako kot ob tradicionalnem obmejnem sprehodu po Glinščici.
Slalom je, kot znano, res nenavadna preizkušnja, med drugim pa je jutrišnji prvi, ki ga prirejajo v FJK. Gre za spretnostno vožnjo na razdalji treh kilometrov. Proga je na 18 odsekih posejana s kiji, ki zahtevajo nagla spreminjanja smeri in bistveno upočasnijo hitrost vozil. Vsak tekmovalec mora opraviti dve preizkušnji (start prve je ob 12. uri, druga se bo začela brž po zaključku prve), končni vrstni red pa je rezultat seštevka časov v obeh pre-
izkušnjah in odbitkov za vsak podrti kij. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo ob 16. uri v gledališču F. Prešeren.
Med 8. in 10. uro bodo vozila na ogled pri zastopniku FIAT Plahuta na Ulici Flavia, kjer bodo opravili tehnični pregled avtov. Na slalomu smejo nastopiti serijski avtomobili, prosto obdelani in pa prototipi z motorjem do 3.000 ccm.
Prireditelji opozarjajo gledalce, da bo vstop na progo z osebnimi avtomobili možen do 10. ure, le da morajo biti avtomobili parkirani daleč od proge. Peš bo mogoče priti na prizorišče dirke najkasneje do 11. ure. Gledalci naj se postavijo na nasipih ob progi, ne pa ob robu asfalta, saj v tovrstnih dirkah vozila zlahka požene s cestišča.
Namizni tenis: danes ih jutri
Tudi Kras v Veroni
V Veroni bo danes in jutri četrti namiznoteniški državni turnir za mladince. Poleg Krasovih mladink Elene Colje, Katje Čok, Ksenije Marušič, Alenke Obad, Martine in Tanje Ravbar ter mladinca Igorja Miliča, bodo v kategoriji pionirjev nastopili še Marjan Milič in Biserka Simoneta pri starejših pionirjih ter Aljoša Milič in Marko Zaccaria pri mlajših pionirjih.
Prvega dne bodo igrali posamezno in v dvojicah, ki so sestavljene takole: A. Obad - T. Ravbar, E. Colja - K. Marušič, M. Ravbar - K. Čok. Igor Milič bo igral v paru z Lucom Buttellijem (Fin. TS) v kategoriji moških dvojic. Drugega dne so na programu tekme pionirjev posamezno.
Največ možnosti, da pride med osem najboljših in s tem direktno na državno prvenstvo, ima Alenka Obad, ki je na dosedanjih turnirjih zbrala tri točke (14. mesto na lestvici). Zveza bo ob zaključku 5. turnirja nagradila tudi štiri najboljša društva. (J. J.)
Nič ne zavida formuli ena
Nič nima kaj zavidati formuli ena, le motor je »človeški«. Novo kolo, ki so ga včeraj predstavili v Milanu (na sliki AP desno Alboreto, levo Saronni), je izdelal Ernesto Colnago s sodelovanjem Ferrari Engineering, uporabili pa so materiale, iz katerih so narejena vozila formule ena. Poleg tega bo kolo imelo nov sistem zavor, nov je tudi menjalnik. Vsemu temu primerna je tudi cena: odšteti bo treba vsaj 7 milijonov lir, na prodaj pa za veliko noč.
V Courmayeuru se pravdajo
AOSTA — Amilda Ottoz, lastnica travnikov, kjer je cilj proge za slalom v Courmayeuru, je letos spomladi zasadila lepo vrsto dreves. To je spravilo v obup organizatorje ženske tekme za svetovni pokal, ki je na sporedu 30. t. m., saj preizkušnje v teh razmerah ne morejo izvesti. Najeli so odvetnike, Občina skuša posredovati, začela so se mrzlična pogajanja, ki pa doslej niso obrodila sadu. Gospa trmasto vztraja, da po njenem posestvu ne bo več nobenega smučarskega tekmovanja.
Tenis: Reggijeva izločena
NEW YORK —,V četrtfinalu teniškega turnirja masters je Italijanka Reggijeva s 6:2, 4:6, 6:0 zgubila proti Zahodni Nemki Sylvii Haniki. V drugem četrtfinalu je Grafova (ZRN) s 6:2, 2:0 odpravila Sukovo (ČSSR), ki je odstopila zaradi bolečin v vratu.
Obetajo jim lepe nagrade
BONN — Igralci zahodnonemške nogometne reprezentance bodo v primeru, da osvojijo naslov na evropskem nogometnem prvenstvu, ki bo junija prihodnje leto, prejeli vsak po 70 tisoč mark (okrog 51 milijonov lir in pol). Isto vsoto so dobili lani za uvrstitev v finale svetovnega prvenstva. Zahodnonemška reprezentanca je eden izmed favoritov, v zadnjem letu pa še ni doživela poraza.
Rokomet: decembra mladinsko SP
REKA — Od 3. do 13. decembra letos bo v Umagu, Delnicah in na Reki 6. svetovno mladinsko rokometno prvenstvo. Jugoslovanska reprezentanca je skupaj s Sovjetsko zvezo med glavnimi favoriti.
Dirka tris
BOLOGNA — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 18—2—3. Dobitnikov je 1.838, prejeli pa bodo po 560.185 lir.
Nogomet: za večino naših ekip bo to težka nedelja
1.	AMATERSKA LIGA
Primorje - Pieris
Po devetih tekmah je Primorje s šestimi točkami na 13. mestu začasne lestvice. Na slabšem je prav jutrišnji tekmec, ki je na repu lestvice s točko manj. Pieris je namreč poleg treh remijev izbojeval le eno samo zmago (2:1 s Fortitudom), kar dokazuje, da z ekipo nekaj ni v redu. Doslej sta se morda izkazala le Russo in Peressin, ki sta dala po tri gole. Zato bodo branilci Primorja jutri morali paziti predvsem nanju. Gostje bodo zaradi slabega položaja na lestvici gotovo prišli na Prosek s trdnim namenom, da iztržijo vsaj točko.
Primorje pa v tem dvoboju ne sme odpovedati. Navijači so vsekakor optimisti. Prosečani v gosteh sicer ne igrajo učinkovito, zato pa moramo priznati, da na domačih tleh ne popuščajo, kar daje upati na zadovoljiv iztek jutrišnje tekme.
2.	AMATERSKA LIGA
Opicina Supercaffe - Kras
Po tretjem zaporednem porazu je razumljivo, da ozračje v Krasovem taboru ni najboljše. Ekipa je v zadnjih petih nastopih zbrala eno samo točko in tako zdrknila na 14. mesto lestvice. Prav v tem kritičnem obdobju pa Kras gre v goste k Opicini Supercaffe, ki je doživela dva zaporedna poraza. Posebno pekoč je bil nedeljski poraz (5:0) proti San Sergiu. Zato si lahko mislimo, s kakšno zagrizenostjo bo Super-
caffe jutri igral. Obeta se torej res oster boj, saj oboji potrebujejo točke, da premostijo kritični trenutek in obenem popravijo položaj na lestvici.
Edlle Adriatica - Zarja
Tudi zarjane čaka težko gostovanje. Edile, ki je startal med glavnimi favoriti za končno zmago, je v tem delu prvenstva dobesedno odpovedal, predvsem na domačih tleh. Tržačani, ki igrajo na Proseku (igrišče Ervatti), so namreč že trikrat (Čampi Elisi, Buttrio, Muggesana) poraženi zapustili igrišče. Vzrokov za te neuspehe je morda več. Zgolj s statističnega vidika gledano pa je obramba z devetimi prejetimi goli le opravila svojo dolžnost. Odpovedali so morda napadalci (sedem danih golov, od katerih dva iz 11-metrovke). Z obrambno igro torej Zarja lahko pride tudi do točke.
Vesna - Opicina
Prav v obdobju, ko ima Vesna zaradi številnih poškodb in izključitev velike probleme s sestavo moštva, kot smo obširno poročali v četrtek, ji prihaja v goste ekipa, ki naj bi bila za Križane nepremagljiva. V zadnjih treh prvenstvih, odkar je Vesna iz prve izpadla v drugo ligo, je namreč še niso premagali. Opicina jim je celo v sezoni 84-85 z zmago s 4:2 v zadnjem kolu preprečila takojšen povratek v prvo amatersko ligo. Tudi v lanskem prvenstvu so Openci obakrat zmagali. Torej res neugoden nasprotnik za Vesno, ki se letos celo ponaša s tem, da je
edina ekipa, ki še ni doživela poraza. Opicina je izbojevala le dve zmagi in kar sedem remijev, od katerih štiri brez golov. Moč openske ekipe je nedvomno obramba, ki je v devetih tekmah prejela le tri gole.
3.	AMATERSKA LIGA
San Vito - Breg
Brežani, ki letos v gosteh še niso zgubili, seveda upajo, da bodo tudi proti San Vitu ohranili nepremagljivost, čeprav se zavedajo, da Tržačani razpolagajo z najprodornejšim napadom skupine.
Gaja - Euforia
Po dveh zaporednih remijih bi ga-jevci tokrat brez težav morali osvojiti celotni izkupiček. V goste jim prihaja novinec lige, ki ni še zmagal in je_ z dvema točkama na repu lestvice. Če dodamo še, da je Euforia v sedmih tekmah prejela kar devetnajst golov, lahko pričakujemo prepričljivo zmago Gaje.
Montebello,- Primorec
Tudi Trebenci igrajo z novincem lige, ki se je še kar dobro vključil v to prvenstvo, saj so Tržačani zbrali že šest točk. Trebenci, ki po zadnjih spodrsljajih nekoliko zaostajajo za vodilnimi, tokrat res ne smejo odpovedati, saj bi drugače izpadli iz kroga ekip, ki se borijo za napredovanje.
Juventina - Audax
Goriški derbi med štandreško Ju-ventino in mestnim Audaxom spomi-
nja na stare čase, ko je to srečanje privabljalo okoli nogometnega igrišča izredno veliko gledalcev in navdušenje je bilo na višku. Sicer tudi jutrišnje srečanje ni od muh, saj gre za tekmo, ki bo odločala o samem vrhu lestvice. Težko je reči, kdo je favorit, saj sta si ekipi dokaj enakovredni, kar dokazuje tudi njun položaj na lestvici.
Moraro - Sovodnje
Sovodenjci bodo jutri igrali v Mora-ru proti ekipi, ki trenutno vodi na lestvici in je doslej pokazala, da je med glavnimi favoriti za končno zmago. Furlani obenem razpolagajo z najboljšo obrambo, saj so v sedmih srečanjih prejeli le 3 gole, na drugi strani pa imajo Sovodenjci s 3 zadetki najslabši napad prvenstva.
Že zaradi tega je jasno, da imajo igralci Morara veliko prednost pred našimi nogometaši, zaradi česar bi neodločen izid za Sovodenjce že predstavljal odličen rezultat.
Hermada - Mladost
Kraševci bodo jutri igrali proti Her-madi, ki jo vodi lanskoletni trener Mladosti Aldo Ferletič in ki po seriji uspešnih nastopov zaseda 5. mesto na razpredelnici. Naloga za Peršoljeve varovance ne bo lahka, čeprav so ti v zadnjih tekmah pokazali odločno boljšo igro. .
Za Mladost pa je pomembno, da na tem srečanju ne potegne krajšega konca, sicer bo spet zdrsnila z vodilnega položaja. Delitev točk bi bila torej dobrodošla.
OPEL SERVIS - Serri Tulilo & C. s.„.c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km. ali 5000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. Prodaja rabljenih avtomobilov z garancijo.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah odprto 8.30 - 12.30
Jutri v goriškem Kulturnem domu
2. mednarodni lokostrelski turnir KŠD Naš prapor
Več kot 90 tekmovalk in tekmovalcev iz Italije, Slovenije in Avstrije bo jutri sodelovalo na 2. mednarodnem dvoranskem lokostrelskem turnirju, ki ga lokostrelski odsek KŠD Naš prapor prireja v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Udeležba nekaterih najboljših italijanskih tekmovalcev daje mednarodni prireditvi poseben pomen, zaradi česar jo je italijanska lokostrelska zveza vključila tudi v državni koledar tekmovanj.
Zaradi velikega števila nastopajočih (organizatorji so celo morali zavrniti nekatere prijave) bo tekmovanje trajalo ves dan. Jutranji del se bo začel ob 9. uri, zaključil pa se bo ob 13.00. Dopoldanski del tekmovanja pa se bo začel ob 14.30. Zaključek in nagrajevanje najboljših bo predvidoma ob 18.30.
Udeležbo na jutrišnjem turnirju Našega prapora Sirion so najavili nekateri res odlični tekmovalci. Med temi bi omenili Gilberta Nar-duzzija iz Vidma, državnega prvaka na odprtem, Eriča Candottija iz Lignana, državnega prvaka med ju-niorji in kandidata olimpijske odprave za Seul Ilaria Di Buoja iz Tr-
sta, večkratnega državnega reprezentanta in člana olimpijske ekipe, ter med ženskami Ester Robertson iz Lignana, ki je že vrsto let najuspešnejša italijanska lokostrelka. Iz Slovenije bodo nastopili najboljši lokostrelci iz Ankarana, Tolmina in Kranja. Zamejske športnike pa bo na jutrišnjem tekmovanju zastopala skupina tekmovalcev bazoviške Zarje, člani društva Naš prapor tokrat namreč ne bodo nastopili, saj bodo skrbeli za organizacijo.
Lanski, krstni turnir v Kulturnem domu, je potrdil, da je to eno najpomembnejših tekmovanj v Furla-niji-Julijski krajini. Ob kakovostni udeležbi (absolutna zmagovalca sta bila Di Buo in Robertsonova) pa je prišla na dan odlična organizacija članov Našega prapora in prepričani smo, da se bodo izkazali tudi jutri.
Jutrišnji dvoranski turnir bo hkrati sklenil letošnjo uspešno sezono Našega prapora Siriona, ki se je ponovno izkazal v deželnem in državnem merilu. Dovolj je, da opozorimo na državni naslov, ki ga je ekipa dečkov osvojila pred nekaj meseci v Rimu, ter na nekatere odlične uspehe posameznikov, (pr)
Košarka: v 9. kolu B-2 lige Jadran v Benetkah
Z optimizmom na »morje«
Res ne pomnimo, da bi se kdaj prej pripetilo, da si prvo (?) mesto na lestvici deli kar osem ekip, kot se je naključno zgodilo po 8. kolu košarkarske B-2 lige. Sedaj torej lahko brez bojazni, da nas bo kdo demantiral, trdimo, da je letošnja liga zelo izenačena. Ob tem bi še dodali, da je Jadran zaradi ugodnega razpleta okoliščin popolnoma nadoknadil to, kar je zgubil s porazoma s Castelfrancom in Novellaro, domači spodrsljaj proti Ravenni pa še rahlo peče...
Na vsak način je sedaj umestneje gledati v bodočnost, ki bi lahko postala bolj rožnata, kot se zdi v tem trenutku. Glavna značilnost 9. kola so neposredni obračuni med prvouvršče-nimi ekipami. Na sporedu so vsaj trije dvoboji, po katerih se bodo številčna razmerja na razpredelnici spet spremenila in tudi število prvih se bo skrčilo. Po osmih kolih lahko sklepamo, da je največje presenečenje lige Cas-telfranco, naj večje razočaranje pa Spi-nea.
Med tistimi, ki niso izpolnili pričakovanj, je tudi Virtus Murano, jutrišnji Jadranov nasprotnik. Drugoligaš z otoka steklarske obrti je lani požel vrsto odobravanj in tudi igral je zelo uspešno. Glavna odlika Murana je bila
Mauro Čuk
hitra in privlačna košarka, ki so jo znali predvajati zelo gibljivi igralci, tudi centri in krila. Letos se je nekaj v strojčku zataknilo. Benečani so trenutno v skupini zadnjih na lestvici, kar je vsekakor nepričakovano, čeprav so med poletjem odstopili svojega najboljšega posameznika Valentinuzzija Skansijevemu prvoligašu Hitachiju. V preteklem kolu je Murano v Novella-
ru utrpel katastrofalni poraz (101:78) in tako omogočil emilijskemu moštvu rahel vzpon z dna.
Brumnovi bojevniki so torej nesporni favoriti, čeprav bodo nastopali na tujem. Vseeno pa menimo, da bodo jadranovci v Benetkah naleteli na hud odpor, saj domače igrišče in ponos le nekaj veljata. Zato se je treba na jutrišnje srečanje kot na vsa ostala pripraviti s piotrebno zbranostjo in odločnostjo, kajti nikjer ni napisano, da bo postava iz Lagune že vnaprej položila orožje. Tudi Peter Brumen meni, da je za Jadran naj večja nevarnost prav Jadran sam, v smislu, da bi fantje podcenjevali nasprotnika in pozabili, da jih je isti Murano lani prepričljivo premagal. V zvezi z našo ekipo pa ni bistvenih novosti. Fantje so med tednom redno trenirali, odigrali trening tekmo z ajdovskim Fructalom, v Benetke pa bo odpotovala ista deseterica igralcev, ki je v nedeljo premagala Imolo. Posebna trenerjeva želja je, da bi si »plavi« zagotovili zmago vsaj nekaj minut pred iztekom regularnega časa.
Srečanje Virtus Murano - Jadran bo jutri v beneški športni palači Arsenale s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Ženska odbojkarska B liga: Farco Meblo
Doma s pomlajenim Moglianom
Združena ženska odbojkarska ekipa Farco Meblo bo v drevišnjem drugem nastopu pred svojimi gledalci, v srečanju s tradicionalno neugodnim nasprotnikom Moglianom Venetom, zastavila dobršen del svojega ugleda, ki sta ga zudnja dva prvenstvena nastopa nekoliko načela. Naša dekleta čaka nedvomno neugodna naloga, bolj kot nasprotnika pa bodo morale tokrat premagati težko psihološko sta-uje, v katero so zabredle (predvsem zaradi slabe igre, bolj kot zaradi slabih rezultatov). Mogliano zgleda namreč letos manj nevaren kot lani. Čeprav se čudno sliši, je vročekrvni Uener Scalzotto še občutno pomladil svoje moštvo najstnic. Edina lanska veteranka, 25-letna Faggianova, je namreč Prestopila k veronskemu Capellariju, mladinski reprezentantki Della Gašperina in Palladinova pa sta celo okrepili vrste A-l ligašev Fana in Faenze. V moštvo je Scalzotto ce^° vrst° visokih in perspektivnih igralk letnika „ . • V taki zasedbi je Mogliano doslej v gosteh premagal Uaierhof iz Trenta, doma pa Torrioneja iz Ravenne, prejšnji teden pa je, spet doma, po štirih nizih igre klonil pred nepremaganim (tudi nepremagljivim?) Capellarijem, kateremu je nudil dober odpor le v prvem in zadnjem nizu. Mogliano Venelo je torej pomladitvi navkljub ohranil dobršen del svoje moči, ki ji je treba dodati še običajno borbenost igralk.
Pri Farcu Meblu se poleg »moralnih« postopoma celijo tudi »telesne« rane in ritem dela je bil v minulem tednu bolj kot zadovoljiv. Pred težkim gostovanjem v Veroni pa je treba nujno doseči zmago, da bi se naša šesterka po petih kolih ne znašla v močvirnatih vodah prvenstvenega dna.
DANAŠNJI SPORED: Farco Meblo - Mogliano; Gaier-hof - Randi; Capellari - Torrione; Nervesa - Adamoli; CUS PD - Ferrara; Volpe - Conegliano.
Na sliki: s tekme proti Sangiorgini
V moški odbojkarski C-l ligi
Renomiran tekmec za Val
Po zelo pomembni zmagi v srečanju s čedajskim ASFJR se bodo Valovi odbojkarji v naslednjih osmih dneh dvakrat podali na gostovanje: danes v Motto di Livenzo, kjer se bodo spopadli z enim od treh še nepremaganih šesterk v ligi, čez teden dni pa v Trst, kjer jih čaka neposredni tekmec v boju za obstanek Inter 1904.
Drevišnji nasprotnik Elettronica je star znanec valovcev. Gre za društvo z velikimi finančnimi zmogljivostmi, ki vsako leto ne skriva svojih ambicij po napredovanju; Ekipo sestavljajo sami bivši višjeligaški igralci, letošnja začetna postava pa je »poltržaška«, saj za Elettronico igrajo Mengaziol, Ciacchi in Coretti. Moštvo je letos zapustil tržaški trener-igralec Manzin (preselil se je v Videm), a je menda vseeno boljše od lanskega. Gre pač za ekipo polprofesionalcev, ki jih po dolgih letih prvoligaških naporov zdaj združuje volja po dobrem zaslužku za relativno
manj truda in dosti zabave na visoki ravni.
S tehničnega vidika je torej naloga valovcev kar se da težka, a srčnost in čut pripadnosti klubskim barvam (tudi za negoričane) govorita v prid našega moštva, ki tudi ob priliki še najtežjih preizkušenj ni doslej nikoli poceni prodalo svoje kože.
Konec koncev pa je lahko današnje srečanje predvsem dobro izhodišče za prihodnji teden, ko bosta točki resnično mnogo bolj dragoceni. Če pa bi va-lovci ta teden poskrbeli za presenečenje, bi bilo to seveda še toliko bolj spodbudno.
DANAŠNJI-SPORED: Ferro Allumi-nio TS - Rangers Videm; ASFJR Čedad - Inter 1904 TS; CUS TS - F>rix Mogliano; Elettronica Motta di Liven-za - Val; Volley Maniago - Cessalto; Volpato TV - Povoletto.
ti:-'			domači	l! i				j i	
Deželna odbojkarska prvenstva: v moški C-2 ligi
01ympia odslej v svoji dvorani
Priložnost za borovce - Vrsta težkih preizkušenj za ostale
DANES
SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1987
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Mogliano Veneto
MOŠKA C-l LIGA
18.30	v Motti di Livenza: Elettronica -Val
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Gorici, Ul. 20. septembra: ^lympia - Montalba Volley; 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai: San Sergio - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex - Gi-Pieris; 20.00 v Sovodnjah: Agorest -bpilimberghese
MOŠKA D LIGA
18.00	v Prati, Ul. Martiri della Liberta: Brata - Soča Sobema; 20.30 na Opčinah: Noga - Arredo Uno; 20.30 v Porcii, Ul. uelle Risorgive: San Giorgio Porcia - Naš Prapor IMSA
„ ŽENSKA D LIGA
18.00	v Čenti, športna palača: Tarcento ' Kontovel Electronic Shop; 20.00 v Nabrežini: Sokol Indules - Lavoratori Fiera; «1.30 v Trstu, šola Morpurgo: NPT - Breg
UNDER 18 ŽENSKE
20.30	v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Sloga Koimpex
KOŠARKA
„	MOŠKA D LIGA
20.30	v Roncadah, Ul. Vivaldi: Cristal-lerie Venete - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA . 20.00 v Miljah: Intermuggia - Breg Ad-uatherm; 20.00 v Repnu: Polet - Libertas; 20.15 v goriškem Kulturnem domu: Dom ' Petrolifera Goriziana
KADETI
15.30	na Proseku: Konotvel Electronic 5hop - Libertas; 16.00 v Trstu, Ul. Forti: 5ervolana - Breg Adriatherm; 20.00 v Tr-«u, Miramarski drevored: Ferroviario -Sokol
DEČKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Uorn . Segafredo B; 17.00 v Trstu, na 1. Naju: Bor Indules - Poggi Basket
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Križu: Vesna - Costalunga; U.30 v Dolini: Breg - Chiarbola
NAJMLAJŠI
15.30	v Sovodnjah: Juventina - Seveg-'ar10; 16.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS ' Primorje
CICIBANI
14.30	v Tržiču: S. Michele - Mladost;
15.30	na Proseku: Primorje - CGS A;
15.45 v Trstu, na Campanellah: Campa-nelle - Zarja Adriaimpex; 17.00 v Trstu, na Čarbolah: Chiarbola - Breg Best
JUTRI
NEDELJA, 22. NOVEMBRA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Benetkah, športna palača Arsenale, Ul. Castello: Virtus Murano - Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. della valle: Barcolana
-	Kontovel Electronic Shop
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Nabrežini: Jadran Farco - Segafredo
KADETI
11.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Bor Indules
DEČKI
9.00	v Trstu, Ul. Forti: Servolana B -Sokol
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Pieris
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina Supercaffe - Kras; 14.30 na Proseku, Er-vatti: Edile Adriatica - Zarja; 14.30 v Križu: Vesna - Opicina
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Gorici, na Rojcah: Juventina -
Audax S. Anna; 14.30 v Moraru: Moraro -Sovodnje; 14.30	: Hermada - Mladost;
14.30	v Zavljah: San Vito - Breg; 14.30 na Padričah: Gaja - Euforia; 14.300 v Trstu, Ul. Flavia: Montebello - Primorec
NARAŠČAJNIKI
9.00	na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 11.00 v Trstu, na Campanellah: Čampi Elisi - Vesna; 12.15 v Žavljah: San Vito - Breg Best
NAJMLAJŠI
10.15 v Miljah: Fortitudo - Breg Best
ZAČETNIKI
9.30	v Cornu di Rosazzo: Corno - Juventina 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Gio-vanni; 12.15 na Opčinah, Otroško naselje: Soncini A - Breg Best; 12.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje
CICIBANI
9.00	v Gorici, Stražice: Sovodnje -Mossa
ODOBJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - CUS
LOKOSTRELSTVO
MEDNRODNI TURNIR
9.00	v goriškem Kulturnem domu: nastopa tudi Zarja
Naši ljubitelji odbojke, a tudi protagonisti sobotnih dvoranskih bojev širom po deželi, gotovo z zaskrbljenostjo pričakujejo razplet v drevišnjem četrtem kolu deželnih lig. Obračun prejšnjega kola ni bil namreč spodbuden in če mu prištejemo še večino slabih izidov na štartu, se postavlja vprašanje, ali je z našimi šesterkami (res ne z vsemi, za večino pa že) kaj narobe, Četrtoligaši se lahko opravičujejo s povečano konkurenčnostjo lige zaradi vključitve furlanskih moštev, a nekatere poraze so jim zadale tudi še-sterke, ki s Furlanijo nimajo nič skupnega,
V moški C-2 ligi bo goriška 01ym-pia izjemoma anticipirala srečanje v novi dvorani svojega centra v Ul. 20. septembra na 18. uro. V tem krstnem nastopu na »pravih« domačih tleh pa jih čaka nelahka naloga, saj bodo gostili sila neugodni pordenonski Montalba Volley, ki je klonil le pred tržaškim Rozzolom (3:2). Dosedanja pot 01ympie pa je res čudna. Rozzol, ki velja za enega od favoritov, so Goričani nadigrali, a zgubili so s povprečno
Torriano in celo s šibko Fontanafred-do.
Igralci Bora Cunja Avtoprevoz pa imajo v mestnem derbiju s San Sergi-om enkratno priložnost, da dosežejo tretjo zmago v štirih tekmah in je res ne smejo zamuditi. Koledar je bil za borovce doslej izjemno ugoden in kot pridne čebelice morajo fantje zdaj kopičiti čimveč nektarja v pričakovanju hude zime.
V	ženski C-2 ligi bo združena ekipa Agorest bržkone spet prišla do zmage po spodrsljaju v Tržiču, saj je Spilim-berghese prav na dnu prvenstvene lestvice. V normalnih okoliščinah bi tudi za Slogo Koimpex, ki bo gostila Pieris, veljala ista napoved, a ta čas imajo pri vzhodnokraškem društvu kopico težav z boleznimi in s poškodbami. Vseeno, če bo vsaj kaka od igralk okrevala, lahko pričakujemo drugo zmago, saj igrajo slogašice na domačih tleh kot prerojene, izkušenost pa je edino pravo orožje nasprotnika.
V	moški D ligi je pred najtežjo nalogo Soča Sobema, ki ima na gostovanju pri Pordenonu objektivno malo mož-
nosti za zmago proti vodilni Prati. Sloga in Naš prapor IMSA pa igrata proti nasprotnikoma, ki sta še brez točk. Slogaši bodo gostili novinca Arredo Uno iz Ločnika, Goričani pa se bodo podali v Porcio. Tamkajšnji San Giorgio ni doslej še osvojil niti niza.
Med ženskami bo še nepremagani Sokol Indules pred dvojnima derbijema z Brežankami in Kontovelkami (28. 11. in 5. 12.) preveril trdnost Martig-nacca, ki je zgubil le proti Tarcentu, a dosegel zmagi proti slabima tekmecema. Kontovel Electronic Shop bo gostoval v Čenti proti enemu kandidatov za napredovanje. Kontovelke so po slabem začetku prejšnji teden gladko premagale Mosso, zdaj pa imajo priložnost, da s pomembno zmago izničijo posledice domačega poraza z vodilnim Juniorsom, ki ima v svojih vrstah bivši prvoligašici (Infinas PN) sestri Rosa in je še nepremagan. V telovadnici šole Morpurgo bo med NPT in Bregom Agrar derbi med še edinima moštvoma, ki sta brez točk. Ni treba posebej poudarjati, da je tekma za dolinsko šesterko še posebej pomembna.
■	■	■	obvestila	
AD BORINFORDATA Danes, 21. t. m., ob 17. uri bo na stadionu »1. maj« občni zbor AD BOR Infordata. Vabljeni člani in atleti.
TPK SIRENA
sporoča urnik zimskih treningov za kategorije: optimist, europa in laser — celodnevni nedeljski treningi od 10. ure dalje, medtedenski treningi ob sredah od 17. ure dalje. Treningi so na društvenem sedežu.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet na Opčinah seja nogometne komisije.
ŠPORTNA ŠOLA TRST vabi v četrtek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na svoj redni občni zbor. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Naš prapor IMSA že prvak
NAŠ PRAPOR IMSA - S. LUIGI 3:1
(15:13, 15:8, 14:16, 15:5)
NAŠ PRAPOR IMSA: Vogrič, Tomšič, Ferri, Koršič, Bensa, Petejan, Su-perga, Puzzinelli, Zavadlal, Quel.
S to zmago si je združena ekipa predčasno zagotovila naslov pokrajinskega prvaka v tej kategoriji. Naši so v prvih dveh nizih z dobro igro povsem nadigrali nasprotnika. Zmagali pa bi lahko še bolj gladko, če bi bili v končnici tretjega niza prisebnejši, saj so vodili s 14:13. V zadnjem nizu pa so naši z učinkovitimi servisi onemogočili nasprotnikov napad. (M. V.)
S. LUIGI -
OLVMPIA KOMJANC VINI 3:0
(15:9, 15:8, 15:9)
OLVMPIA KOMJANC VINI: Sfiligoj, Lutman, Spazzapan, Cotič, Dorni, Breganti, Terpin, Bresciani, Corsi, Ber-tolini.
Gostitelji so bili boljši predvsem v sprejemu, ta prvina pa je 01ympii delala precej težav. Vsekakor je bila tekma napeta in borbena do zadnje točke. V primeru zmage bi si 01ympia lahko zagotovila končno 2. mesto, (gs)
UNDER 16 MOŠKI
VOLLEV BALL KRMIN -
SOČA ČERIMPEX	0:3
(7:15, 4:15, 0:15)
SOČA: Pavel in Peter Černič, Čav-dek, Pellegrin, Kovic, Milocco, Pisk, Tomšič, Monti, Ferfolja^
V Krminu si je Soča Čerimpex zagotovila tretjo zaporedno zmago. Srečanje je bilo izenačeno le v prvem nizu. V drugem in tretjem nizu pa so bili slovenski odbojkarji boljši. Krminčani so pokazali precej pomankljivosti v polju. (E. Č.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
kd«i« k. ^
in tiska ^
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
21. novembra 1987
Za nekaj let bi v Hamburgu moralo zavladati premirje
S podpisom pogodbe v Hafenstrasse preprečili nadaljnje spopade za alternativna stanovanja
BONN — Napetost, za katero se je še v ponedeljek zvečer zdelo, da bo v najkrajšem času prestopila čez rob omejene državljanske vojne, je splahnela: predstavniki hamburških mestnih oblasti in odvetnik stanovalcev v poslopjih na razvpiti Hafenstrasse so sinoči podpisali najemniško pogodbo, s katero naj bi bila dobrih pet let trajajoča bitka okoli »alternativnih« stanovanjskih skupnosti končana.
Do zadnje zaostritve je prišlo, potem ko minuli teden del stanovalcev v zgradbah na Hafenstrasse tudi po podaljšanem roku ni bil pripravljen izpolniti pogoja, ki so ga postavile mestne oblasti za podpis najemniške pogodbe, pogoja, da je treba odstraniti vse notranje in zunanje prepreke, ki so jih stanovalci postavili v pričakovanju spopada z oblastmi. Spričo takšnega razvoja dogodkov se je v mestu (z ustavnim položajem dežele), ki mu vlada koalicija socialnih demokratov in liberalcev, znašel v kočljivem položaju predvsem socialnodemokratski župan Von Dohnanyi: po eni plati je razvoj dogodkov predenj postavil zahtevo, da uveljavi voljo pravne države zoper stanje, ki brez dvoma ni bilo v skladu z zahtevami pravnega sistema, po drugi plati pa bi lahko takšno zahtevo uresničil le s tveganim naskokom na vrsto barikad, ki so jih postavili stanovalci in njihovi pomočniki. To pa ne bi šlo brez žrtev, morda tudi smrtnih. Razmere so bile v Hamburgu v ponedeljek še posebej napete zato, ker so se v mestu začele zbirati tiste »avtonomne« skupine, ki še vedno prisegajo na nasilne spopade z oblastmi.
Če je nastalo stanje sploh komu ustrezalo, potem je ustrezalo čvrstemu jedru zahodnonemškega konservati-vizma, katerega pohod zoper državo visoke stopnje socialne varnosti in sorazmerno razvitih pravic občanov do participacije se je, potem ko je leta 1982 konservativno-liberalna koalicija zamenjala poprejšnjo socialnodemok-ratsko-liberalno, nenehno zatikal na vrsti stranskih bojišč, od protijedrskih in mirovnih do ekoloških. Odtod tudi nenehno kričanje tistih, ki jih različne
korupcijske afere v sferi oblasti nikoli ne pretresejo do te mere, da bi zahtevali ostrejše kazni za tiste politike, ki jih v takšnih aferah odkrijejo s spuščenimi hlačami, ki pa po drugi plati terjajo nadaljnje širjenje arzenala represivnih ukrepov po vsakem izbruhu nasilja, ki ga je moč pripisati demonstrantom.
Razmere, ki so v ponedeljek zvečer nastale v Hamburgu, so nadžupana Von Dohnanyija potisnile v položaj, v katerem bi moral delati politično uslugo zahodnonemškemu neokonser-vativizmu, ne pa svoji lastni stranki. Verjetno se je na ta razmislek oprlo hudo politično tveganje, ki ga je prevzel nase, potem ko je stanovalcem v Hafenstrasse ponudil nov rok za od-
stranitev barikad, najprej zunanjih in nato še notranjih. Podoben razmislek pa je očitno vplival tudi na stanovalce in njihove zaveznike ter iniciative občanske skupine in posameznike, brez posredovanja katerih akcija ne bi bila mogoča. Že v torek se je ozračje sprevrglo v skladu z geslom, da se obe strani odrekata nasilnim ukrepom, Hafestrasse pa se je spremenila v prizorišče prostovoljne delovne akcije in hkratnega zborovanja, v čemer je sodelovalo vse, kar v javnosti in kulturi velikega hanzeatskega mesta nekaj velja: pisatelji, družboslovci z univerze, igralci, politiki in celo kak časnikar je bil zraven. Pregrade so bile odstranjene do roka, ki ga je postavil Von Dohnanyi, tako da so sino-
či s podpisom najemniške pogodbe lahko končno ustvarili stanje, ki je »pravno«. Čeprav so se spočetka upirali, so nadžupanovo odločitev podprli tudi koalicijski zavezniki liberalci. Von Dohnanyi, ki je stavil na vse ali nič, si je močno okrepil političen ugled, besnijo pa seveda konservativci, ker so namesto dokaza, da je moč družbene konflikte reševati zgolj z represijo, dobili nasproten dokaz. Kako trden bo ta dokaz, pa je zdaj še najbolj odvisno od »alternativnih« stanovalcev v Hafenstrasse, to je od njihove odpornosti zoper izzivanja tistih na alternativni sceni, ki menijo, da brez nasilja ne gre in ki s tem igrajo na roke konservativcev.
MARJAN SEDMAK
Chioggio skrbi Brigitta Montanari
CHIOGGIA — Potopljena ladja Brigitta Montanari, ki ima v podpalubju nevaren tovor sodov vinilklorida, izredno skrbi Chioggio in njeno prebivalstvo. Ladja že tri leta leži na morskem dnu pri Šibeniku, sodi pa menda že popuščajo. Ko bi se vinilklorid razlil, bi morski tokovi raznesli strupeno snov po vsem severnem Jadranu in tako povzročili hudo onesnaženje morja. V Chioggii živijo pretežno ribiči, zato je njihova skrb še posebno utemeljena.
Župan ribiškega mesta, Roberto Pel-legrini, je navezal stike z jugoslovanskimi oblastmi in zahteval sklicanje italijansko-jugoslovanskega srečanja: soseda ob Jadranu bi morala skupno poskrbeti za odstranitev sodov z vinil-kloridom. Jugoslovanske oblasti so javile, da je potapljačem uspelo vzravnati ladjo Brigitte Montanari, sodov pa še niso premaknili in jih tudi najbrž še nekaj mesecev ne bodo.
Grobnice-palače na Filipinih za premožne kitajske pokojne
MANILA — Sprehajamo se po mirni mestni četrti glavnega mesta Filipinov. Po ulici vlada tišina, na enem koncu ugledamo le pometača, ki skrbno čisti pločnik prepoln suhega listja. Polkna vseh hiš so skrbno zaprta, nikjer ni žive duše. V poštnih nabiralnikih opazimo le kako zapadlo menico, te pa ne bodo poravnali gospodarji hiš. Zakaj pa? Zato ker je ta mestni predel le pokopališče.
Res neverjeten kraj! Na Filipinih je na milijone revežev, ki nima niti prave strehe nad seboj, tu pa so mrtvi pokopani v pravih palačah. To edinstveno pokopališče leži na površini 54 hektarov. Trenutno je na razpolago še nekaj prostora za kako novo grobnico-hišo, toda v kratkem ga ne bo več.
Najbolj razkošen je mavzolej družine Yu Sul. Navzven zgleda povsem normalna hiša. V njej so zgradili lepo široko kuhinjo ter kopalnico, na razpolago je tudi tekoča voda in celo telefon. V hiši so večji prostor dodelili okrepčevalnici: hladilnik je prepoln steklenic piva,
oranžade, konjaka in še in še. Sredi sobe so postavili večjo obedno mizo za dvanajst oseb. Tu se vsako leto zberejo sorodniki umrlih, da z gostijo počastijo spomin umrlih.
Na tem pokopališču pa niso vsi mavzoleji tako razkošno zgrajeni. Več je manjših, a kljub temu zelo okusno opremljenih. Fasado enega od teh so popolnoma prekrili kar z italijanskih marmorjem. Kdo pa je vse tu pokopan? Velika večina umrlih je Kitajcev, ki so se že zdavnaj priselili na Filipine. 40 odstotkov pokopanih je krščanske vere, ostali pa so budisti ali taoisti.
V skromnejši grobnici tudi res nenavaden primer: okrog groba cela vrsta steklenic piva in pa napol načet paket cigaret. Pokojni je namreč vedno pil le to znamko piva, zadnje cigarete pa je pokadil prav iz tega paketa. Še finančni podatek: 180 kvadratnih metrov terena stane v »mestu mrtvih« okroglih 25 tisoč dolarjev. To pa niso mačje solze, kajne?
Samo šest jih je
Avtomobilov bugatti 41 je na svetu le šest, zato pa so na londonski dražbi Christie's enega prodali za rekordno vsoto 5,5 milijona funtov šterlingov	(Telefoto AP)
Po bliskovitem posegu policije petletna Melodie zopet doma
ESTEPONA — Včeraj ob 5. uri zjutraj se je srečno zaključila v vasici Šan Rogue {Costa del Sol) enajstdnevna ugrabitev petletne deklice Melodie, hčerke južnokorejske pevke Kimere in libanonskega poslovneža Raymonda Nakačana. Ugrabitelji so v preteklih dneh zahtevali za osvoboditev male Melodie kar 13 milijonov dolarjev, kasneje pa so to zahtevo znižali na pet oziroma štiri milijone »ameriških zelencev«.
Približno ob peti uri zjutraj je posebna enota španske policije GEO vdrla v stanovanje v vasici San Rogue, kjer so se ugrabitelji skrivali že dalj časa. Policistom je uspelo osvoboditi dekletce, v krajšem oboroženem spopadu pa so ranili dva ugrabitelja. Dvema je uspelo prelisičiti policijo, ostalo trojico pa so takoj pospremili v zapor. Dva ugrabitelja sta francoska državljana, Angel Garcia Menendez pa je Španec. Tega so v Franciji že obsodili na deset let zapora zaradi umora.
Melodie so nato prepeljali v bolnišnico na pregled, saj njeno zdravstveno stanje ni bilo najboljše —- vseh enajst dni se je preživljala le s sladkarijami. Kasneje so jo pospremili na dom, kjer sta jo presrečna starša sprejela z nepopisnim navdušenjem. Njen oče Naka-čan je med drugim novinarjem dejal, da ugrabiteljem ni izplačal niti enega samega dolarja.
Na sliki (telefoto AP): nasmejana Melodie sedi po enajstih težkih dneh ponovno v naročju presrečnih staršev.
Od danes TV-SAT kroži okoli Zemlje
PARIZ — Če gre po sreči, bo začel krožiti danes okoli Zemlje 36.000 kilometrov nad ekvatorjem prvi evropski televizijski satelit TV-SAT, ki bo omogočil neposredno sprejemanje oddaj od južnega dela Skandinavije do Neaplja, od Vel. Britanije do Poljske. Televizorje bo treba seveda opremiti s posebnim frekvenčnim konvertorjem in parabo-lično anteno. Prilagoditev novemu standardu D2-MAC ki bo zamenjal PAL in SEGAM, naj bi stala po zdajšnjih cenah kakšnih 35.000 lir, toda zaenkrat razpolaga s takšno
napravo edinole Zvezna republika Nemčija. TV-SAT bo oddajal na štirih kanalih: dva bosta zasebna (SAT-1 in RTL-plus), dva pa javna (Ein-plus in 3-SAT). Satelit so izdelale skupaj francoske in zahodnonemške družbe Aeros-patiale, Thomson CSF, MBB in AEG Telefunken, skupni izdatek pa je znašal okrog 450 milijard lir, v kar je všteta tudi izstrelitev satelita z raketo Ariane s kozmodroma Komu v Francoski Gvajani. TV-SAT bo pri življenju kakšnih 10 let, sicer pa bodo izstrelili aprila 1988 njegovega dvojčka IDF-1.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut	«SAN DANIELE«	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«SAURIS»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«NAZIONALE» Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut	«MEC»	sušen	nad	7	mesecev
Pršut v kosih					
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche