391 Letnik 47 (2024), št. 2 JUBILEJI JUBILEE Slavljenci Zgodovinskega arhiva Ljubljana v letu 2024 – Jože Suhadolnik, Ljiljana Šuštar in Mihaela Knez T rije nek danji sodela v ci Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljan a so let os pr a - zno v ali s v oje okr og le jubileje. V sak na s v ojem podr očju je bil pomemben za ar hi v in slo v ensk o ar hi vistik o, zat o je pr a v , da jim pos v etimo nek aj vrstic. P odpisana sem pripr a vila pr edsta vitv e jubilant o v s pomočjo sodela v k in pri - jaznih zapr ošenih. Jože Suhadolnik V f ebruarju 2024 je pr azno v al Jože Suhadolnik, po poklicu pr of esor umetnostne zgodo vine in zgodo vine. R odil se je v Ljubljani, v endar je v sesk o - zi ži v el v Bor o vnici. T am je obisk o v al osno vno šolo, pot em v Ljubljani klasič - no (Šubiče v o) gimnazijo t er nat o študij umetnostne zgodo vine in zgodo vine na ljub ljanski filozof ski f ak ult eti. Že pr ed opr a v ljeno diplomo se je zaposlil na Osno vni šo li Janeza Mr ak a na V r hniki t er leta 1980 na domači osno vni šoli v Bor o vnici k ot učit elj lik o vne vzgoje in zgodo vine. V se s v oje pr of esionalno ži v ljenje je pos v etil umetnostni zgodo vini. Zanimali so g a lik o vna umetnost , r azsta vno podr očje in f ot ogr afija. V štu - dentskih letih je pr ecej pot o v al po pot eh klasične umetnosti, pr ed v sem po Italiji. V ta namen je tudi izpopolnil s v oje znanje italija nsk eg a jezik a. V s v o - ji diplomski nalogi je r azisk al umetnostnozgodo vinsk o t opogr afijo Star eg a tr g a pri Ložu in Gr aho v eg a. S 1. sept embr om 1988 se je zaposlil v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana. P ostal je skr bnik načrt o v in zbir k, njego v ment or je bil Vink o Demšar . Obse - žno delo vno podr očje je zajemalo f ot ogr afije, risbe, slik e in gr afik e, plak at e in letak e, načrt e, zemlje vide in k art e t er ar hi v sk e r azsta v e. Pri delu se je trudil za ur a vnot eženje umetnostnozgodo vinskih in ar hi vističnih načel. Izzi v mu je bila pr ed v sem f ot ot ek a. Pri njenem ur ejanju je sledil načelu pr o v enience in tak o ustv arjal serije f ot ogr afij, medt em k o je pri opiso v anju posameznih k oso v pr e v lado v ala umetnostnozgodo vinsk a met oda opisa podobe, t ematik e in drugih lastnosti f ot ogr afije. S v oje delo je pogost o pr edsta v ljal na ar hi v skih zbor o v anjih ozir oma pos v et o v anjih, tak o je na Ptuju leta 1995 pr edsta vil r az - sta vno deja vnost v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, v Celju leta 1997 je go - v oril o f ot ogr afiji. Pri dopolnje v anju zbir k je sodelo v al s št e vilnimi zbir alci, s k at erimi je splet el ne le pr of esionalne, t em v eč tudi osebne v ezi. Leta 1995 je k ot pr eda v at elj sodelo v al na ar hi v skih t ečajih Strokovna obdelava arhivskega gradiva, ki so pot ek ali v v eč časo vnih int erv alih t er na k at erih je ar hi vist om pr edsta vil ur ejanje in popiso v anje f ot ogr afij. Za popiso v anje gr adi v a s v ojeg a r esorja je u v edel d v a r ačunalnišk a pr ogr ama v aplik aciji A ccess, k at erih soa v - t or je bil. Izdela v o in upor abo je opisal na pos v et o v anju v P ost ojni leta 1999. Delo s f ot ogr af skim gr adi v om je natančno pr edsta vil v r e viji Arhivi leta 2001. T a članek je postal pomemben pripomoček ar hi vist om pri njiho v em delu. Med let i 1993 in 1997 je t eh nično ur ejal in oblik o v al pub lik acijo Arhivi . V elik o je obja v ljal v zgodo vinskih in ar hi v skih str ok o vnih časopisih, tak o v r e vijah Arhivi i n Kronika, v priložnostnih izdajah v odnik o v in drugih vrst mo - nogr afij. P osebno pog la vje pa pr edsta v ljajo k atalogi k njego vim r azsta v am, ki jih omenimo v nadalje v anju. 392 Jubileji || Jubilee V znanstv enem pog ledu se je v sesk ozi pos v ečal ur banističnemu r azv oju in ar hit ekturi Ljubljane. Pr of esionalno je sodelo v al z ar hit ekti, gr adbeniki in umetnostnimi zgodo vinarji, ki so se pos v ečali omenjeni t emi, npr . z inž. Gor a - zdom Humarjem pri monogr afiji o Zmajsk em mostu. Pisal je tudi o umetnikih, na primer o vr hnišk em r ojak u Simonu Ogrinu. V s v ojih cikličnih r azsta v ah in publik acijah o ljubljanskih mestnih četrtih, ki so t emeljile na popisih hiš dr . Vladisla v a F abjančiča, je tak o zgodo vinsk o k ot ur banistično in ar hit ekturno pr edsta vil tr ge in pr edmestja našeg a g la vneg a mesta, v sak okr at z enim od so - dela v ce v ozir oma sodela v k v ZAL. Katalogi t eh r azsta v so bili v edno pr odajne uspešnice in so že zda vnaj izginile iz ar hi v sk e zaloge. Na žalost cikla pr ed upo - k ojitvijo ni zaključil. Ob 50-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije leta 2004 so mu k ot priznanje za dot edanje delo podelili ar hi v sk o priznanje. Naj v eč o njego v em plodnem delu po v e njego v a bibliogr afija: • Umetnostnozgodovinska topografija Starega trga pri Ložu in Graho- vega: diplomska naloga . V Ljubljani: [ J. Suhadolnik], 1979. • Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana, način urejanja in strokov- na obdelava . V : Arhivi 15 (1992), št . 1–2, str . 77–80. • Fotografija kot zgodovinski vir. V: Zgodovina v šoli 2 (1993), št . 1, str . 51–52. • Fotografija kot zgodovinski vir, način urejanja in strokovna obdela- va. V: Informacije ZPMS: organizacijski list društev in zvez prijateljev mla- dine . št . 3 (1993), str . 12–16. • (ur ednik): Arhitektura in urbanizem v Ljubljani: od omembe v pisnih virih leta 1144 do potresa leta 1895 in arhivsko gradivo Zgodovinskega ar- hiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Kulturno-infor- macijski center Križanke, 1994 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 1994. • Stavbni razvoj v Ljubljani (1144–1895) in arhivsko gradivo Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana . V : Kronika: časopis za slovensko krajevno zgo- dovino 42 (1994), št . 2, str . 11–25. • Strokovno posvetovanje Hrvaškega arhivističnega društva, Dubrov- nik, 2.–5. oktober 1996. V : Arhivi 20 (1997), št . 1–2, str . 225–227. • Fotografija – arhivsko gradivo. V: Skrite dragocenosti v arhivskih zbirkah in fondih; Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih: zbornik referatov: 17. zborovanje , Celje, 8–10. okt ober 1997, str . 22–27. • z MA TIĆ , Dr ag an: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini: arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana, avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 1997 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 1997. • Knjigi na pot (predgovor). V : Humar , Gor azd: Zmajski most. No v a Gorica: Br ank o; Šempet er pri Gorici, ponatis 1998. • Same desetletnice in še nekaj več … V : Spominski zbornik Zgodovinske- ga arhiva Ljubljana. Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, št . 21. Ljubljana 1999, str . 75–78. • Božične in novoletne voščilnice: Maksim Gaspari in drugi avtorji: razsta- va, december 1999-januar 2000, Zgodovinski arhiv Ljubljana . Ljubljana, 1999, 15 str . • Računalniška programa za popisovanje in skeniranje gradbenih na- črtov in fotografskega gradiva. V: Arhivi 22 (1999), št . 1–2, str . 101–104. • Arhitektura in urbanizem v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja (od 1849 do 1895) in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Lju- bljana. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 48 (2000), št . 3, str . 107–117. • z ANŽI Č , Sonja: Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg: arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom z gradom, Cankarjevim 393 Letnik 47 (2024), št. 2 nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovin- skega arhiva Ljubljana . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2000. • Razstava Osebnosti mesta Ljubljane : f ot ogr afije iz portr etne serije f o - t ot ek e Zgodo vinski ar hi v , 2000. V : Obvestila Arhiva Republike Slovenije 17 (2001), št . 2, str . 12–13. • Osebnosti mesta Ljubljane: fotografije iz portretne serije fototeke: [Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, razstava, april–december 2001] . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2001. • Fotografija – arhivsko gradivo in arhivske fototeke: osnove in načini urejanja, popisovanja in strokovne obdelave. V: Arhivi 24 (2001), št . 1, str . 59–68. • Simon Ogrin: 1851–1930: slikar. V r hnik a: Občina: Cank arje v dom, 2001. • Slikar Simon Ogrin. V : Naš časopis 28 (2001), št . 274, str . 26. • Simon Ogrin, slikar, 1851–1930, Figuralika, ornamentika. V: Naš ča- sopis 28 (2001), št . 276, str . 4. • z ANŽIČ , Sonja: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg: arhitekturni in zgo- dovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana: atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Lju - bljana: Zgodo vinski ar hi v , 2003. • (soa vt or): Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806–1814: arhivski vodnik. Zagr eb: Hrv atski drža vni ar hi v , 2005. • z ANŽIČ , Sonja: Novi trg z okolico: arhitekturni in zgodovinski oris mestne- ga predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhi- va Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana: atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Ljubl jana: Zgodo vinski ar hi v , 2006. • z ANŽIČ , Sonja: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga: arhitek- turni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhi- vsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega ar- hiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2009. • Portretna fotografija, osebnosti mesta Ljubljana: arhivski inventar . Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, št . 33. Ljubljana, 2011. • z BUDN A K ODRIČ, Nataša. Poljansko predmestje: zgodovinski in arhi- tekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Lju- bljana 2013 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2013. • Kongresni trg v Ljubljani ob obisku cesarja Franca Jožefa . V : Arhivi – zakladnice spomina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 466–467. • Smodnišnica, skladišče za smodnik. V: Arhivi – zakladnice spomina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 420–421. • s K OS, Marjana: Med idejo in izvedbo: načrti . V : Arhivi – zakladnice spo- mina . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 416–417. • s K OS, Marjana: Ujeti trenutki: fotografije in razglednice. V: Arhivi – zakladnice spomina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 464–465. • z BUDN A K ODRIČ, Nataša: Šentpetrsko predmestje: zgodovinski in arhi- tekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 394 Jubileji || Jubilee atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Lju- bljana, 2017 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2017. • Hramba, materialno varovanje, digitalizacija, uporaba in dostop do arhivskega gradiva zbirk Fototeka in Načrti v Zgodovinskem arhi- vu Ljubljana. V: Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse 1 (2018) [Spletna izd.], št . 1, str . 57–72. Ljiljana Šuštar Na Gr egorje v o je s v oj okr og li r ojstni dan pr azno v ala Ljiljana Šuštar . R o - dila se je v Osijek u v družin i Cig lar , očetu Alojzu, podoficirju, t edaj gr aničarju v Sla v oniji, in Ani Habjano vić, tr go v ki in pozneje gospodin ji. R ada po v e, da je njen mat erni jezik pr a vzapr a v hr v aščina, zat o smo jo v službi por abili k ot pr e v ajalk o za sprv a še sr bohrv aščino in pozneje ločeno za oba jezik a. Mladost je do s v ojeg a d v anajst eg a leta pr eži v ela v Pr ekmurju, zat o ji je blizu šir ok panonski s v et . V v asi K obilje v soseščini madžarskih kr aje v je obi - sk o v ala prv e r azr ede t edaj d v ojezične osno vne šole, zadnje tri že v Sa v sk em na - selju v Ljubljani. Izobr aže v anje je nadalje v ala na P edagoški gimnaziji (Ledina) v Ljubljani, leta 1973 se je vpisala na študij zgodo vine in sociologije na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani. K ot študentk a je s še nek aj k olegicami s študija zgodo vine našla delo g ar der ober k e v Mestnem g ledališču v Ljubljani. Še pr ed diplomo je med let oma 1978 in 1980 let o in pol z v eseljem pouče v ala zgodo vino in socio - logijo le nek aj let mlajše dijak e na Gimnaziji P oljane. Med njimi so bili poznejši zdr a vnik in pisat elj Alojz Ihan, t eolog in ur ednik F r anci P etrič t er zgodo vinar k a in ar hi vistk a Lilijana Žnidaršič Golec. Leta 19 79 je k ončala študij in se leta 1980 r edno zaposlila v Zgodo vin - sk em ar hi vu Ljubljana. O t ej zaposlitvi je sama v ečkr at po v edala anek dot o, k ak o je službo sploh dobila. T edanji dir ekt or ar hi v a dr . Žontar jo je na r azgo v oru vpr ašal, zak aj je pustila pr ejšnjo službo, in k o mu je odgo v orila, da pr a vzapr a v ni želela oditi, k er se je tam dobr o počutila, jo je tak oj zaposlil. P ostala je skr b - nica f ondo v družbenopolitičnih or g anizacij in se najpr ej ukv arjala z vpr ašanji v alorizacije in odbir anja njiho v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. T e izk ušnje, obja v ljene v r e viji Arhivi leta 1982, so s pridom upor abili tudi v dr ugih ar hi vih. Leta 2006 je pr e vzela še delo s f ondi vzgoje in izobr aže v anja, nek aj let pr ed upok ojitvijo je skr bela tudi za r egist er ar hi v skih f ondo v za ljubljansk o enot o Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. V d v aintridesetih letih službo v anja v našem ar hi vu je ur edila v eč k ot st o f ondo v , izobr aže v ala je ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a in e videntir ala gr adi v o na t er enu. Glede slednjeg a je bila z današnjeg a vidik a nadpo vpr ečno delo vna in uspešna. Napisala je tudi pr ecej str ok o vnih člank o v , v k at erih se je pos v ečala pr edsta vitvi in v ar o v anju ar hi v sk eg a gr adi v a političnih str ank t er sindik alnih or g anizacij. Zanimi v e so njene pr edsta vitv e gospodinjsk ih pomočnic v obdobju po drugi s v et o vni v ojni, nat o sta v k nezado v oljnih dela v ce v , k ot so bile omenjene v partijskih ar hi vih. Z ar hi vističnimi t emami o gr adi vu političnih or g anizacij je nast opila na ar hi v skih zbor o v anjih v Čat eških t oplicah (1983) in v Murski Sobo - ti (200 5), v Do lenjskih T oplicah (2009) je go v orila o ar hi v sk em izobr aže v anju. Sodelo v ala je tudi na zv ezni h zbor o v anjih, na primer let a 1982 v Neumu (pr ed - sta vila je vpr ašanje f ormir anja ar hi v skih f ondo v družbenopolitičnih or g anizacij na r a vni občin in mesta), nat o leta 1984 v No v em Sadu na 10. k ongr esu Z v eze ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije. K ot pr edsta vnica našeg a ar hi v a, k daj tudi slo - v ensk eg a ar hi v sk eg a društv a, je obisk o v ala pr ed v sem ar hi v sk a zbor o v anja na Hrv ašk em. K ot že zapisano, je v elik o pr e v ajala iz sr bščine in hrv aščine. Zadnja leta t o počne pr ed v sem za obja v e v r e viji Šolska kronika , g lasilu Slo v ensk eg a šolsk eg a muzeja. K olegice in k olegi, a tudi prijat elji in znanci kličejo Ljiljano pr epr ost o Lili. 395 Letnik 47 (2024), št. 2 Njene zelo r azpozna vne značilnosti so nek onfliktnost , r ealnost in poziti vna na - r a vnanost . Lili v slehernik u najde najpr ej dobr e lastnosti, ne zanaša se na mne - nja drugih in po v sem iz lastnih izk ušenj ocenjuje sopotnik e v ži v ljenju. Pri str ok o vnem delu je bila natančna in zelo t emeljita, pr ed v sem k o je šlo za izločanje near hi v sk eg a gr adi v a. Kar nek aj nas je, ki se še spomnimo, k ak o hitr o je pr ecenila vr ednost gr adi v a in g a nemudoma izločila, če ni ustr ezalo str ok o vnim normati v om ar hi v sk eg a gr adi v a. Se v eda so bili t edaj drug ačni ar hi - vistični časi, k o so bila merila pr et ežno znanstv ene nar a v e in (sploh še) ni šlo za potr ebe upr a vnih post opk o v k ot danes. Lili je do upok ojitv e vztr ajala pri osno - v ah, ki se jih je naučila in za k at er e je pr e v erjeno v edela, da so pr a vilne. Sk upaj s še nek at erim i k olegicami »star e šole« je br anila osno v e ar hi vistik e tudi v me - dar hi v ski delo vni sk upini. Mlajše ar hi vistk e iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana smo jo pri t em podpir ale, saj smo izhajale iz t edaj še močne str ok o vne družine naj v ečjeg a slo v ensk eg a r egionalneg a ar hi v a. Bibliogr afija: (k ot Ljiljana Cig lar) • Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradi- va družbenopolitičnih organizacij. V: Arhivi 5 (1982), št . 1–2, str . 37– 38. • Gradivo družbenopolitičnih organizacij v Zgodovinskem arhivu Lju- bljana. V: Arhivi 6 (1983), št . 1–2, str . 55–57. • Poročilo o XI. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije. V: Arhivi 6 (1983), št . 1–2, str . 149–150. • Oris razvoja družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani po letu 1945 na primeru organiziranosti Zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. V: Zgodovina Ljubljane: prispevki za monografijo: gradivo s Posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. novembra 1983 v Ljubljani. Kr onik a: Zgodo vinsk o društv o, 1984, str . 546–552. (k ot Ljiljana Šuštar) • Strokovna obdelava arhivskega gradiva sindikalnih organizacij Lju- bljane. V : Arhivi 11 (1988), št . 1–2, str . 97–100. • Sindikalna organizacija v Ljubljani v obdobju obnove in graditve. V: Zbornik ob devetdesetletnici arhiva. Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana št . 8. Ljubljana, 1988, str . 239–249. • Splošni pregled ustvarjalcev arhivskega gradiva: Družbenopolitične organizacije. V: Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Gr adi v o in r az - pr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana št . 11. Ljubljana, 1992, str . 57–60. • Gospodinjske pomočnice v prvem desetletju socialističnega obdo- bja. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 41 (1993), št . 1, str . 15–22. • Sindikat učiteljev v letih 1945–1950 . V : Šolska kronika: zbornik za zgo- dovino šolstva in vzgoje 26 (1993), str . 89–99. • Gradivo Ljubljanske partijske organizacije za leta 1945–1953 . V : Ar- hivi 16 (1993), št . 1–2, str . 122–124. • Mladi Korošci na šolanju v Sloveniji v prvih povojnih letih . V : Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 37 (1994 ), št . 3, str . 58–66. • Iz partijskih arhivov o nezadovoljstvu delavcev in prekinitvah dela. V : Arhivi 17 (1994), št . 1–2, str . 120–124. • Partijska organizacija v okraju Ljubljana 1954–1965. V: Arhivi 18 (1995), št . 1–2, str . 95–98. • Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945–1950. V: Arhivi 19 (1996), št . 1–2, str . 178–180. • Najboljša leta v najboljšem arhivu, spominski utrinki. V: Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vin - sk eg a ar hi v a Ljubljana, št . 21. Ljubljana, 1999, str . 79–81. 396 Jubileji || Jubilee • Postavimo Prešernu spomenik! : [Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, r azsta - v a, december 2000–mar ec 2001]. Ljubljana, 2000. • Postavimo Prešernu spomenik! : r azsta v a Zgod o vinsk eg a ar hi v a Lju - bljana. V : Obvestila Arhiva Republike Slovenije 16 (2000), št . 4, str . 25–26. • Nekaj drobcev o zadružništvu iz gradiva fonda Okrajni komite ZKS Ljubljana okolica . V : Arhivi 25 (2002), št . 1, str . 173–178. • Dejavnost Franceta Ostanka v Sindikatu prosvetnih delavcev med letoma 1945 in 1949 . V : Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 11 = 35 (2002), št . 2, str . 261–269. • Manica Koman, kmečko dekle, uradnica, pisateljica. V: Splošno žensko društvo: 1901–1945: od dobrih deklet do feministk. Ljubl jana: Ar hi v R epu - blik e Slo v enije, 2003, str . 417–419. • Romana Vasič. Poštna uradnica in aktivistka Splošnega ženskega društva. V: Splošno žensko društvo: 1901–1945: od dobrih deklet do femi- nistk. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2003, str . 417–419. • Šest tovarišic in dva moška : partijsko gradivo Idrijsko-Cerkljanske- ga kot vir za krajevno zgodovino. V: Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 131–136, ilustr . • Teorija in praksa varovanja arhivskega gradiva političnih strank. V: Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience: zbornik referatov (ur . Andr ej Nar ed). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2005, str . 35–38. • 41. posvetovanje Hrvaškega arhivističnega društva, Kar lo v ac, 11. do 13. okt ober 2006. V : Arhivi 29 (2006), št . 2, str . 370–371. • Od sekcije arhivarjev do zbiranja kreditnih točk. Izobraževanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradi- vom v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. V: Izobraževanje arhivskih de- lavcev in zaposlenih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva; Arhivski depoji; Elektronsko arhiviranje in informatizacija v arhivih: zbornik referatov 24. zborovanja Arhivskega društva Slovenije, Dolenjske Toplice 14. do 16. okto- ber 2009 . Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2009, str . 95–101. • Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Lju- bljana . V : Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 22 = 46 (2013), št . 1–2, str . 87–96. Mihaela Knez Mihaela Knez je bila r ojena 21. sept embr a 1954 v Ljubljani, v znamenju de vice, k at er e lastnosti so pr eudarnost , sposobnost analizir anja in logičneg a mišljenja; pr a v tak o je t o znamenje, ki služi drugim, v endar obenem zna prido - bi v ati dobrine in jih tudi ču v ati. S t emi lastnostmi so naši tr etji sla v ljenki r ojeni - ce že v zibelki napo v edale prihodnji poklic r ačuno v odkinje. Mihaela se je r odila v družini Gorjanc. Osno vno šolo je obisk o v ala v Pr eski pri Med v odah, nat o je šolanje nadalje v ala na Sr ednje ek onomski šoli v Kr anju. P ozneje se je izobr aže v ala na št e vilnih t ečajih in seminarjih za r ačuno v odje, leta 2008 je k ončala tudi šolanje na GE A College – Cent er višjih šol v Ljubljani, s či - mer je pridobila višjo str ok o vno izobr azbo r ačuno v odja. V Zgodo vinski ar hi v je prišla pri r osnih de v etnajstih letih, a v gusta 1973. S v ojo prv o in edino službo je mogoče pr a v zat o vzela ta k o r esno in sčasoma po - stala v njej zelo uspešna. V s v oji poklic ni k arieri je doseg la pr ecejšnjo v elja v o, ne samo med so - dela v ci ar hi vis ti ozir oma v drugih sor odnih k ulturnih ustano v ah, t em v eč celo med nadr ejenimi na ministr stvu. V ečkr at se je zgodilo, da so po vpr ašali za njeno mnenje, njen nas v et in g a tudi upošt e v ali. Od k onca 70. let je v odila r ačuno - v odstv o tudi za Ar hi v sk o dr uštv o Slo v enije. Zgornjim la stnostim lahk o dodamo njeno izjemno natančnost in str ok o vno r azg ledanost , zar adi k at er e smo bili v 397 Letnik 47 (2024), št. 2 Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana v pr ednosti tudi na r ačuno v odsk em in finanč - nem podr očju. A le do leta 2010, k o je Mihaela odšla v pok oj. Kak o t ežk o je ja vnim za - v odom dobiti dobr eg a r ačuno v odjo v današnjih časih, najbolje v edo sedanji di - r ekt orji in dir ekt orice t eh za v odo v . V endar je bilo tak o že v času Mihaelineg a odhoda in v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana je še nek aj mesece v u v ajala nasle - dnico, ki je nazadnje pr a v tak o odšla v gospodarstv o in ostali smo pr epuščeni r ačuno v odskim servisom. Ob st oletnici ustano vitv e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana je dobila pri - znanje, pr a v ta k o so jo leta 2004 ob 50-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije na - gr adili s priznanjem za delo v društvu. V sem tr em sla v ljencem želimo še obilo let tr dneg a zdr a vja in v eselja ob v sak odne vnih opr a vilih, v kr ogu družine in prijat elje v , ne nazadnje sem in tja tudi nek danjih sodela v ce v in k olego v . Nataša Budna K odrič uni v . dipl. zgodo vinar k a, ar hi v sk a s v etnica Zgodo vinski ar hi v Ljubljana