Le!© ¥35, štev. 157 Ljubljana, torek 13. julija 1026 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Oen = lahaja ob 4. xjutr«j. =s Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 4.0'— neobvezno. Oglasi po tarif u. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica Stev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UprmmiStr«! LJubljanv Preftcrnon ulica it. 44. — Teletoo it jt» tnseratnl oddelek 1 Ljubljan*, Prešernova ulica £t 4. — Telefon kt 40* Podružnici: Maribor, Barviuaka ulica St. t. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun pn poStneti ček. uvodu t Ljub-jana St. 11.841 - Praha čislo 7&.180. Wien.Ni. 10^.24». Ljubljana, 12. julija. Naša brezžična služba nam javlja nadvse razveseljivo novico, da je bila nocoj podpisana angleško - francoska pogodba za odplačilo vojnih dolgov Francije. Oba finančna ministra sta se sporazumela tekom par ur. Gospod Caillaux ie šele ob 1. popoldne z aero-planom prispel v London, ob 7. zvečer pa je bil sporazum gotov. Že več dni se trdovratno širi vest, da bo Anglija dovolila Franciji ugodnost, katere ji Amerika ni hotela priznati, to se pravi, da se bo pri plačevanju francoskih dolgov upoštevala ne samo plačilna zmožnost Francije sploh, marveč se bo še posebej oziralo na to, ali Nemčija izpopolnjuje .svoje reparacijske obveznosti napram francoski republiki ali ne. Že naše nedeljsko poročilo iz Pariza je povdarja-lo, da je po pičli večini 22 glasov, ki jih je v soboto zjutraj dosegel v francoski poslanski zbornici Briand-Caillauxov kabinet, odvisna nadaljna usoda desete Briandove vlade od Caillauxovega uspeha ali neuspeha v Londonu. Dejstvo. da ie prišlo v Londonu tako hitro do sporazuma, se more tolmačiti edino na ta način, da ie Caillaux dosegel pri Churchillu varstveno klavzulo glede zveze med nemškimi reparacijami in odplačevanjem francoskega medvojnega dolga. Besedilo pogodbe zvemo jutri. Če se izkaže up vseh prijateljev Francije kot pravilen in varstvena klavzula zares stoji v pogodbi, tedaj se bo mogel Caillaux s svetlim čelom in mirne duše pokazati pred parlamentom. Sobotna zaupnica je šele prva in zelo pohlevna Caillauxova zmaga. Takoj po glasovanju je namreč vložil finančni minister predlog za uvedbo finančne diktature v Franciji, ali, kakor se temu skromneje pravi, pooblastila vladi, da ukrene vse korake, ki so potrebni za stabilizacijo franka iu za očuvanje ravnotežja v proračunu. Takoj po narodnem prazniku 14. julija pride Caillauxo-va zahteva, ki sedaj o njej razpravlja finančni odsek, še pred zbornični ple-num in tu se bo bila končna odločilna bitka za sanacijo francoskih financ po načrtu sarthskega senatorja. Če si je priboril Caillaux večino v parlamentu v soboto spričo novega padca franka, ko je dosegel funt šterling višino 193 francoskih frankov, a ni moglo novo ministrstvo beležiti še prav nobenega uspeha, je danes tem bolj upravičen up, da bo parlament dovolil vladi zahtevana polnomočja, da se bo pičla večina od sobote pomnožila do četrtka in da se bodo strnili okrog vlade zlasti tisti poslanci, ki so oni teden še kolebali. Posebno ie upravičena nada, da skupina Louisa Marina iu pristaši republikanske demokratske unije, ki so v soboto pomešali 60 svojih glasov med soci-ialiste in komuniste, ne bodo več vztrajali v borbi proti vladi. Dosedanja debata v burbonski palači je pokazala, da si danes stojita v Franciji nasproti samo dva resna načrta za sanacijo težko bolnih financ. Eden je načrt finančnih izvedencev, ki ga jc v glavnih točkah prisvojila vlada. Ta načrt zahteva takojšnja sredstva s pomočjo posrednih davkov, zboljšanje valute potom notranjih reform in zunanjih kreditov, do katerih se da priti le s hitro ureditvijo vprašanja medzavezniških dolgov in monetarno stabilizacijo, ki bi pozneje privedba do končne stabilizacije. Kdor hoče, da se Francija reši z lastnimi sredstvi, brez zunanje pomoči, brez inozemskih kreditov, tisti mora imeti za tako pot točen iu jasen načrt. Takesa načrta pa ni znal doprinesti niti Marin, niti Bokano\vski in tudi ne Tardieu. ki sicer neprestano govori o pogumu, borbenosti in novih, doslej neznanih metodah v boju za sanacijo, na konkretno vprašanje pa ni vedel odgovoriti drugega, kakor da se strinja z Bokanovv-skim. To ni posebno priporočilo za bodočega diktatorja Francije, kakršnega so nekateri že videli v g. Tardieuju. Ostane tedaj samo še socijalistični načrt, ki ga je s svojo znano, blestečo zgovornostjo in s precejšnjim uspehom razložil Leon Blum: oddaja premoženja, davek na kapital. Caillaux je s svoiim ogromnim stvarnim in tehničnim znanjem kaj hitro dokazal, da vodi socijali-stična pot najprej v inflacijo, nato pa v temo negotovosti in usodnih nevarnosti za republiko in demokracijo. Zbornica je s 121 glasovi večine odklonila socijalistično metodo. Parlament je torei izbral načrt finančnih izvedencev in Caillauxa. Na tej poti mora vztrajati in omogočiti vladi, da izvede svojo zamisel do konca. Sleherno kunktatorstvo in otvarjanje novih kriz more samo škoditi francoski Ijudo-vladi. ki ima dovolj lepih besed in strankarskega boja in io žeia po energičnih. krepkih delih. Rovarenje alzaških avtono-mistov Pariz, 12. julija (brezž.) Voditelj alzaško-lorenskega gibanja za dosego avtonomije, Ricklin, je napovedal, da se bo Alzacija- I.orena kot narodna manjšina obrnila do Društva narodov, ako Francija ne ugodi njeni zahtevi po avtonomiji. Situacija postaja vedno bolj komplicirana Prepir za ministra Nikiča. — Radič kliče na odgovor tudi drja Šuperino. — Nezaupanje napram Puclju. — Radikali smatrajo, da je izločitev Radiča predpogoj rešitve krize. — Pašičevi pogledi na politično situacijo. tudi radi njegovega poseta pri Pašiču, ob kateri priliki je Šuperina baje na-glašal nezadovoljstvo radi diktatorskega stališča St. Radiča in njegovo nestrinjanje z odločitvijo kluba o izključitvi dr. Nikiča. Govori se, da je dr. Šuperina rekel, da bo radi tega izvajal konsekvence 111 sam izstopil iz HSS. Dr. Šuperina je nocoj deial novinarjem, da glede izključitve dr. Nikiča ne more še ničesar izjaviti, ker še ni dobro informiran . . . Prepir med beograjskimi radikali še vedno traja. Pašič je sporočil, da se po nobeni ceni ne sme v Beogradu cepiti stranka. Ako se to zgodi, bodo krivci izključeni iz NRS. Vsled tega se je v predsedništvu glavnega odbora radikalne stranke pojavila misel, da bi se spor med Božo Maksimovičem in Bo-bičem rešil tako, da bi kaka tretja nevtralna osebnost prevzela kandidaturo radikalne stranke za župana v Beogradu. Olomouc, 11. julija, re. Vaš poročevalec se je danes informiral pri ministrih, ki so pred odhodom iz Prage v Olomouc obiskali v Karlovih Varvh Nikolo Pašiča, o njego. vem zdravju. Ministri so zatrjevali, da so vznemirjajoče vesti o Pašičevem zdravju popolnoma iz trte izvite, ker je Pašičevo bolezensko stanje povsem normalno. Paši« ču se samo obnavlja mrzlica, medtem ko se zlatenica redno boljša. Na vprašanje gle« de politične situacije so ministri določno odgovorili le to, da je absolutno nernogf* če vsako sodelovanje z Radičem in da se mora kriza le s tega vidika reševati. Mini* strom pa se je baš radi krize silno mudilo domov, tako da so zapustili Olomouc že v noči od sobote na nedeljo in krenili preko Dunaja v domovino. Pri nedeljskih slav« nostih je ostal v Olomoucu poslanik Nešič z generalom Nenadovičem. Tudi poslanik Šeba in češki ministri so že po noči odpo« tovali iz Olomouca. Beograd, 12. julija, r. Stjepan Radič je na Bledu napovedal, da bo dr. Nikič izročen korupcijskemu odboru, ker je materijal proti njemu . Kakor je poroča, da so rumunske čete v globini osmih kilometrov vdrle ua bolgarsko ozemlje in pomorile 120 prebivalcev. Bolgarski korni-taši so napadli rumunsko vas, ali 60 bili odbiti. Rumuni so vjeli 27 Bolgarov, ki jih je prebivalstvo linčalo. Rumunija namerava baje prekiniti diplomatske odnošaje z Bolgarijo. Potrdilo teh vesti še manjka. Pariz. 12. julija (brezž.) Listi poročajo, da se je radi incidenta na rumunsko-bolgar-ski meji med rumunskimi rednimi četami in bolgarskimi četaši bati resnih diplomatskih zapljetljajev. (O incidentu smo poročali že v nedeljski Številki. Ured.) Katehetom ustavljene plače Veronauk bodo podučevali prosvetni učitelji. Beograd, 12. julija, p. V smislu finančne« ga zakona in proračuna je finančni mini« ster odločil, da se ustavijo vsem verouči* teljem na osnovnih šolah, ki niso kot stal« ni kateheti državni namcščenci plače. Ve« rouk naj v bodoče učijo prosvetni učitelji vsak v svojem razredu. • Pričetek velikega komunističnega procesa v Budimpešti Budimpešta 12. julija s. Danes se ie pri-ičelji pred tukajšnjim kazenskim sodiščem razprava proti bivšemu ljudskemu komisarju Rakossyju in 54 tovarišem. Rakossj' je svoječasno pobegnil v Rusijo ter se pozneje vrnil s ponarejenim potnim listom v Budimpešto, kjer je hotel agitirati v interesu diktature proletariiata. Med obtoženci je tudi Kari Ory, ki je organiziral na Dunaju komunistično agitacijsko šolo, na kateri ie po obtožnici pod psevdonimom predaval tudi Bela Kun. Današnja razprava se je pričela z incidentom, ker obtoženi Ory ni hotel odgovarjati na vprašanja, ki bi lahko obtežila posamezne osebe. Končno je bil obsojen na disciplinarno kazen. Na vprašanje predsednika, kdo je imel ua Dunaju v prostorih iz-vestnega židovskega društva komunističen kongres, je odgovoril Ory, da je bil to Bela Kun. Obtoženec navaja, da je prišel na Madžarsko z namenom, da zopet organizira komunistično stranko. = "JUTRO" št. 157 Torek 1". VI!. 1026 Klopoici v zagrebškem « Gbzoru » Zagrebški -:Obzor. priobčuje iz Ljubljane datiran dopis o ljubljanski občini, ki je zanimiv zato. ker se po njem vidi, kake klo-'Otce ležeio po neljublianskih listih ljub- Zaksj potce ležejo po neljubljž Ijanske pilpogaee, kadar »e jim cede sline po mestnem gerentstvu ali županstvu. tOb-zor» lamentira čez sedanji mestni gorentski svet in zato, ker še ni izgleda za nove volitve, a piše: . . . Ce pilpogače nimajo drugih skrbi kot to, kako bi povišali davke, delali dolgove, gradili sedaj nepotrebno elektrarno na Savi, kupili in povečali električno železnico itd., potem bi si tudi te lahko prihranili. Mesto da ležejo v tObzoru> klopotce, naj raje »e naprej dremljejo ali pa razkladajo svoje ob- činske projekte svojemu omizju, ne pa Ljubljančanom in širši javnos" g. Fuceli ne sme z dr. Nikicem »Politika« priobčuje razgovor z nekim uglednim radičevcem, ki se bavi tudi s vprašanjem, kaj je na icm resnice, da hoče i g. Pucelj z dr. Nikičem. Dotični radiče-vec je nato odgovoril takole: G. Fuceli je i suviše mlad u stranci ca bi učestvovao u intrigama koie su starijeg datuma. Se.n toga on ima svo'e mesto u strar.ci kao pr-venac (novinec) in ne bi imao računa da ga izgubi jer bi tirne možda izgubio sve kod idučeg izbora, pošto se njegov položa: u Slovenačkoj ojačao baš tirne sto je stupin u našu stranku« — Na tej Izjavi je vseka-ko najinteresantnejše to, da smatrajo radičevci. da je g. Pucelj stopil v njihovo stran ko, dcčlm pucljevci v Sloveniji še vedno iarbajo ljudi, da je Pucljeva stranka neka i samostojnega. Prezreti tudi ni, da radičevci Puclju samemu ne pripisujejo nobene mo či v Sloveniji in ga smatrajo le za svojega miloščinaria. Ljubljanska železniška direkcija ogrožena Za vzdrževanje rednega prometa neobhodno osebje bo za ce!o tretjino reducirano. — 2000 železniških delavcev na ulici Beograd, 12. julija, p. Na merodajnem mestu se sicer demantirajo govorice o uki< nitvi železniških direkcij s pripombo, da gre v najskrajnejšem slučaju le za ukinje* nje njihovih ekonomskih oddelkov vsled centralizacije dobav pri generalni direkciji Ta demanti odgovarja dejanskemu položa« ju. Zato pa je železniški obrat ogrožen na drug način. Izkazalo se je namreč, da so krediti za materijalne in osebne izdatke pri železniških direkcijah povsem nezadostni. Ministrstvo saobračaja je že danes, ko se je proračunsko leto komaj pričelo, v najs večjih težkočah. Najhujše prizadeta je ljub Ijanska direkcija. Njen budžet za pomožno osobje strojne, prometne in gradbene strO' ke je reduciran tako, da je po mnenju s trot kovnjakov predvsem redno vzdrževanje prog v največji meri ogroženo. Ministrstvo je ta dni dobilo predstavko ljubljanske di> rekcije, v kateri je rečeno, da bo postalo redno vzdrževanje sigurnega prometa v območju te. direkcije nemogoče, ako se ne napravi remedura. Ljubljanska direkcija bo že te dni morala odpustiti eno celo tretji* no delavstva, v celem 2000 l}udi, a pozneje morda še več. V ministrstvu izjavljajo, da ne morejn pomagati. Skupščinska večina je budžet n-obračaja tako reducirala, da na vseh kcv. « cih manjka sredstev. Pripravljeni so bih baje predlogi za naknadne kredite, toda ker je vlade odgodila Narodno skupščino ie tudi ta nada šla po vodi. V gospodarskih krogih se opaža vse več« je razburjenje nad brezbrižnostjo vlade glede najvažnejših gospodarskih vprašanj. Kar se tiče ljubljanske direkcije pada še posebna odgovoTiost na slovenske radičev« ce in zlasti na ministra Puclja, ki so mora« li dobro vedeti, kako katastrofalne posle« dice bo imela redukcija kreditov za ljub« Ijansko železniško direkcijo, a niso ničesar storili, da to redukcijo preprečijo. Famoz« ni predlog g. Puclja, naj začne država šte« diti pri svojih nameščencih s tem, da jim od najvišjega do najnižjega reducira plače, bo kakor izgleda doživel svoje prvo in šc groznejšo uresničenje v Sloveniji, kjer bo vrženo nad 2000 delavcev s 1000 familijami na cesto, istočasno pa bo ves promet v naših krajih izložen največji opasnosti. Jugoslovenske slavnosti v Olomoucu Olomouc, 11. julija češkoslovaško - jugoslovensko bratstvo je ob nepozabnih sokolskih dneh napravilo ogTomen sunek v bodočnost. Tisoči Jugoslovenov, ki so bili v Pragi in stotisoči Če-hoslovakov, ki so videli našo ljrbav, so stopili v vrste novih bojevnikov »Zvestobe za zvestobo!« Zadnji dnevi to nerazdruž-no vzajemnost poglabljajo tako, kot more zvezati le sotrpljenje trpečih na fronti. In temu silnemu vtisu potrebe najožjega skupnega delovanja se ne bodo mogli v bodoče izogniti "tudi naši vladni krogi. Naši ministri so se po zletnih dneh napotili po Češkoslovaški, da obiščejo grobišča Jugoslovenov, ki so v masah umirali pod Avstrijo po taborih gladu in trpinčenja. Takih naših grebov cenijo v Češkoslovaški na 16.000, katere so začeli sedaj koncentrirati v Pra. Si, v Jindrichovicih, na Falknovskem( nemško ozemlje) v Olomoucu in Trenčinu. O ganljivi slovesnosti prenosa ostankov naših grebov v grobnico na praškem pokopališču smo že poročali. Minuli petek pa so odkrili mavzolej naših grobov v Jindrichovicih, kjer je umrlo visoko v gorah okoli 2500 naših trpinov, katere so tam Avstrijci dobesedno izstradali. Praški stavbenik Fenzl je daroval grobnico, vredno okoli 300.000 čeških kron. Ob ganljivi slavnosti so položili v petek v to monumentalno kostnico ostanke naših trpinov v navzočnosti ministra Miše Triiunoviča in inšpektorja jugoslovenskih grobov na Češkoslovaškem prote Crvenčanina. V Jindricbovcu je bilo največ internirancev iz Srbije. V soboto zjutraj pa se je odpeljala vsa jugcslovenska vladna delegacija, oba ministra Triiunoviča, dr. Srškič, dr. Šuperina, praški poslanik Ljuba Nešič z vsem osebjem poslaništva in konzulata, češka vladna delegacija, ministra dr. Slavik in dr. Gii-sa, zastopniki lig iz Češkoslovaške in Jugoslavije, številni novinarji in nebroj prijateljev Jugoslovenov s posebnim brzovla-kom v Olomouc k odkritju tamošnjega mavzoleja jugoslovenskih žrtev. Slavnosti v Olomoucu so bile veličastne in so le vnovič dokumentirale popolno harmonijo dveh bratskih narodov. Ze v Pragi se je zbralo ob slovesu številno občinstvo, ki se je c-b svitanju vojaške godbe z vso iskrenostjo poslavljalo od nas. Na peronu je stala tudi častna četa češkoslovaške vojske. V Olomoucu pa nas ie sprejela nepregledna množica naroda. Zupan d-. Fišer je imel ognjevit nagovor, vojaška godba pa je zaigrala cbe himni. Poleg navedenih pa je prispel v Olomouc tudi poslanik Jan Šeba iz Beograda, generala Nenadovič in Cvetkovič, večje število drugih naših višjih oiicirjev, starosta JSS dr. Gangi s štirimi drugimi člani starešinstva, za ljubljansko jugoslovensko-češkoslovaško ligo ravnatelj Pustoslemšek in prof. dr. Lah, za mariborsko ligo B. Borko in dr. Reisman. Zvezo ženskih narodnih društev v Beogradu je zastopala gospa Zlata Ko-vačevič. Iz Kragujevca je prispel tamošnji župan Vojislav Kalanovič. Iz Prage je došlo veliko zastopstvo članov lige pod vodstvom podpredsednika dr. Koutskega, dr. Prochaske in dr. Ripke. Na kolodvoru je govoril še predstavnik lige v Olomoucu, polkovnik Sklenar, nakar se je zahvalil minister Miša Trifunovič. Z avtomobili so se gostje odpeljali v mesto in popoldne na pokopališče, kjer jih je pričakovalo že nebroj meščanov in okoliškega ljudstva. Okrog grobnice so imele častno stražo močne čete vojaštva, pešcev, konjenice, celotnega oficirskega zbora in Sokola. Češki pravoslavni škof Gorazd je opravil cerkvene obrede, prota Crvenčanin pa je spregovoril o velikem moralnem pomenu iziedne slovesnosti. Pevski zbor je krasno cdpil opelo, nakar je ob solnčnem žaru priletel iz višine aeroplan, ki je spusti! na krsto zbranih kosti venec češkoslovaške armado s erikoloro. Bil je to nepopisen čustven trenotek, ki je zvabil ljudem solze v oči. Kmalu nato je zakrožila čez njivo mrtvih še eskadrila petih aeroplanov. Veliko krsto, povito v jugoslovensko zastavo, so položili na lafeto, za katero se je vil številen sprevod, na čelu s češko in jugoslovensko vlade, po dolgi poti v mesto Ln skozi u'.i;e v zatišje parka, kjer je požrtvovalna olonnuška JČ liga postavila krasen mavzolej. katerega sliko je »Jutro« že objavijo predzadnjo nedeljo. Po ulicah so gorele iu-či in tudi okna je občinstvo razsvetlilo, raz hiš pa so plapolale slovanska zastave. Ob stenah ie bil povsod gost špalir občinstva tako, d3 je tetnu tragičnemu sprevodu prisostvovalo gotovo nad 10.000 ljudi. V samotnem zatišju pred mavzolejem so položili krsto na oder, nad katerim so duhtele cvetoče lipe V ozadju so se pričeli grma-diti temni oblaki, ki so še poostrili resnost trenutka ob združenju čeških in jugoslovenskih src pri krsti tisočev predpre-vratnih žrtev za svobodo. Sledili so govori škofa Gorazda in predsednika lige, polkovnika Sklenara, nakar je si a vnos t za nekaj časa pretrgala silna nevihta med grmenjem in bliskom. V neposredni bližini mavzoleja je ceio udarila strela v drevo iu omracila 641et;nega vpokojenca. Ob nalivu se je morala ta s.avnost končati z govori olomou-Škega župana dr. Fišerja, ministra dr. S.a-vika, Miše Trifunoviča in generala Podhaj-sktga Po tej clavnosti je bila recepcija v krasne-ti zgodovinskem magistratu, kjer so v starinski dvorani iz XVI. stoletji spregovorila župan d-. Fiser in minister dr. Srškič. na Kar 'e župan udeležence pogostil. Ob 20. uri ie bita svečana akademija v gledališču s himnami, pevskimi točkami in globokim govorom majorja Krištofa o nai> ~ah naše ^ zajemnosti. Odpeli so novo sklad bo prote Crvenčanina - Opelo. , katerega je izvajalo pevsko društvo iZerotin. Nastopit Je tudi g- Arhipov, bivši član gledališč v Mariboru in Splitu. Po gledališču pa je hit "v ve'ik; dvorani Narodnega doma banket katerega se ie udeležilo poleg gostov 'udi mnogoštevilno odli&io meščanstvo in razni zastopniki iz province. Na tem večeru je bilo izrečenih več iskrenih in pomembnih govorov, ki jih je pričel minister dr. Slavik ob burnem aplavzu v slova-ščini. Govorili so še predsednik lige polkovnik Sklenar, minister dr. Šuperina. ki je naglasi! važnost uuifikacljskega dela pri Čehoslovakih in Jugoslovenih (1), župan dr, Fišer, minister Miša Trifunovič, ki je ob viharnem navdušenju sporočil, da je kralj Aleksander podelil v znak priznanja in hvaležnosti za veliko požrtvovalnost in piete-to napram Jugoslovenom visoko odlikovanje Pragi in Olomoucu. Po stari jugoslovenski navadi sta se nato minister Miša Trifunovič in župan dr. Fišer poljubila, vojaška godba pa je zaigrala »Naprej zastave slave!« Imenom neoficijelne naše javnosti, jugoslovenskih lig je spregovoril podpredsednik JČ lige dr. Reisman iz Maribora, ki je med drugim povdaril, da je olomouška liga dosegla baš danes za svoje veliko požrtvovalne delo skoro polno zadoščenje, kajti v žalostnem sprevodu je korakal tudi slovenski kmet, oče edinega sina, ki je mogel priti šele sedaj na pogreb svojega, med vojno v Olomoucu pokopanega sina. Solze tega hvaležnega slovenskega očeta so najlepši dokaz uspešnega delovanja lige v Olomoucu. Iskren slovanski večer so izpolnili z govori Čez polnoč še razni drugi odlični javni in kulturni delavci. V nedeljo dopoldne so izvršili še posvetitev kapele spomenika Padlim junakom in vložili dokumentarno listino v grob mavzoleja. Krsto so pokrivali številni, res krasni venci s slovanskimi trikolorami, med njimi tudi mesta Ljubljane. Olomouški dnevniki so prinesli danes vsi daljše članke o slovesnosti in tople pozdrave jugoslovenskim gostom. Olomouc, še pred S leti nemška trdnjava, zavzema sedaj odlično mesto med slovanskimi kulturnimi centri. Dr. A. R. Fo vsesokolskem zletu (Razgovor našega por.ebnega poročevalca s starosto JSS. F. Gangloni.) Olomac, 11. julija Danes, po končanih slavnostih odkritja mavzoleja jugoslovenskim žrtvam v Olomucu, se je povrnilo z nočnim brzovlakom v domovino tudi starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza. Popoldne se je vršila na stadionu Sokola še narodna po-bratimska svečanost Sokola in češke vojske. kateri je prisostvovalo starešinstvo JSS, poslanik Ljuba Nešič, general Nenadovič, vojni ataše pri jugoslovenskem poslaništvu v Prag! in delegatje JČ lige. Češka vojska je s programom izkazala posebno pokornost jugoslovenskim gostom in so vojaki na zletišču ob frenetičnem aplavzu med korokanjem peli jugoslovensko pesem »U boj«. Našim liudem je posebno ugajala tudi hanaška svatba v pestrih narodnih nošah. Ob tej priliki se ie »Jutrov« posebni poročevalec, ki je prispel po sokolskih dneh iz Prage tudi na svečanost v Olomuc, raz-govarja! s starosto JSS br. Engelbertom Ganglom o vsesokolskem zletu v Pragi. Iz razgovora s starino na polju sokolskega dela navajamo med drugim sledeče konsta-tacije t »Jugoslovenski Sokoli smo v vsakem ozira zadovoljni z uspehom tega grandijoz-nega dela, ki so ga zahtevali veliki sokolski dnevi. Praga je skupno s Češko občo sokolsko izkazala nam Jugoslovenom v najvišji meri svojo gostoljubnost in bratstvo, ki je prešlo češkoslovaškim Sokolom že v meso in kri. Naši ljudje so se vračali v notranjo harmonijo po dneh polnih dela, v katerih so bili ves čas skrajno napeti in zaposleni, kratki prosti čas pa so izrabili za razširjenje dušnega obzorja, z ogledovanjem krasot in zgodovinskih znamenitosti zlate Prage Obiskovali so tudi- koncerte, gledališča, muzeje Vsi so se vzorno vedli in dokazali potrebno sokolsko disciplino. Praga nam je oskrbela dovolj snažnih prenočišč po šolah, kjer so dobivali bratje in sestre tudi poceni zajutrek in večerjo. Obe. dovali so prosto po restavracijah tudi za nizko ceno. Moralnega uspeha tega zleta za Jugoslovene pa sedaj še ne morem v polnem obsegu presoditi. Gotovo se je utrdila pri naših ljudeh samozavest ob pogledu na dejansko slovansko vzajemno sodelovanje. Obžalujemo seve, da začasno Poljaki še niso sodelovali, vendar ie ta dogodek le prehodnega značaja, kakor tudi odsotnost Bolgarov in Hrvatcv-separatistov. Moramo pač še malo počakati, da naše smotreno delo dozori in neizogibno pripelje vse Sokole v eno falango.* Kakor je bil zlet leta 1920 še bolj odsev zunanjega navdušenja iz po prevratnih časov, tako je pokazal letošnji notranjo resnost in golo smotrenost v sokolskih vrstah. Kakšne dimenzije po obsegu ta vsebini bo zavzel prihodnji zlet, je danes šs težko ugibati. Vsekakor bo presega! letošnjega, ker ie Sokolstvo v svojem razvoju in notranji sili neizčrpno. Prepričan sem, da je vsak češki m jugoslovanski Sokol, ki je bil v Pragi, prinesel k uspehu to, kar ima v sebi fizično in moralno najboljšega. Zato ie bil zlet kulminacija materijalne in moralne moči in lepote Tyršove ideje. Sokolstvo mora nadaljevati s stiki med Čehi. ki jih ima že 60 let, in nas Sokole le veseli, da se je vrši! v Pragi istočasno z zletom tudi kongres Jč lig, ki bodo pritegnile k našemu delu nove širše kroge med Jugosloveni ln Čehoslovaki, ki so In ostanejo naši naravni, najbližji Lt najmileiši zavezniki, ker smo pač doslej že največ skupaj delali in pretrpeli. Ogromen vtis pa je napravil na vso našo in češkosl. javnost skupen nastop obeh armad, ki sta s tem ob navzočnosti obeh vlad odločno manifestirali tudi politično skupnost držav. Posebno pozornost ie posvečal it^oslo-venskim Sokolom te dni tudi preži d en t Ma-saryk. Vprašal nas je, kako smo bili zado- voljni z bivanjem v Pragi in pri tem v razgovora s člani našega starešinstva povdaril, da dobiva slovanska vzajemnost realno lice samo na ta način, da gojimo osebne stike, keT pri tem prevzamemo drug od drugega to, kar je v nas dobrega in s tem skupno napredujemo. Sokolstvo je armada, j« rekel Masaryk, na katero se lahko država absolutno zanese. Udeležba našega naraščaja v Pragi pomeni še posebno moralno prireditev, ker bo postal iz njega gotovo nov plodovit kader Sokolstva v Jugoslaviji. Praški sokolski zlet pomeni sploh velik plus v našem nacSonalneni življenju in sokolskem delu v Jugoslaviji. Ne smemo pa pri tem pozabiti naše železniške uprave, ki je naravnost vzorno in brezhibno izvedla odpravo osmih posebnih sokolskih vlakov doli od Niša in Mostaija v Prago. Vsi uradniki in vse prizadete direkcije so storili v tem ozira več, kot je velevala dolžnost. Slišali ste sami, da so to našo ekspedicijo občudovali tudi priznani češki organizatorji, saj je podsta-rosta COS Stčpanek povdaril na banketu JČ lige, da je bila ta naša »vyjfrava hi-storicka«. Izredno so nam bile naklonjene •tudi češke železnice. Članstvo se je po večini vozilo v lepih vagonih II. razreda za ceno tretjega razreda od naših domačih postaj naprej in si s tem vsaj nekoliko olajšalo ogromne fizične napore, ki jih je zahteval zlet od slehernega člana in članice.« Dr. A. R. Svetozar Pribicevič v Kosovski Mitrovici Beograd, 12. julija Včeraj se je vršil v Kosovski Mitrovici impozanten zbor Svetozarja Pribičeviča, na katerem je manifestirala mnogobrojna množica za politiko SDS. Veliko pozornost je tudi vzbudilo, da se je zbora udeležilo veliko število muslimanov. Tukajšnji listi priznavajo mogočen vtis, ki ga je napravil Svetozar Pribičevič na narod Kosovskega polja. V početku svojega govora je Svetozar Pribičevič povdarjal, da potuje med narodom z namenom, da ustvari veliko stranko, ki bo zanesla v našo državo novega duha. Narod naj tudi čuje sam, kake politične nazore ima on, da ga ne bo sodil po tem, kar drugi o njem govore. Baš v Kosovski Mitrovici je treba povedati, da je SDS proti vsaki verski stranki in zato tudi proti muslimanski. Vse verske stranke nas vračajo v srednji vek, a mi hočemo, da živimo v duhu nove dobe. Ml ne delamo politike kakor radikali, ki so danes za enega, drugi dan za drugega, danes za Pribičerl-ča, jutri za Radiča, enkrat za plemenske stranke, drugič proti njim, danes za verske stranke, jutri zopet proti njim. Ferat beg Draga je bil dober kot reševalec ra-dikalskega režima, a kmalu nato so ga isti radikali vrgli v ječo radi veleizdaje. Radiča so držali radi veleizdaje v zaporu, a so ga iz ječe posadili na ministrski stolec. Taka politika je cincarska, ne pa državna in narodna. Svetozar Pribičevič je končno izjavil, da se pripravlja velika in dolga kriza, ki ne more drugače končati, nego z razpisom novih volitev. Na poti od Sienice do Novega Pazara — pTavi Pribičevič — se je, ko smo vozili mimo roega, podrl velik telegrafski drog, ki je bil popolnoma gnil, kar samo dokazuje, kakšna je državna uprava, ki pušča ina daljini sto in sto kilometrov prepe-rele drogove. Tako se bo od potresa javnega mišljenja, ki ga ustvarja v narodu naša akcija, zrušila današnja vlada ln nesposobna državna uprava. Ko sem videl v teh krajih, kaj vse počne državni aparat, kako on služI samo partiji, kako on gazi vse moralne in državne zakone, kako izkorišča, izsiljuje in zlorablja siromašne, ko sem zagledal to stanje brez pravice — postalo me je groza. Ta sistem prenašajo radikali tudi v druge kraje, kar služi za najuspešnejšo propagando proti Beogradu. Pozivam msrodajne faktorje, da nehajo s tem režimom v Interesu same države, kateri dela ta režim sramoto pred celim kulturnim svetom. Poleg Svetozarja pribičeviča je govoril na zboru še narodni poslanec Gllgorije Božo-vič, ki je tudi žel za svoja izvajanja burna pritrjevanja. Politične beležke Kako jih skrbe poplave... Snoči smo prejeli od svojega beograjskega poročevalca skrajno vznemirjajoče vesti o poplavi v Vojvodini, češ da preti katastrofa zadnjim nasipom. Takoj po polnoči smo radi tega začeli klicati oficljelna »nad-leštva« v Beogradu, o katerih je pred kratkim zahteval g. ministrski predsednik Uzunovič. da neprestano zasledujejo stanje poplav ter zbirajo materijal v svrho takojšnje odpomoči. Klicali smo generalno direkcijo voda, klicali ministrstvo poljoprivrede, nato notranjih de!, zahtevali katerikoli urad, ki ima v težkih časih nočno inšpekcijsko službo. Dobili smo na svoje opetovane klice samo odgovor, da nihče »ne radi«. Ob pol 1 po polnoči se je naša skrb za usodo poplave celo telefonski dami v Beogradu tako čndna zdela, da nas je vprašala ali menimo, da bodo radi nas v tako poznih urah uradovali. Mi smo odgovorili, da ne radi nas, pač pa radi velike nesreče, ki preti državi in smo dodali, da je v takih časih permanentna služba v prizadetih resortih povsod v Evropi običajna... Še posebna službena vnema pa mera vladati v ministrstvu g. Puclja, edina interurbana zveza tega ministrstva za poljoprivredo in vode je namreč glasom izjave beograjske telefonske centrale — pokvarjena. Tei veliki skrbi, ki .io vlada posveča poplavam se da primerjati le še vsota 5 miliioncv Din kot poiroč za nesrečne popiavlience. katerih škeda gre v stotine in stotine milijonov. Videti ie, da imamo na krmilu pravo seljaško vlado... Iz večno nemirne Bolgarije Odhod kralja Borisa v Pariz in Rim. Sofija, 12. julija, r. Nenadni odhod kralja Borisa, ki je v soboto popoldne inkognito v spremstvu svoje sestre Evdoksije odpotoval v Pariz, vzbuja vodno nove kombinacije o izpremembi na bolgarskem prestolu. Navzlic službenim demantijem se vzdržujejo verzije, da hoče močna struja postaviti princa Cirila za kralja. Z drugih strani pa se navaja, da se kralj Boris poda iz Pariza v Rim, da se seznani z eno izmed italijanskih princes. Vsestranski, posebno tudi gmotni vpliv italijanske politike na bolgarsko vlado, je od dne do dne očitnejši. Vlada razvija, naj-ostrejšo propagando proti Beogradu in Jugoslaviji. Vsi bolgarski listi beležijo govor prosvetnega ministra Najdenova, ki je na banketu profesorjev dejal: , bo Društvo narodov najbrže dobilo poziv, naj izroči Italiji mandat na Abesinijo, ako ta država ne sprejme italijansko - angleškega dogovora o razdelitvi gospodarskih koncesij v Afriki. Mussolini pregleduje vojno mornarico Foggia, 12. julija, o. Davi ob 4. je priplulo semkaj 50 italijanskih bojnih ladij m podmomikov. Pregledal jih je Mussolini v spremstvu admirala Simonettija. Eskadra ostane v Foggiji tri dni. Jutri se bodo mornarji izkrcali in bodo odšli na grob neznanega junaka. Novi italijanski poslanik na Dunaju Dunaj, 12. julija, s. Za italijanskega po« slanika na Dunaju je bil imenovan csv, Auriti. Portugalske zmede Lizbona, 12. julija (brezž.) General Gomez da Costa bo izgnan iz države. Vladni komunike opravičuje ta korak s potrebo, da se Costa odtegne političnim vplivom. Nov letalski svetovni rekord Pariz, 12. julija (brezž.) Brata Arracharia sta postavila nov svetovni letalski rekord. V 16 urah sta brez pristanka preletela progo iz Pariza v Basoro ob Perzijskem --;in u. Proga je dolga 4250 km. Budimpešta, 12. julija (brezž.) Južao od Budimpešte sta bila brata Arracharta prisiljena, da pristaneta. Letalo je uničeno. Letalca sta k sreči nepoškodovana. Pariz, 12. julija (brezž.) Madžarska obla-stva so zadržala brata Arracharta, češ, ozemlje. Nov potres na Sumatri London, 12. julija, (brezž.) Kakor poroča Reuter, je bil na otoku Sumatri zoret mo« čan potres. Firence, 12. julija, (brezž.) Potrcsr.a po« staja je zabeležila v daljavi okrog 94, pesmi Danka Angjelinoviča, Alije Nametka in Branka Gjukiča, esej dr. Vladimira Dvor-nikoviča (Tipi negativizma), nadaljevanje študije dr. Preloga o Franu Palackem, članek dr. Luje Thallerja o ustanovniku hrvatske medicinske literature, Francozu Lalan-gu, članek A. Halerja o poeziji, študijo Stanislava Župica o poeziji Vladimirja Nazora ter Milinkovičev sestavek o moderni poeziji. Posebno bogat je tudi feljton, kjer najdeš prispevke dr. Baraca, dr. Bonifačiča, dr. Vodnika, Novakoviča, dr. Dvornikoviča, Radenke in dr. Ilešiča. Zenit. Izšla je 41. številka «Zenita2>, ki ga izdaja L. Mičič v Beogradu. Številka obsega dopise stalnih sotrudnikov in je tiskana (razen uvodne pesmi) v cirilici. Uvodoma priobčuje L. Mičič svojo pesem Antona Čehova — opera. V kratkem bo doživela prvo uprizoritev opera tčrešnjev vrt>, ki jo je po uporabi besedila Antona Čehova komponiral mladi skladatelj Tančer. Opera Je zložena izrecno recitativično, deklamatorieno in se bistveno razlikuje od sodobnih opernih del. V njej nastopi med drugim tudi židovski orkester, sestoječ iz violine, kontrabasa, fagota, trobente in bobna. Originalno na tej operi je. da nima nobenih arij, skoz vse tri akte ne čuješ niti ene pesmi: tudi zbor ne nastopi. Ruski proletkult jako podpira stremljenje tega mladega skladatelja. Hauptmannov ^Potopljeni ZTon» opera. Znani italijanski skladatelj Ottorino Re-spighi je pravkar dokončal opero «Potop-Ijeni zvon>, katere besedilo je priredil po Gerhardt Hauptmannovi drami libretist Claudio Guastalla. Opera obsega štiri dejanja, je splošno lirično - romantičnega značaja in bo uprizorjena prvič v hamburškem mestnem gledališču. Mascagni — častni doktor budimpeštan-ske univerze. Budimpeštansko vseučilišče je imenovalo slovitega opernega skladatelja Pietra Mascagni ja častnim doktorjem. Kakor se čuje, namerava Mascagni prevzeti inten-danco gledališča Costanzi v Rimu, kjer se bo stalno naselil. dame Čudijo se blagodejnemu in hitremu učinku CREMEM0US0N •JUTRO« št. 157 = 4 Torek 13. ,VI1. 1926 Domače vesti * Albanski poslanik na Bledu. Albanski poslanik na našem dvoru g. Staura je odpotoval v nedeljo iz Beograda na Bled, kjer bo od kralja sprejet v poslovilni avdijenci. * Izpremembe v državni službi. Državni ekonom v slovenjgraškem okraju Franc Vernik je premeščen kot kmetijski referent k okrajnemu glavarstvu v Gornjem gradu, administrativni uradnik pri oblastnem hl-drotehničnem oddelku v Ljubljani Josip Masnec pa je iz 3. skupine pomaknjen v 2. skupino III. kategorije. Veterinar Filip Pahor je iz Kranja premeščen v škofjo Loko. 4 Izpremembe v justični službi. Minister pravde je imenoval za pravne praktikante Jožo Kokalja, dr. Jakoba Mlinarja ln Albina Torellija. Premeščena sta sodni slugi Ignacij Galien od okrajnega sodišča v Kranjski gori k okrajnemu sodišču v Velikih Laščah in Alojzij Resman od okrajnega sodišča v Radovljici k okrajnemu sodišču v Kranju. Za sodne sluge pri okrajnih sodiščih so imenovani: narednik Karel Požun v Kranjski gori, narednik Martin Modic v Radovljici, pomožni sluga A. Kravos in orožniški narednik Jernej Kegu v Logatcu ter kočarjev sin Jože Peternel v Ložu. * Osebne novice s pošte. V 4. skupino II. kategorije so napredovali sledeči pripravniki: pri pošti Celje Ivo Lednik, pri pošti Ljubljana 3 Marija Porenta, pri pošti Maribor 2 Marica Lešnik, pri pošti Voinik Ivan Gorečan, pri pošti Loka pri Zidanem mostu Anica Dolenšek, pri pošti Ljubljana 1 Meta Gostinčar in Ivanka Krašovec, pri pošti Maribor 1, Manca Kunst, Frančiška Oblak, Marica Malenšek in Ivana Košiček ter pri pošti Polzela, Anica Lenko. + Prvi sanitetni inženjer v Jugoslaviji. "Kot gojenec »fonda Morton« je naš državljan Aleksander Miličevič dovršil tehnično fakulteto v Ameriki ter se potem na stroške iRckeiellerjeve fondacije na Howard-uni-verzi specializiral za sanitetnega inženjerja To je prvi inženjer sanitetne stroke pri nas Inženjer Miličevič se v kratkem vrne v Jugoslavijo. Himen. Vzela sta se Ivan Mercina, šolski upravitelj v Starem trgu pri Ložu in Milči Turkova iz Loža ter sta bila v soboto v trnovski cerkvi v Ljubljani poročena. Čestitamo! + V našo državljansko zvezo so sprejeti naslednji ruski državljani: Mihajlo Jasinski, kontraktualni redni profesor na ljubljanski univerzi; Aleksij Kopilov, profesor na univerzi v Ljubljani, skupno z ženo Jelizaveto ter Nikola Smolenski, dnevničar pri velikem županu v Ljubljani, skupno z ženo Vero. * Zveza kulturnih društev v Mariboru prosi vsa včlanjena društva, ki še niso poslala »Letnega poročila«, da to store čimprej. »Letno poročilo« je velike važnosti za pregled prosvetnega dela v naših pokrajinah. Na podlagi teh letnih poročil poroča Zveza o prosvetnem delu oblastnim prosvetnim oddelkom in tudi ministrstvu zlasti v slučaju, ko prosijo društva podporo. — Mnoga društva so ta poročila že poslala a mnoga se ne zavedajo velike važnosti teh poročil; prepričani pa smo, da bodo tudi ta storila svojo organizacijsko dolžnost, saj jo bodo v svojo korist. Poročilo o društvih, ki bodo poslala letno poročilo, pride letos in vsako leto natisjijeno tudi v »Veliki pratiki« ki jo bo izdajala »Vodnikova družba* v Ljubjpuii. * Ekskurzija ferijatnega udruženja jugo-slovenskega učiteljstva po Češkoslovaški. Učitelji, ki so odšli na ekskurzijsko potovanje na Češko, so odpotovali po praških vsesokolskih slavnostih v Plzen, kjer so si ogledali tamkajšnje tvornice, posebno sve-ttvno znano pivovarno. Iz Plzna so krenili preko Prage v Hradec Kralove in posedli tamkajšnjo veliko tvornico za klavirje. Na banketu, ki ga je priredila mestna občina na čast našim učiteljem v slavnostni dvorani hotela Urban, so se vrstile napitni-cc in se razlegale naše lepe narodne pesmi. Na mostu preko Labe sta vihrali v pozdrav češka in jugoslovenska zastava. Izletniki obiščejo še Pardubice in Brno, ciakar odidejo na Tatro. Gostoljubnost čeških tovarišev je izredna. * Kongres poštnih nameščencev v Skop-Iju. V Skopliu je bil v nedeljo v poštnem poslopju otvorjen kongres poštno-brzojav-nega osobja, kateremu prisostvuje 230 delegatov iz vseh pokrajin naše države. Skop ljanska organizacija je priredila svojim tovarišem svečan sprejem. + Izpit za rezervne inženjerske podporočnike so napravili v novo ustanovljeni inženjerski šoli v Karlovcu sledeči Slovenci: Filip Babnik, Ivan Bole, Viktor Butkovič Oskar Burdih, inž. Lojze Herič, Ladislav 1 us. inž. Oskar Jug, Stane Krulc, Lado Ma-coratti, Stojan Možina, Ernest Miklič, Milan Poropat, Albert Prodan, France Sitar, Vlado Sruk, Ciril Stanič ter inž. Feri Tschada. * Javno prakso smejo glasom dekreta mi nistrstva za gradbe izvrševati v vsej kraljevini specijalno iz stroke gradbenega in-ženjerstva profesorji na univerzi v Ljubljani dr. Alojzij Kral, Jaroslav FGrster in Alojzij Hrovat. * Razpisana učna mesta. Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani so razpisana tri učna mesta strokovnih učiteljic. Zahteva se strokovna sposobnost za poučevanje ženskih ročnih del, v prvi vrsti kleklanja čipk, toledo, file ali bisernih del. Za eno mesto se daje prednost prosilki s komercijalno izobrazbo. Prošnje naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 36. julija pri upraviteljstvu Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. — Na državni puškarski šoli v Kranju so razpisana sledeča učna mesta: 1.) mesto ravnatelja oziroma upravitelja in 2.) mesto učitelja za celi-narstvo. Za obe mesti se zahteva strokovna sposobnost za to šolo. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona e civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do dne 26. julija pri ravnateljstvu Puškarske šole v Kranju. * Razpisana službena mesta. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda svetniško mesto. Obenem so razpisana mesta višjih deželnosodnih svetnikov, deželnosod-nih svetnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom tega razpisa ali zaradi njega. — Na vadnici državnega moškega učiteljišča v Mariboru je razpisano stalno učno mesto za učitelja, pri ko misarju za agrarske operacije v mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani pa službeno mesto šumskega inženjerja s prejemki 8. skupine I. kategorije državnih urad nikov. Če se ne prijavi prosilec šumske stroke, se sprejme tudi agronom ali kulturni tehnik. 4 Izplačevanje uradniških plač po poštni hranilnici. Kakor čitamo, se poštna hranilnica lepo razvija. Naš cilj mora biti, da se razširi štedenje tudi najmanjših zneskov, posebno pa, da se čim več denarnega prometa vrši brez gotovine, t. j. samo s pripisom oz. odpisom v čekovnem računu, kakor to že sedaj delajo medseboj banke, trgovci, obrtniki in večji gospodarji. Tudi državnemu uradniku bi se mesečna plača lahko kar pripisala njegovemu računu, odkoder bi potem Jemal takrat ln toliko, kakor bi trenotno rabil. Na ta način bi se denarni promet, ki se zdaj na pošti neprijetno kopiči prve dni vsakega meseca lahko razdelil na ves mesec; državi bi ne bilo treba naenkrat toliko gotovine, uradniku pa bi se nabralo nekaj obresti in morda bi mu celo koncem meseca ostal kak dinar, ker bi z dvigom odlašal do skrajnosti. Ker vemo, da je naša ljubljanska fin. uprava dovzetna za vsak napredek, svetujemo, da izda poziv, kdo bi hotel dobivati svoje mesečne prejem ke potom pripisa čekovnemu računu. + Pogrešana. Pred dvema mesecema je izginila brez sledu Ana Koščak, stara 43 let, doma iz Cerovega, zadnji čas stanujoča na Ilovici št. 1. pri Ljubljani. Ni izključno, da se ji je zgodila nesreča. Išče jo brat Iv. Koščak, Grad, Ljubljana. * Velika nesreča. Pri Tržiču se je težko ponesrečil bivši kapetan, sedaj uradnik tvrdke Kozina v Tržiču, g. Peršl. Pri padcu s kolesa je dobil težke poškodbe na glavi, da so ga morali včeraj prepeljati v Le-onišče v Ljubljani, kjer je bil še snoči v nezavesti. + Ogromen volk ustreljen v Liki. Iz Alr- kopolja poročajo, da je v nedeljo zjutraj paznik lova Dragan Radoševič ustrelil izredno velikega volka starega približno devet let. Volk je tehtal nad 60 kg. * Težka železniška nesreča. Na železniški postaji Sombor se je pripetila v soboto težka nesreča. Ljubica Milovanovič, ki je bila najeta za snaženje vagonov, je pri opravljanju svojega dela hotela priti pod. vagoni na drugo stran, da bi ji ne bilo treba obhoditi celo kompozicijo. Iznenada se je premaknil vlak in kolesa so nesrečni ženi odrezala obe nogi in obe roki. Umrla je čez par minut v največjih mukah. * Požar na Mirni. Na Mirni je v soboto ob 3. zjutraj izbruhnil požar v skladišču za oglje. Pretila je velika nevarnost za Mirno, a so k sreči marljivi gasilci pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom načelnika A. Kolenca kmalu ogenj udušili. * Hercegovinski Čaruga. Poročali smo že o hajduštvu Petra Roganoviča, ki pašuje v Bosni in Hercegovini ter je zaklet sovražnik muslimanov in tudi onega prebivalstva, ki simpatizira ž njimi. Te dni je ta krvo-lok zavratno napadel muslimana Hamina Hebiba, ga ustrelil in potem strahovito raz-mesaril. Ostavil je tri pisma ca orožnike in privatnike, v katerem pravi, naj se nikar ne trudijo, ker ga nikdar ne dobe v roke. Na pismih je štarr-pilika z napisom: »Borci za neodvisnost Črne Gore«. Dosedaj so orožniki aretirali 28 kmetov, ki so osumljeni, da so Roganovičevi pajdaši. Zloglasni hajduk Roganovič je znan kot najbolj krvoločen hajduk iz nekdanje čete Maje Vu-joviča. Z ropanjem se je obogatil in postal nekak bankir. Ukradeni denar je izposoje-val kmetom, pred meseci pa je posetil vse svoje dolžnike in pobral denar, ki ga je potreboval za svojo »akcijo«. Skriva se po raznih kmečkih domovih in sicer tako spretno, da ga orožniki kljub marljivemu iskanju ne morejo izslediti. .VILFANOV ČAJ' PROTI KORPULENCI, ki mi je bil priporočen kot izredno sredstvo, preizkusi! sem na samem sebi ter izrekam s tem javno zahvalo Laboratoriju Mr. D. Vilfan v Zagrebu, Ilica 204, ker sem po uporabi .Vilfanovega čaja" izgubil v 6 mesecih 14 kg teže. — V ,Beogradu 1926. 174 III Živan Stojanovič. * Železniška nesreča v Kresnicah. Kakor nam poročajo iz Kresnic, je v bližini tamkajšnjega postajnega poslopja našel v nedeljo ob poldvanajstih ponoči železniški uslužbenec nezavestnega moškega. Ponesrečenca je postaja s prvim vlakom poslala v ljubljansko bolnico. Identiteta ponesrečenega še ni ugotovljena. Ponesrečenec se še vedno nahaja v nezavesti. Pri njem so našli listek z napisom Franc Krulc. Neznanega ponesrečenca so našli med tiri s poškodbami na glavi, rokah in nogah. Domneva se, da se je vozil z zagrebškim izletniškim vlakom, ki prihaja iz Kranjske gore ter vozi iz Ljubljane naprej večinoma skozi vse postaje in se ustavi do Zidanega mosta samo v Litiji in Trbovljah. Ko ie neznanec videl, da se vlak ni ustavil na postaji Kresnice, je morda skočil iz vlaka ter se ponesrečil. Vsled tega bo ponesrečenec najbrže demačin iz bližnje okolice Kresnic ali Moravč. Njegove poškodbe so tako težke narave, da je malo upanja, da okreva. * Pogreb žrtev strele v Loškem potoku. Ob ogromni udeležbi ljudstva se je vršil v soboto zjutraj pogreb bratov Viktorja in Franceta gojc ter Franceta Bambiča iz Re- tij. ki jih je v četrtek popoldne ubila strela na travniku, ko so vedrill pod neko smreko. Srce pretresujoč in žalosten, a obenem veličasten je bil pogled na tri bele krste, v katerih so nesli tovariši in prijatelji nesrečne žrtve k zadnjemu počitku. Vse sočustvu je z ubogo materjo, ki je Izgubila dva pridna sinova ln marljiva brata. * Vlom v Sr. Jaršah. Pišejo nam: Že lani, 24. avgusta, je bil izvršen v Sr. Jaršah v kovačnlco Franceta Planinška ponoči vlom. Pokradeno je bilo takrat razno kovaško orodje in razrezan tudi kovaški meh. Planinšek je imel okoli 3300 Din škode. V noči na 7. t. m. je bilo zopet vlomljeno v Planlnškovo kovačnico. Zlikovec je vnovič razreza! meh in napravil lastniku 1250 Din škode. Dejanja je bil osumljen posestnik Miha Arnež. Pri hišni preiskavi so našli pri njem vse orodje, ki ie bilo Planinšku ukradeno. Arnež je po daljšem tajenju končno priznal, da je ukradel Planinškovo orodje in iz maščevanja razrezal oba meha, ker ga je Planinšek svoječasno tožil pri sodišču radi žaljenja časti, vsled česar je bil kaznovan in je moral plačati tudi vse stroške. Arneža so izročili v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. * Nesrečna mati. V Adi pri Subotici je policija zvedela, da ima Andrej Latak v svoii hiši že nad 10 let svojo mater zaprto v majhni sobici brez okna. Odredili so hišno preiskavo in v resnici našli 80 letno starko v popolnoma temni sobi. Sin Je bil takoj aretiran in je izjavil, da je moral to storiti, ker je mati kazala baje znake blaznosti. Po njegovi izpovedi je pričela pred 10 leti v cerkvi med službo božjo glasno peti. Od takrat jo jc imel zaprto. Nesrečno starko, ki 10 let ni izpregovorila z nikomur niti besedice, so našli v strašno žalostnem položaju, skoro popolnoma je ogluši-la. Neusmiljeni sin je bil izročen sodišču. * Pol milijona defravdlral. Kakor smo svoječasno že poročali, je bivši davčni upra vitelj v Sabcu Rudolf Korošec pred poldrugim mesecem defravdiral 500.000 Din uradnega denarja ter potem pobegnil neznano kam. Zasledovanje je ostalo brez uspeha. Sedaj pa se je Korošec sam. javil pismeno finančni upravi v Šabcu ter ji sporočil, da se mu v Trstu »prav dobro godi«. Tržaška policija je bila od kompetent-ne oblasti naprošena, da izsledi Korošča ter ga izroči naši oblasti. * Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, LJubljana, Stari trg 9. * Dne 25. julija vsi v Rečico ob Paki, kjer bo slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra na prostem. Spored vidite povsod na plakatih, polovična vožnja povsod dovoljena. Pridite vsi, vsa društva, vsi bivši vojaki, da počastite 63 v svetovni voj ni padlih vojnih žrtev naše občine. 1003 JUTRI U T R velik in razkošno opremljeni francoski Fatke-film ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Društvo slovenskih književnikov sporoča svojemu članstvu, da je u.nrl njegov član in bivši odbornik g. dr. Fran Detala. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 93 na pokopališče k Sv. Križu. Članstvo naj se ga udeleži v čim večjem številu. — Društvo slov. književnikov. u— Poročil se Je pretečeno nedeljo dipl. n.erc gosp. Zvonko Lukič sin ugledne trgovke gospe Anke Lukič, Pred Škofijo z gospodično učiteljico Milico Mačkovo, hčer ko g. F. Mačka, poslovodje knjigoveznice tvrdke Iv. Bonač v Ljubljani. Mlademu simpatičnemu paru želimo mnogo prav sreč nih skupnih let! u—— Izletniki iz Amerike. Včeraj dopoldne je prispelo z brzovlakom v Ljubljano 40 slovenskih izletnikov iz raznih krajev Amerike na obisk k svojcem v domovino. Vozil1 so se z brzoparnikom »Pariš« francoske linije, ki je odplul iz Ne\vyorka -3. julija in dospel v Evropo zjutraj 9. julija. Vsi potniki so bili z ozirom na postrežbo na par-niku in z ugodno ter hitro vožnjo po morju zelo zadovoljni, elika večina se po dopustu po isti poti vrne v Ameriko. Želimo jim obilo prijetnega veselja v stari domovini. u— Na koncih Frančiškanske ulice v Ljubljani sta pritrjeni tabli — kdor jih išče jih bo slednjič že naše!, sta pa jako skriti — ki nosita v prav majhnih črkah sledeči napis: »Vožnja v nerazširjenem delu te ulice v smeri proti Dunajski cesti in izvoz na Dunajsko cesto prepovedan*. Napis je čitljiv v razdalji približno 6 korakov. Vo-začu-avtomobilistu ali biciklistu pa gotovo ne pade v oči. Internacionalni znak za zaprte ceste je rdeč krog z belo prečno črto. Ako bi dalo polic, ravnateljstvo pritrditi tak znak eb zožitvi Frančiškanske ulice bi pač mnogo bolje opozarjal na prepoved prehoda kakor tabla ob izhodu Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto, o kateri moramo pač reči, da je odveč. u— Javno stenograiično tekmovanje prjr redi Christoiov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 7, prihodnji četrtek dne 15. t. m. ob 2. popoldne. K tej tekmi se vljudno vabijo starši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost. u— Predrzen napad. Približno 10 minut od artiljerijske vojašnice v smeri proti smodnišnici je bil izvršen v nedeljo, okoli 23. ure nenavadno drzen napad. Ko se ie trgovski potnik tvrdke Jaz, Štefan Turnšek vračal proti mestu, ga je nenadoma ustavil in napadel neznan človek. Turnšek se je postavil napadalcu x bran, toda ta je nato bliskoma potegnil iz žepa samokres in ustre lil. Turnšek ie bil zadet v levo roko, nakar je napadalec pobegnil. Ranjenega Turnška so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Ali je bil izvršen napad iz osebnega maščevanja ali morda iz roparskih namenov, še ni ugotovljeno. DOXA- URE F. ČUJDJ11S, Prešernova 1 Iz Maribora a— Jugoslovenski ministri na povratku iz Prage skozi Maribor in carina. V nedeljo so se vračali s popoldanskim praškim brzovlakom ministri Dušan Trifunovič, G. Tri funovič, dr. Srskič in dr. Šuperina s praškega vsesokolskega zleta preko Maribora v Beograd. Na mariborskem glavnem kolodvoru se je kakor navadno, izvršila carinska revizija vlaka po naših organih. Ministri so imeli v svojem salonskem vozu polno prtljage. Organu sta pokazala potne listine le D. Trifunovič in dr. Šuperina. Ko so jima hoteli organi pregledati prtljago, so ministri protestirali z argumentacijo, da jim pri prtljagi niso ne češki, ne avstrijski organi delali nobenih sitnosti, le v Jugoslaviji se jim hoče to pripetiti. Revizije v salonskem vozu seveda ni bilo potem nobene. Povsem upravičeno so se potniki vprašali, ali ne veljajo carinski predpisi tudi za ministre. a— Glasbena Matica v Mariboru. Odbor mariborske Glasbene Matice vabi vse člane moškega zbora, da se sigurno udeleže danes zrvečer sestanka v društvenih lokalih. Gre za izlete in nastop v Mali Nedelji ter za petje sploh v počitnicah. a— Prvi avtomobil pri Sv. Križu nad Mariborom. Pretekli petek so doživeli prebivalci, zlasti mladina, skoro svojevrstno senzacijo. Mariborski odvetnik dr. Pipuš se je pripeljal s svojim Ford-avtomobilom na posestvo pri Sv. Križu nad Mariborom. Avto je brez vsakih sitnosti premostil vse težave strme poti po grapah. a— Umrl je rač. svetni^ Tomšič Rudolf, dodeljen v službovanje velikemu županu mariborskemu. Zadela ga je na poti v pisarno srčna kap, kateri je v par minutah podlegel. Rajnki je bil tih, korekten uradnik ki je bil radi svojega značaja povsod priljubljen. Za njim žalujeta sestri, s katerima ga je vezala globoka ljubezen. a— Socijalistj so zahtevali odstranitev drž. zastave raz gasilne hiše v Studencih. V nedeljo dopoldne se je pripetil pri slavju mariborske gasilske župe v Studencih, ki so znani kot delavsko ognjišče nemškutar-skih in protldržavnih elementov, dogodek, ki se jasno razodeva kot sad nenasitne mržnje do naše države. Na predvečer se je priključila bakljadi nepovabljena večja gruča socijalistov udarnikov, zlasti iz Tezna, ki so kričali proti vsemu, kar je narodnega. V nedeljo dopoldne so ti udarniki celo zahtevali od srudenškega župana in načelnika požarne hrambe g. Kaloha, da sname državno zastavo z gasilnega doma in razobesi rdečo, češ saj imajo socijalisti občino v rokah. Njim se je pridružila tudi so-cijalistična železničarska godba z grožnjo, da ne bo zaigrala, dokler se ne izpolni njihova zahteva. Isto zahtevo so ponovoli udarniki tudi pri podnačelniku požarne brambe. Vendar sta oba funkcijonarja odklonila to zahtevo, uvidevši, da bi ta korak lahko imel težke posledice. Glavno vlogo pri udarnikih je imel neki Divjak, ki se sedaj nahaja doma na dopustu. Opozarjamo oblasti na ta dogodek in jih pozivamo, da uvedejo najstrožjo preiskavo in da točno in rigorozno po rezmltatih postopajo. Radi teh dogodkov vlada v narodnih krogih veliko ogorčenje. a— Otrok se je našel. S ptujskim vlakom v nedeljo popoldne se je pripeljal na mariborski glavni kolodvor 4 leten dečko brez spremstva, ki ae zna povedati odkod je. Pravi, da mu je ime Franček. Dečko je svitlih s škarjami pristriženih las, rujavih oči, oblečen v štajerske hlače, moder platnen suknjič in precej živahen. Starši, ki otroka pogrešajo, ga dobe v državnem deč-jem domu v Mariboru. a— Sklepi mariborskega okrajnega zastopa. Okrajni zastop v Mariboru je na svoji seji dne 8. t. m. sprejel sledeče sklepe: Okrajni zastop prispeva anuiteto za 1M milijona Din, toda letno v najvišjem znesku Din 150.000 do popolnega odplačila 1H milijona dinarjev pod sledečimi pogoji: a) Obe deški meščanski šoli v Mariboru morata biti pristopni učencem iz celega mariborskega okraja pod istimi pogoji kakor sta pristopni učencem iz Maribora. Učenci iz levega brega naj bi se proti njih volji ne všolali v šoli na desnem bregu in nasprotno. Vsi odborniki so naglašali veliko potrebo razširjenja meščanske šole, ker se skoro za vsako privatno in državno službo zahteva kot predizobrazbo vsaj meščanska šola in bi ravno dečki iz okoliških občin ostali brez prepotrebne meščansko-šolske izobrazbe in bili s tem izključeni od mnogih služb, ako bi se druga meščanska šola ne otvorila. b) Ker je velika potreba za gozdarsko šolo v Mariboru, se izraža želja, da bi se naj prepustilo sedanje poslopje N€Q4VICE prBi^SLji U tiajbpifše,, hajtrpežnejše, dekliške šole pri Sv. Magdaleni za gozdarsko šolo. Morebitne ugovore proti temu sklepu ie vložiti v 14 dr.eh od dneva razglasitve to je od 9. julija dalje v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru. Koroška cesta 26./II. med uradnimi urami. a— V Klub-Baru gostuje samo krat.k cjs Harald Loyd, 4 Zlatagoras-Enelyne pl. Nor-den-Ise! Bayros. 1016 Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto se bo vršil v sredo popoldne v mali dvorani Cebskega doma. Začetek razprav ob po! devetih zvečer. e— Konferenca tajnikov vseii Zvez obrtnih in gostilničarskih društev in zadrug ho v četrtek, dne 15. julija ob treh popoldne, v klubovi sobi Celjskega doma. e— Glavna skupščina UJU, poverjeništvo Ljubljana, se bo vršila v dneh od 16. do l1. julija v Celju. V petek, 16. t. m- bodo zborovali odseki, v soboto delegati, v r.edebo dopoldne ob 9.30 pa bo v veliki dvorani Celjskega do.na glavna pokrajinska skupščina. Razpravljalo se bo v prvi vrsti o po-kretu, ki je v zvezi z znano deklaracijo. Poročala bosta gg. Mencin in Skala. e— Prostovoljno gasilno društvo Gaberje priredi v nedeljo, dne 1. avgusta vrtno veselico s tombolo. Čisti dobiček je nameren za nabavo novega gasilnega orodja. e— Prodaja orožja. Pri okrožnem sodišču v Celju se bo prodajalo na javni dražbi 23. julija razno zaplenjeno orožje. Izklicne cene se bodo razglasile na dan dražbe na licu mesta. Izdražbano orožje se bo izročilo le dražitelju, ki ima orožni list i .-t dovoljenje za nabavo orožja. Dražba se ho vršila 23. iu ev. tudi 24. julija v sobi št. 11, oba dni ob 9. dopoldne. e— Pri delu ponesrečila. V celjsko iavrr> bolnico so pripeljali 58 let starega posestnika Jožeta Boršiča iz Vrbnega pri Št. Jur-iu in njegovega sina Vinka. Mlatila sta s strojem žito, pri čemur se jima je vnel bencin. Naenkrat sta bila oba v ogniu. Dobila sta zelo težke opekline, katerim ie mladi Boršič že podlegel, dočim se oče tudi bori s smrtjo. a— Izprememba posesti. Mariborska na-bavljalna zadruga državnih Uslužbencev e te dni kupila od Tscheligija veliko hišo na Rotovškem irgu št. 2., v kateri se sedaj nahaja gostilna Rotovž, v prvem nadstropju pa večja prireditvena dvorana. Nabavljalna zadruga bo gostilničarju odpovedala prostore ter se bo sama tja preselila iz dosedanjih lokalov. V ta namen bo preuredila lekale za prodajalno in skladišča. c— Dobre zveze ima tvrdka Westen v Celju. Kakor se čuje, ji je ruska vlada podelila koncesijo za tvornico emajlirane posode, katero namerava ustanoviti ^ Rosto-vu na Donu. Baje tvrdka tvornico že gradi. e— Prosta obrt turških medičarjev razveljavljena. Proti prodajanju turškegi medu po mestu v Celju in okolici je bilo mnogo pritožb. V gozdni restavraciji so imeli turški medičarji nekako tovarno, v kateri so izdelovali tudi druge slaščičarske izdelke. S tem so delali domačim koncesijoni-ranim obrtnikom škodo, ne glede na to. d« je bil način proizvajanja in prodaje jako nehigijeničen in se je vršil na takih krajih, kamor se je stekala rada šolska mladina. Mestni magistrat celjski se je zaradi te;a opetovano obrnil do srezkega poglavarstva celjskega s prošnjo, naj turškim medičarie.n prodajo njihovih izdelkov prepove. To pa je bilo naziranje, da je izdelovanje alve in rahet lokuma smatrati kot prosto obrt. Proti temu se je obrnil mestni magistrat s pri-zivom na velikega župana mariborske oboisti, ki je z odlokom dne 30. aprila razveljavil odlok srezkega poglavarstva celjske;-* in odloči!, da je proizvajanje 'takozvar.ega turškega medu smatrati kot rokodelsko obrt ter se naj nadaljno izvrševane te obrti kakor tudi prodaja teh slaščic po mestu in drugod prepove. a— Vojak s tatinskimi manirami. Včer-ii dopoldne ie v Vetrinjski ulici narednik, nastavljen v vojaški bolnici, ustavi! nekesa vojaka, istotam nastavljenega, ki je rov! večjo množino vojaškega perila in obieke za nekega čevljarja v tej ulici kot plačilo ker mu je naredil nove čevlje. Perilo n obleka je bila ukradena v vojaški bolnici Vojak ie bil izročen vojaškim oblastim. Cev ljarja pa zasleduje sodišče. Iz Trbovelj t— Naznanita zemljiških sprememb. Ni občini se bo nastanil od 16. do 24. t. m. zemljemerec. Posestniki, pri katerih je izvršila kaka sprememba na zemljiščih, naj se v navedenm času zgla.se na občini. t— Popravljeni pravilnik Bratovske sklad niče. V tukajšnjih revirjih se v zadnjem času mnogo govori o popravljenem pravil« niku Bratovske skladnice. Pregled vseh čle« r.ov dokazuje, da so bila vstavljena namesto prvotnih nova določila, ki pa ne spre* minjajo bistva obstoječega pravilnika. Naj* bolj zanimivi so oni pasusi, ki govore o de« lokrogu krajevnih upravnih odborov in pa glavnega upravnega odbora. Delokrog kra* jevnega upravnega odbora bi bil po poprav« Ijenem pravilniku:. 1. da upravlja in vodi v imenu krajevne bratovske skladnice xse posle bolniške blagajne; 2. vodi evidenco zavarovanih članov in jim izdaja članske knjižice; 3. zbira prispevke za vse tri od« delke bratovske skladnice in pošilja preostanke pokojninskega in nezgodnega odde! ka po izvršenih izplačUih glavni bratovski skladnici; 4. določa ter izplačuje bolniške podpore kakor tudi izplačuje pokojnine in nezgodne podpore; 5. vodi račune o dohod= kih in izdatkih; 6. vodi statistiko bolniški blagajne; 7. sklicuje krajevno skupščino in določa njen dnevni red; 8. kontrolira vse prijave in odjave, ki jih je izvršilo podjet« je; 9. zastopa bolniško blagajno pri pristoj« nih oblastih in privatnih osebah; 10. zbira za pokojninsko in nezgodno blagajno vse potrebne podatke in jih dostavlja glavne^ mu upravnemu odboru; 11. predlaga glav« nemu upravnemu odboru nastavitev ali od« pust uradnikov krajevne bratovske sklad« niče; 12. ustanavlja iz sredstev krajevne hratovske skladnice bolnice, kopališča, okrevališča in druga zdravilišča in gradi potrebne stavbe po odobritvi glavnega upravnega odbora. Krajevni upravni odbo« n so dolini izvrševati vse naloge, ki jih jim da glavni upravni odbor. Njih člani so solidarno, moralno in materijalno odgo« vorni za vsako škodo, ki bi jo povzročili po svoji krivdi bratovski skladnici. Delokrog glavnega upravnega odbora bi bil isti, kot poprej, le da vsebuje dvoje novih določil. ... 13. je upravičen odstopiti po svojem pre udarku del svojih poslov krajevnim uprav« nim odborom; 14. vrši nad bolniškimi bla« gajnami kontrolo in nadzorstvo ter jim da« je navodila zlasti tam, kjer je to v njih ko« rist, kakor nabava medikamentov, obvez in olj. Šport Gospodarstvo Iz Ptuja j— Matura na realni gimnaziji v Ptuju. Od 14. do 22. junija se je vršil na realni gimnaziji v Ptuju višji tečajni izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca, rav natelja dr. Koruna. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 1 kandidatinja. Od teh je položilo 9 kandidatov in 1 kandidatinja iz« pit z dobrim uspehom, 1 kandidat je bil reprobiran za 2 meseca. Izpit so položili: Rado Brumen, Milan Čok, Lelja. Fermev« čeva, Ivo Horvat, Drago Jereb, Stanko Po« grujc, Stanko Senčar, Andrej Simenko, Loj« ze Toplak in Franc Veselko. j— Utonil je v Grajeni triletni sinček fostilničarja Zavca iz Krčevine pri Ptuju, o nesreči je zdrknil v visoko naraslo Gra« jeno, ki teče mimo posestva. Truplo nesreč« ne žrtve so potegnili iz vode dne 9. t. m. pri Zupančiču. j— Požar. Huda nevihta je bila v noči od 9. na 10. julija nad Vurbergom. Strela ie udarila v marof g. Pongerca, ki je po« gorel do tal. Iz Kranjske gore Se-zona je v polnem razvitku. Letovišče ie že zasedeno od gostov, a vendar ima Jetos Kranjska gora še precej prostora za sprejem novih gostov. Letos se pričakuje znaten naval tujoev, osobito ker se je v zadnjem času vreme ugodno ustalilo. Prosti od snega so že vsi dostopi na vrh Ra-zorja, Prisanka, Špika in Mojstrovke, ki nudijo ravno sedaj turistu največjega Užitka. Ze neikaj lat se je v zasebnih" krogih mnogo razpravljalo in razmotrivalo o zidanju poslopja, ki bi odgovarjalo vsem zahtevam modernega sanatarija. Toda vprašanje se je preveč omalovaževalo in raz-rnotrivanja so ostala brez vidnega rezultata. Kakor doznavam iz zanesljivega vira, so se oprijele sedaj vse zadeve energične osebe in so potrebne parcele že na razpolago. V najkrajšem času se položi stavbi temelj in sanatorij se bliža svoji realizaciji. Ker sanatorij ne bo samo za Kranjsko goro, ampak za vso državo aminentnega pomena, hočem o njem izpregovoriti drugič obširneje. Kulturna društva do sedaj v aiašjli obmejnih krajih niso našla zaradi brezbrižnosti prebivalstva nikakega razmaha, ampak so samo brezplodno životarila. To se i p. jasno pokazalo na občnem zboru podružnice Jugoslovanske Matice. A novi odbor se je zavezal, da popravi vse dosedanje napake z intenzivnim delom; pu-epricani smo, da bo moško držal besedo. Ravno tako naj se zganeta tudi podružnica SPD in letovi-ščansko društvo in naj me držita ob kopici potrebnih in skrajno nujnih del rok navzkriž. Saj je vsako delo samo njima v čast in korist — zakaj odlašata? Med najbolj simpatKne in ugledne goste 'e šteti g. dr. Žerjava, ki je prispel sein na letovanje, da si učvrsti zdravje. Med prebivalstvom in letaviščarji vlada veliko zanimanje zanj in splošna, srčna želja je vseh, da v kratkem okreva in se spet popolnoma posveti svojemu državniškemu delovanju, "d katerega bo imela tudi Kranjska gora svoj delež. 100.000 Din„ 10 Din lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva .Trgovska akademija* v Ljubljani lOOa 885 dobitkov od 50 do 100.000 Din* Izjava Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove katere bi naredil moj mož Leopold Poljane. IV. POLJANC 1018 Vincarje št. 2, Škofja Loka. Preklic Podpisani preklicujem vse, kar sem na« pram gdč. Lenčetovim govoril o g. Slavu Cot manu iz Ljubljane žavijivega kot neresnic« no in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. V Črnomlju, 0. julija 1926. 1017 ALOJZ PAVLIN Preklic Preklicujem svojo trditev, ki sem jo iz« nesla proti gdč. Mariji Merva, delavki v Mežici, da je imela razmerje s stavbnim vodjo g. Engelbertom Zigonom ter se ji zahvaljujem, da je odstopila ed tožbe. 1019 PAVLA LUŠIN Žalna svečanost za f Franceta Učaka Popularnemu ljubljanskemu športniku Fr. Učaku je SK Ilirija odkril v nedeljo v Kri« žah, nagrobni kamen. Učak, ki je umrl 2. decembra 1925. je pokopan v Krizah pri Tržiču ob vznožju Golnika, kamor si je šel iskat zdravja za svojo zavratno bole« zen. Kako zelo je bil pokojni priljubljen v športnih in stanovskih krogih, je pričalo ve« liko število zastopnikov športnih klubov, LNP in SGRJ ter ostalega občinstva. Sve« čanosti se je udeležil tudi pevski zbor «Gra fike», ki je svojemu nepozabnemu tovarišu zapel zadnjo pesem. Žalno svečanost je v imenu Ilirije otvo« ril g. Šircelj s kratkim nagovorom, v kate* rem ie očrtal zasluge pokojnega za SK Ili« rijo in za slovenski spoTt sploh ter odgrnil spominski kamen. Po blagoslovu, ki sta ga izvršila okoliška župnika, je zapel pevski zbor . Načrt se je postavil glede označenia kaz-njivega čina v zakonu samem, na povsem novo, od sedaj v naši državi še veljavnih kazenskih zakonikov bistveno različno načelno stališče. Načrt veleva namreč v glavnem sledeče: V člena 292.: in v členu 295.: cKo iznosi ili pronosi stog-od neistinito što časti . . . može škoditi, kazniče se kao klevetnik.» Temeljem teh Lakoničnih določb naj bi sodili v bodočnosti sodniki, ne morda samo v lahkih vsakdanjih, vsakomur razumljivih slučajih, ki ne pridejo tu niti dalje v poštev, marveč tudi v onih mnogobrojno različnih težavnih slučajih, ki jih ustvarja vrvenje človeške družbe; državljani pa, naj bi vedeli — ne da bi bilo to natančneje v zakonu določeno —, kako se morajo zadržati, da bi ne prišli z zakonom v kolizijo. Menda bo marsikateri praktik, vajen sedanjega slučajevanja, ki nedvomno mnogo olajšuje pojmovanje o časti in njenem žaljen ju, videč nove določbe, majal z glavo. Bilo bi velike važnosti, če bi se pomisleki pravočasno razodeli in važno bi bilo tudi, če bi se vedelo, kaka mnenja so glede naših vprašanj svoječasno oddala sodišča na kompeteotna mesta. Nekoliko javne diskusije bi ne škodovalo. Teoretiki bodo mord.t rekli, da pomenijo nove določbe napredek in da je naš načrt tu zavzel povsem moderno stališče, toda treba se je pač ozirati na praktično uporabljivost v jurističnem oziru in z ozirom na naše posebne razmero. Kadar se pri nas govori o cuvredi* in o , se to cesto godi, kakor da bi bila to že stalno ugotovljena in povsem jasna juristična pojma, kar se pa seveda nikakor ne more trditi. Potrebno je torej, da se najprej ti pojmi razjasnijo. Isto je tudi s pojmom «čast>. katerega se običajno popolnoma prezre, dasi igra v načrtu najglavnejšo ulogo. Najumelnejšei metoda za ohranitev zdravega in lepeqa zobovja je dosledna nega i z Odol-om Rozžollenle časti po našem mm Kazensliem načrtu Piše dr. Hinko Stepančič. st. 137 ■ ■. -......... - ? ■■„,... ., , -—Torek 1?. VII. 1.926 Maši onstran grame p— Sa Katinari se je vršila zaključna šolska prireditev samo v italijanskem je* ziku. Prišli so le spremljevalci otrok. Raz» stava šolskih del je bila slaba, ker šola za» taeduje danes druge svrhe. Učenke so se morale pri ročnih delih posluževati osnut« kov iz njeveškega praznoverja. p— Akad. fer. društvo v Gori* ci bo imelo dne 19. t. m. svoj redni občni zboT v društvenih prostorih. p— V Batujah v Vipavski dolini imajo učiteljico, ki otroke pretepa in zmerja ta« ko hudo, da so se ji otroci končno uprli. Šolska oblast je o stvari poučena. p— Koloni. V Gonjačah v Brdih se je zadnje čase odkupilo mnogo kolonov baro« na Bauma. Hotela se je po vzgledu Fojane odkupiti celotna kolonija pa ni šlo radi tež« kih gospodarskih razmer. Koloni so si za odkup najeli posojila, sedaj pa jih skrbi odplačevanje zbog slabo obetajoče letine. p— V Prešnici v Istri bo 25. t. m. vrtna prireditev izobraževalnega društva «Zora», za katero vlada veliko zanimanje. Sodelo« vala bodo sosedna društva. p— V Puli so imeli zastopniki trgovcev zborovanje, na katerem so sklenili, da se sedanje cene ne zvišajo pri nobenem blagu. Fašistovska glasila to s ponosom poroča jo, kot uspeh fašistovske organizacije. p— Čehi po vsem italijanskem bregu. Klj'ub atmosferičnim kapricam so se poj a« vili Čehi po vsem pomorskem bregu. V Li« du, Gradežu, v Portorose in v Opatiji jih je veliko število. Tako poroča fašistovski «11 Popolo di Triestea. > O Z m C/a Veliki modemi ^ . ^. ,- . .■ m jc p" vse« dose- kriminaini film ^fS^SiTsts^sft Šali<60*bm daniih predstavah dosegel sijajen uspeh se predvaja samo še danes v torek. Vsled velike dolžine filma (oba dela v enem sporedu) se vrse predstave danes ob „ pol S., četrt na IO. ELITNI ICSNO mATICa, najlepši kino v Sloveniji. — Telefon 124. Mali oglasi, k! služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši znesek Din 19*—v Brivnica dobro vpeljana, na obali največjega našega kopališča, z znatno zalogo parfu-nerije, se proda iz proste roke. Potreben kapital 15 — 25 tisoč dinarjev. Naslov v upravi. 1979- Italijanščino poučuje gospod. Cenjeni dopisi pod »Vstrajnost 78» na upravo »Jutra«. (dob&l Livarskega mojstra prvovrstnega, zanesljivega va samostojnega in več dobrih livarjev iffietn. — Ponudbe ni upravo »Jutra« red inaiko »Dober livar«. ^ 19328 K zobozdravniku v Zemunu se išče dobro dekleza hišno delo, ki sna dobro kuhati, in ena In-strumentarka. Ponudbe na dr. med. A. Pouljo, Rogaška Slatina, Aleksandrov — dom. 19748 Sposobnega sodarja dobrega, pred vsem za izdelavo novih majhnih sodov, se sprejme takoj v stalno elužbo. Podrobne ponudbe z referencami je poslati na upravo »Jutra« — pod »Neoženjein sodar 777«. 19733 Prodajalka vestna in zanesljiva, želi jaremeniti mesto v dobro idočo speoerijsko ali meša no trgovino, najraje * bližini mesta. Nastop s 1. avgustom. Naslov pove — urrava »Jutra« pod značko »Vestna 16«. 19477 Brivski pomočnik samostojen v britju ln rezanju las, zmožen nemškega jezika, se sprejme. Bukov-čan Matija, frizer, Celje, — Kralja Petra 17. 19749 Uslužbenca M kobilarno iščem, kateri n.me pravilno ravnanje z irebetnirni kobilami in irebci ter Srebeti in kateri ie vešč kočijaZ tako glede vožnje kakor glede pranja kočijskih vos. Potrebno pa-raoino osobje je na razpolago. Rabiti morem le vestnega, resnega človeka, ki se more skazati z uspešnim dosedanjim službovanjem. Plača po dogovoru. Vstop v službo 1. avgusta. Jos. Lenarčič, veleposestnik, Verd n- Vrhnika. 19478 Knjlgovodjo- bilancista za amerikansko knjigovodstvo išče industrijsko pod-■etje. Zmožnost srbohrvaščine. nemščine, stenografije, strojepisja in korespondence predpogoj, Mesto je rriroerno za upokojene uradnike. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami do 20. julija na poštni predal št- o Ptuj. 193S2 Izj mi en a šteparica dohra. te išče proti takojšnjemu nastopu. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Gradišar, Križ«, na Gorenjskem. 19663 Strokovnjak v papirni stroki se išče za prevzem komercijelnega vodstva kakor tudi vodstva že obstoječega obrata. Ozira ie le na starejše, strokovno res dovršene moči. Ker se podjetje namerava razširiti, reflektant lahko računa, da se fn na željo sprejme kot družabnika. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Strokovnjak 41«. 19641 Šoferja 'skušeno moč. za Ljubljano, >*■ .nrtjmt- Dokaze usposobljenosti. ak;i je mehanik, ter spričevala iz dosedanjih služb vposlati s ponudbo pod »Izkušena moč« r.a ca upravo »Jutra«. 19087 Boljše dekie ki zna opravljati hišna dela ln šivati, st sprejme k dvema otrokoma na oo-est-v okolici Linbljan«. znani e nemščine. Ponudba z zahtevo rlače na ij r »Tctia« r<"l »Mirna 10S«. 19798 2 krojaška pomočnika za fina dela, te sprejmeta takoj. Pismene ponudb«: — Pregled, Kaše pri jtariboru. 19800 Učenca enega ali dva, zdrava, — krepka, se sorejmeta pri Dragotinn iftheljaku, kleparju v Konjicah. 19375 Kontoristinjo samostojno, zanesljivo — moč, zmožno knjigovodstva, korespondence in — strojepisja ter perfektno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pL-avi, s takojšnjim ali poznejšim nastopom — Stanovanje in hrano t hiši, mesto stalno. Ponudbe z natančnimi podatki dosedanjega službovanja ter navedbo plače — pod »Vinska trgovina« na nnravo »Jutra«, Maribor. 19740 (iščejo) Poslovodja lesne trgovine starejša moč, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, prvovrstna večletna izpričevala o nakupu, izdelovanju, prejemu in oddaji vsakovrstnega lesa, strokovni žagovodja itd. išče stalnega mesta z nastopom 13. avgusta t. 1. Cenjene ponudbe se prosijo na naslov: Ivan Modic, poslovodja pilane. Fojnica k. K. Bosna. 19383 Trgovski visokošolec diplomiran na dunajski trgovski šoli, Slovenec, e perfektnim znanjem francoskega, italijanskega in — nemškega jezika. korespondence, išče mesta. Ponudbe pod »Trgovski visokošolec« na Aloma Compa-ny, Ljubljana. 19374 Trgovski poslovodja Ker lelim premaniti mesto, sprejmem s 16. avgustom ali 1. septembrom mesto kot trgovski poslovodja ali stladiscnik ali tudi kot trgovski sotrud-[ uik v kateremkoli kraju i Slovenije. — Star sem 27 ! let ter dosedaj pri eni tvrdki zaposlen 9 let. Cenjene ponudbe je vposlati pod »Marljiv in vesten 36« ca upravo »Jutra«. 19536 Absolventinja J ugovske šole išče mesta praktikantinje v kakem večjem podjetju. Ponudbe na uoravo »Jutra« pod značko »Vestna 4"«. 19631 Potnika popolnoma veščega in dobro uvedenega v tekstilni stroki. 7a Slovenijo. Medji-murie. Zagorje in Slavonijo iščo zagreliška tvrdka za nastop najkasneje do 1. avgusta. Ponudbe na oglasni zavod »Jugomosse« Zagreb, Gaieva 1, pod »T P. 437». 19730 Kontoristinja z držvano dvorazredno trgovsko šolo in enoletno tr-| ?ovsko pisarniško prakso, i sšče mesta kontoristinja, blagajničarke, strojepiske ali karkoli Ponudbe pod »Pisarniška moč« na upravo »Jutra«. 19610 Primerne službe išče gospod srednje starosti z ~ dolgoletno prakso v b?m-i)e.n. trgovskem in in-du«trijsk3m poslovanju. — Zmožen je tudi samostojnega «odstva v večjem obratu Ceniene pondbe na — upravo »Jutra« pod »Stalno 29«. ■,a,!fi1'' Praktiba.it zmožein slovenščino, neme i-ne in deloma tudi hrvaščine, dober Tačunar, išče mesta pri večjem podjetju v Mariboru ali okolici. Pis mene ponudbe na upravo »Jutra«. Maribor pod »Praktikant 1926«. 19S01 Šivilja jrrem Šivat na dom. Naslof Sp. SiŠka gt. 284. 10784 Upokojeni orožnlškf narednik 33 let star, slovenskega ia nemškega jezika zmoZen, išče slufbe za občinskega tajnika, skladiščnika ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo »Jutra< po-d »Tajnik 83*. 197S3 Mesto hišnika iščeta zakonca brez otrok. 2ena dobra fetikarica. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Hišnik 73«. 19673 Vzgojiteljica z znanjem nemščine in klavirja ter šivanja, išče primernega mesta. Pifmene ponudba na upravo »Jutra« pod »Takoj 76*. 19776 Kuharica pridna in poštena, iJČe službe v boljiso gostilno. Nastop 15. julij. Ponudbe na upravo »Jutra« ilaribor pod »Kuharica 15«. 107T3 Italijanski korespondent se priporoča za reševanje italijanske korespondence v prostem času, C-enj ponudbe na upravo li?ta pod »Št. '.001«. 19779 Državna uradnica popolnoma zmožna slovenščine. srbohrvaščine in — nemščine, knjigovodstva in strojepisja, išče dela za popoldanske ure. Cenjene ponudbe pod »Vestna S?« na. upravo »Jutrat. 19782 Blagajnlcarka z večletno prakso in i^bri-mi spričevali, išče mesta. Gre tudi na deželo. Fonud-be na upravo »Jutra« pod »Vestna 991. 19792 Vezlija išče dela na dom. Naslov v upravi »Jutra«. 197B9 Ključavničarski podietnik išče primerno delavnico na prometnem kraiu. najraje z orodjem. Naslov v up-avi »Jutra« pod značko »Podjetnik 91«. 19791 Zastopnik Vrlo poverljivo, išče zastopništvo za Beograd za poset lekarn, droeerii, kavarn in slaščičarn. Cenjene nonudb« Je poslati na Budimir S. Radosavljevič. Beograd. — hotel »Moskva«. 19790 Gospodična trgovsko naobralena. želi mesta v pekarni, k otrokom natakarice ali kaj stičnega. Ponudbe prosi pod »Vajena vreh del« na upravo »Jutra«. 19760 Šofer iščem mesta, teretni ali luksus avto, trezen. Naslov v upravi »Jutra«. 19734 Prodajalka meiane stroke kakor tudi tobačne, želi mesta kjerkoli. Ponudbe pod »Marljiva 60« na upravo »Jutra«. 19761 Absolvent kmetiške šole išče primerne službe. Naj' rajši v Jdetarski stroki. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mlajša moč 62«. 19762 Mlinar išče dela v valjčnem mlinu. Naslov pove uprava »Jutra«. 19738 Vzgojiteljica perfektna v francoskem, nemškem, angleškem jeziku. znanjem klavrja, išče 6lu'žbe. Pismene ponudbe pod »Tudi izven Ljubljane« na upravo »Jutra«. 19777 PREMOG —DRVA «I!irija» Kralja Petra trg štev. 8. Tel. 220. S5 »Remington« pisalni stroj, malo rabljen, prodam eventuelno zamenjam za Undervood ali kaj sličnega. Naslov pove upr. »Jutra«. 19533 Avto amerikanski, Sestcilinderski, najnovejšega tipa, skoro nov, petsedežni, se ugodno proda. Naslov pri upravi — »Jutra«. 19495 Auto Puch štirisedežen, 20 HP, se poceni proda. Ponudbe na Konsumno društvo za Slovenijo v Ljnbljaui, poštni predal 72. 19474 Salonska obleka za srednjo moško postavo, malo rabljena, se poceni proia Nsslcv pove uprava »Jutra« 19160 Stružnico za železo )Leitspinde!dreh-bank) proda Norton, Šiška, Jernejeva 5. 19063 Vrbovo šib je oiupljeno, suho, za pletenje košaraških izdelkov, več vagonov na razpolago. Tudi šibje neolupljeno, »v koži«, jdaam. Ponudbe oziroma vprašanja pod »Vrbovo šibje« na upravo »Jutra«. 19707 Volna in bombaž tu strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karlu P r e 1 o g u Ljubljana, Gotska ulica 3 in Stari trg št. 12 17698 70 klafter trdih drv suhih, po 23 eol dolgih, imam naprodaj. Cena nizka. Garbas Jožef, V. Staravas, p. Grosuplje. 19732 13587 Hišnica pridna in vestna, išče mesta v Ljubljani. Naslov rove uprava iJutra«. 19730 Trgovski sotrudnik arilen. modne in galanterije, išče službe v trgovini na debelo. Prevzame tudi mesto potnika ali skladiščnika. Ponudbe na upTavo »Jutra« Dod »AgHen 741«. 19741 2 ioto-aparata 9 X 12 in 13 X 18, zadnji je kvadratičen, oba z dobrimi mehi in z zapori fVer-schluss). Vsak aparat Ima po 2 dvojni kaseti, trez objektivov, a popolno o Drema. vse v dobrem stanja, se jako ceno radi bolezni p-oda za Din 600. Vprašati p-i Ivan Kormanšek, ugtrelj, Bosna. 19797 Les preko 100 m3 smrekovine in hojevine, okroglo ali rezano, do 50 m* hrastovine, nadalje večjo količino hako-vih drv, cepauib in '-kro-glii. vse iz lastnega gozda, prodam. Naslov v upravi — »Jutra«, Maribor. 1US02 Vreče vsakovrstne, prodaja A. Grebene, Opekarska cesta 7 — Najnižje cene. 17788 Srebrnikov obog 2000 eno-, dvo- in pet-kronskih, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Srebro 77«. 19752 50 do 60 delnic Gospodarske banke se proda. Naslov v upravi »Jutri« 19735 Imetniki parnih žag Prodam po nizki ceni razne stroje sa parne žage, — kot 'polnojarmenike. horizontalne žage, stružnice itd. Sadni mlini v zalogi. Ivan Sirak, Maribor, Pobrežka cesta 15. 19746 Fotoaparat 4.5 X 6, s pritiklinami, — prodam za 130 Din. Naslov pova uprava »Jutra«. 19767 Najnovejše sredstvo za čiščenje In lečenje vina je „H edino lečilo zdravniško priporočljivo, preizkušeno potom analize in zajamčen uspeh. Vsako vino, še tako kalno se očisti v 2 dn h, nekatera v 6. urah. .HERMA* odvzame vinu slab okus, plesnobo, cikanje, rjavo ali rdečkasto barvo. V 6. utah ustavi vrenje vina. Najenostavnejša je tudi vporaba .Herme", ker se po vperabi v b. urah, najkasneje v 2 dneh i ah-to toči vino dalje, ker ne napravi dosti gošče, ter je pretakanju pred 2 meseci nepotrebno. — Nihče od vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev naj ne bo brez .Herma" lečila. Na 100 I je potrebno od vsake steklenice po 2 dksj in stane kg 180 Din. Prodaja .HERMA* lečila se je poverila za celo Slovenijo izključno samo Al. Planinšku v Ljubljani, Kar!ovs9sa c. t8, kjer se dobe tudi nadaljna pojasnila. Na željo se vsakemu naročniku blago z navodili takoj odpošlje, ali pride na dom. 5354 a Gozdno posestvo 135 oralov, same smreke, za posekati, blizu postaje, poslopja in žago proda za 630.000 Din. Zagorski. Maribor, Tatenbahova 19. — 19737 Kočijo rabljeno, polpokrito, v popolnoma dolrea. stanja, — kupim Pc-nudte z navedbo c-na in kraja, kje se lahko ogleda, na UDravo »Jutra« j*od "račko »Graščina-. 1954.3 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, Juvelir Ljubljana. WoIfova ul. 3. 64 Avto kupim sa 6 ejedala u do-brom stanju, laganija kola 1 to jeftlnia sa opisom marke i cijenom ponude na — upravu »Jutra« pod *Ku-pec«. 19795 Paviljon večji ali manjši, lesen, z vratmi, kupim. Ponudbe s ceno pod »Paviljon 86« do 16. t. m. na upravo »Jutra«. 19786 Smrekovo lubje suho, vsako množino, kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene in razpoložljive množine na jpravo »Jutri« pod »Lubje 777«. .9751 Vina dalmatinska, prvovrstna, iz lastnih vinogradov, se prodajo po zmernih cenah v točilnici Pelješac. Maribor, Koroška cesta 48. 19745 Enonadstropna hiša ob glavni cesft. novo zidana, v trgu Gornja Radgona, s trgovskim lokalom. Bposohna tudi za lekarno, naprodaj. Kleparski in ključavničarski stroji in orodje, istotam se tudi proro-da. Vpraša naj se pri Dominiku Bohoriču, poši^tai-ku, Dobrova, pošta Haj-tmburg. It)7i7 Maribor Prilike z* stanovanja tudi čez počitnice, nakup, najem posesti, hiš, gostiln in mliov, posreduje solidno Marstan, Maribor. 19738 Hiša z mesarijo pri Mariboru, dvorišče, travniki, njiva, električna luč itd., istotam 1 hiša z gospodarskim poslopjem, njivo, se takoj proda. Ku-peo dobi takoj snovanje. M. Schwab, Pobrežje, Cesta aa Er»zje 14 pri Mariboru. 1974-3 Kolodvorska restavracija v Mariboru, vogalna hiša, z 12 okni, enonadstropna. 5 sob za tujce, 8 gostilniški IokaH z električno lučjo, vodovodom, se takoj proda. Stanovanje, kupcu takoj prosto. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« — Maribor pod »Restavracija« 19742 Soba sa odda gospodu. Poisve se v upravi »Jutra*. 19145 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, če mogoče s hrano, išče gospodična za takoj ali 1. avgust. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mirna 21«. — 19773 Prazno sobico čisto, od 1. avgusta naprej, iščem. Pohištvo imam. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Cista sobca 80.. 19780 Zračna soba 3 posebnim vhodom, ee odda s 15. t. m. Naslov v upravj >Jutra< 19781 Opremljena soba se odda. Krekov trg 10, II. 19794 Stanovanje 2 do S sob, iščem z avgu 'tom. Nasicv pove t-prava »Jutra« pod »Mirna stranka 800« ' 19731 Soba se takoj odda v bližini pošte samo gospodu. Naslov pove uprava »Jutra«. 19770 Lokal se išče v sredini mesta za manufakturno in konfekcijsko trgovino. Ponudba na upravo »Jutra« pod »Lokal 34«. 19634 Kavarna v Mariboru, se z vsem inventarjem proda. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »Takojšnji — prevzem«. 19596 Trgovina z mešanim blagom v veS-jem trgu na Dolenjskem, -e odda. r.;e. pove i,j ava ►Jut:*« ;97?6 Majhen lokal iščem v meetu ali na periferiji. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod št. 44«. 19785 Restavracija dobro idoča. razgled na morje, stan 5 sob, se odda zaradi bolezni. Ves inventar in pohištvo cena 90 tiso5 Din. Naslov pove — uprava »Jutra«. 19735 Kdo bi sprejel 3 brate dijake, srednješolce, na hrano in stanovanje po primerni ceni. — Ponudbe pod »Sredina mesta 38« na upravo »Jutra«. 19538 Sobica z električno razsvetljavo se odda. Zrinjskega cesta tt. — V2. priti., desno. -9799 Kompletno stanovanje iščem, dam visoko nagrado, eventuelno fonnejno zamenjam z onim, ki gre iz Ljubljane. Ponudbe pod »Sredina mesta Din 1500« na upravo »Jutra«. 19406 Oddajslcem stanovanj se posreduje popolnoma — brezplačno najugodnejše najemnike. Prijavljajte oddajo Ie pri »Posredovalca« Sv. Petra C. 18. 19360 Opremljeno sobo s prostim vhodom išče boljša gospodična s 1. ali 15. avgustom v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe — na upravo »Jutra« pod značko »Avgust 68«. 19763 Stanovanje zaSčiteno, velika soba, kuhinja, kabinet, v centrumu, se zamenja za večje 3 6ob. Naslov v upravi »Jutra«. 19754 Sobo opremljeno, v sredini me6ta s posebim vhodom, električno razsvetljavo, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Jutra«. 19736 Soba se odda gospodu s celo oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra« 19763 V Novem mestu išče fina krojačica stanovanje ali sobo, gre tudi kot sostanovalka. Plača po dogovoru. Ponudbe pod Novo mesto na upravo »Jutra, Ljubljana 19765 Mala sobica s posebnim vhodom, se išče za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sobica 65--.. 19765 Soba se odda gospodu. Poizve se v upravi »Jutra«. 19443 Lepa soba z električno razsvetliavo in posebnim vhodom, se odda solidemn gospodu od 1. avgusta. Natančneje v upravi »Jutra«. 19764 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi: L avgust t. L, Avto na razpolago, Bodočnost 3, Bodočnost 1001, »Crnolas-ska«, Ceno 17.881. Cena postranska stvar, Ceno 17.8SL Centrom, CrnolaskS. Din 250 tisoč. Din 25.000. Dve osebi, Dober livar. Dobro podjetje, Drava 03, Domača industrija, Eksistenca 32, Efficienev. Pranja, Florida XV, Purnier, Gostilna na deželi, I. D. 100, Idealistka, L Zaeašen. Kompanjon 10, Koncipijent 11, Konstantina, Kredenca 41. Kompanjon avgusta 62. Kra.'na eksistenca. Lokomcbili. Mirno življenje. Mirna in samostojna 38, Meear, Mirno 63. Mirni dom 77, Nizek honorar, Nujno 69, Nišava 19, Naraščajoča naročila, Poštenje 860, Poštena £3, Periferija 38, Pridna 13, Poštena 24, Pisarna 120, Provizija 33, Pridnost 20, Postranski zaslužek 52, Razumna in pridna, Srečna bodočnost 71, Samostojen 26, Sposoben 63, Sama, Sobica 64, Srečen boš, Sredina mesta, Samostojna moč 37, Sigurna plača, šivilja 8. Takoj 28, Takoj 61, Takojšnje plačilo, Trgovina 1035. Tajnost zajamčena 503, Takoj 9. Učenka 16, Učitelj 24, V. A. 16, Vesten 85, Vsled deložacije, Vesta 91, 4 vreče, zanesljiva, Zdravo stanovanje, Zvonimir, Zmožnost, Začetna nizka plača, Ze malo razum«. Kje je Andrej Gaber Naj se javi takoj. Naslov pove uprava »Jutra«. 19787 t ANICA KAFEL SAVA KNEŽEVIČ železniški člnovnik zaročena = VUZENICA ----- L. Čestitanje na isti naslov- HllllllllllllllMIlllllllHIIUIIIIIIIILi Ljubav aH flirt odgovorila, dvignite pismo. K/ -nija 333. 19716 3 cvteke žele dopisovati s 3 popki. Dopise pod »Smarniea, Tro- Vr.tica in Vijolica« na upr. »Jutra«. 107S3 z 200.000 Din se išče. Biti mora energičen in previden. Prve vrste reference se zahtevajo, pa so tudi na razpolago. Pisma nemška ali franooska pod »Dobra eksistenca 19769« na upravo — »Jutra«. 19769 Psa dobermana izborno dresiranega. izvrstnega čuvaja, večkrat pre-miranega, z rodovnikom, proda radi odpotovanja Ivan Grilc, Ljubljana, Grajska planota. 19774 Ogrski psi čuvaji čistokrvne kuvas-pasme, beli, kocasti, izredno hudi, samo za na verigo — na prodaj. Cena za 2 meseca starega Eamca 500 Din. — Ponudbe na Karel Zorko, kočijaž, Vrhnika 31. 19771 Legitimacija za polovično vožnjo sc je izgubila od postaje Skofja Loka do Selsk« doline. Pošten najcitol] naj jo odda v upavi »Jutra«. 19757 Restaurant »Alle Viole« Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo nuhinio, izbiro nb, izboma vina: terana, istrijana. fri-julca, vipavca, chianti. — lastnik: Fnnceschini o. AllegTetto. 180 Grado Ceikl penzijon «A o r o r a» na obali, 2 minuti od kopališča oddaljeno, izborna kuhinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Poseetnik: E. Filova. 17749 Izvoz — Vrtnarija Prodaja event podnajem pod ugodnimi pogoji. Hladni in topli ct etličnjaki, 50 gorlrih gred. električne črpalnice itd. Dopisi na: Kari IVinnar, Klagenfurt, Laibacherstrasse 42, KSrnten, Deutsch-Oester-reich. 19788 Na hrano se sprejme nasproti sodnije nekaj gospodov. Naslov v upravi »Jutra«. 19729 197S9 tAFCADlOHESRN: Knjiga o Japonski (iz dežele potresov). Izbrane črtice iz knjig . Kokoro " in , Kvojdan*.— Posiovenil JEAN BAUHART. Broširano Din 28--, platno Din 38-- Naioča se pri v Ljubljani, PreSeniova ulica 54 iiilllllmlliliiiillllllllllllllllllt" Priznano nedosegljivi WECEt-ovi kozarci za ukuha-vanje sadja, so« čivja in mesnin. Tovarniška zaloga Fructus. Ljubljana Krekov trg 10. Tudi na obroke! 132-a Voghurt zdravilno kislo mleko, kakor siri vseh vrst ln najfinejše čajno maslo se dobi pri Združenih mlekarnah d. d. Maistrova ul. ter v njenih prodajalnah v Šolskem drevoredu (Semenišče) ta na Mestnem trgu št 13. /T šteiemo Budalov Križev pot Patra Kupljenika. Povest se godi y protestantski dobi na Slovenskem. cena broš. 17—, vez.27"—. ooštnira '.'Jt Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljeni. i Roman iS (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi' čitatelji čitali z izredno napetim zanimanjem je izšel Naroča se ga v upravi „Jntra'-v Ljubljani, Preiernova ul. 4 . Broširan stane ............ Din 45,— Vezan v polplatno.........Din 55 — Vezan v platno ........... Din 65 — Kaj piše kritik o knjigi: Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožnejši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v ldanašnji dobi, ko ie tako malo zare dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, temboij, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka. Prijatelji dobre knjige, naro> eite si jo In izpopolnite svoje domače knjižnice! «JUTRO* št. 15V, 8 Torek 13. VII. 1920 Gaston Leroux'. 83 Prikazen ¥ Operi Edini Perzijec, ki ga niso hoteli poslušati iu ki se po Erikovem obisku ni več oglasil pri sodniji, je vedel vso resnico. Pri njem so tudi bila spravljena glavna dokazila, ki so mu dospela obenem s Fantomovimi svetinjami... Meni je pripadla naloga, da izpopolnim te dokaze s pomočjo samega daroge. Vsak dan sem mu sproti poročal o uspehu svojega raziskavama in ravnal sem se po njegovih nasvetih. Že leta in leta ga ni bilo v Operi, vendar si je natančno ohranil v spominu vse njene podrobnosti. Ni bilo vodnika, ki bi mi mogel dati koristnejših navodil, kako naj odkrijem najtajnejše kote v Operi. Naznačil ml je tudi vse vire, iz katerih naj črpam, in osebe, ki naj jih izprašam. Na njegov svet sern potrkal na vrata g. Poligayja v trenutku, ko je nbogi mož ležal takorekoč v zadnjih Izdihljajili. Nisem vedel, da je že tako pri kraju z njim in nikoli ne pozabim, kako je učinkovalo nanj moje izpraševanje o fantomu. Pogledal me je, kakor da vidi hudiča, in mi odgovoril samo s par zmedenimi stavki brez zveze, ki pa so pričali (in to je glavno), kakšen prevrat je svojčas F. O. povzročil v njegovem že itak zelo nemirnem življenju (g. Poligny je bil namreč velik lahkoživec). Ko sem poročal Perzijcu o pičlem uspehu svojega obiska pri gosp. Polignyju, se je daroga nejasno nasmehnil in mi dejal: »Poligny ni nikdar vedel, kako ga je »vlekel« ta nenavadni lopov (včasih je Perzijec govoril o Eriku kakor o bogu, drugič pa kot o podli kanalji). Poligny je bil babjeveren in Erik je to vedel. Erik je tudi marsikaj vedel o iavnih in zasebnih zadevah v Operi. Ko je g. Poligny zaslišal v loži št. 5. skrivnostni glas, ki mu je pripovedoval, kako vpo-rablja svoj čas in izrablja zaupanje svojega tovariša, ni ničesar več vprašal. Erikov glas se mu je zdel v začetku glas iz nebes in že je mislil, da je pogubljen. Šele tedaj, ko je glas zahteval od njega denarja, je uvidel, da je padel v pest prebrisanemu sleparju, ki nipri- zanesei niti Debienneu samemu. Oba sta bila iz številnih vzrokov že sita ravnateljevanja, zato sta se umaknila, ne da bi skušab pobliže spozi-ati tega čudnega F. O., ki jima je predložil nenavadni seznam službenih obveznosti. Zapustila sta celo skrivnost svojima naslednikoma z globokim oddihom zadovoljstva, da sta se znebila zadeve, ki je obema vzbujala silno radovednost in napravila precu sivih las. Tako se je izrazil Perzijec o gg. Debienneu iu Polignyiu. Pri ,ei ;:r!:ki sem napeljal pogovor na njuna uaslednika in izrazil : Jenje, da govori g. Moncharmin v prvem delu »Ravuatci.it inov« tako izčrpno o dejanju iu nehanju F. O., v drugem č i skoro ne omenja. Nakar me je Perzijec, ki je poznal te »Spo-.c , kakor da jih je sam pisal, opozoril na nekaj vrstic baš v dru-Kv,m delu »Spominov«, ki jih je Moncharmin posvetil Fantomu iu iz katerih si lahko raziožim, če se poglobim vanje, celo zagoiietko. Naj navedem tiste vrstice, ki nas še prav posebno zanimajo, ker nam razjasnijo, na kako preprost način se je končala glasovita zadeva z dvajsetimi tisoči frankov: »Glede F. O., čigar čudne muhe sem opisal v začetku svojih »Spominov«, mi je povedati samo še to, da ie z lepo gesto popravil vse sitnosti, ki jih je bil povzročil mojemu dragemu družabniku in, priznati moram, tudi meni samemu. Brez dvoma je prevdaril, da ima vsaka šala svoje meje, posebno če je tako draga kakor ta in se z njo peča že policija. Baš v trenutku, ko sva povabila g. Mifroida v najino pisarno nekaj dni potem, ko je izginila Kristina Daaž, sva našla na Richardovi pisalni mizi lepo kuverto, na kateri je bilo z rdečilom napisano: Pošiljatelj F. O. V kuverti se je nahajal čedni šop bankovcev, ki se mu ga je dotlej posrečilo iztisniti iz ravna-teljske blagajne. Richard je bil takoj mnenja, da je s tem zadeva poravnana in da je pametneje, da je ne ženeva dalje. Tudi jaz sem privolil na Richardovo mnenje. Konec dober, dobro vse-! Kajneda, dragi moj F. O.?« Trenutek se mi je zdel •primeren, da vprašam Perzijca, na kakšen način je mogel Fantom vzeti navzlic zaponki Richardu dvajset tisoč frankov iz žepa. Odgovoril mi je, da se ni poglobil v tu nevažno podrobnost, vendar je prepričan, da lahko sam najdem, Če preiščem ravnateljsko pisarno, ključ uganke, pri čemur ne smem pozabiti, da Erika niso kar tako imenovali »ljubitelja propal«. Obljubil sera Perzijcu, da se bom lotil tega posla, brž ko mi bo dovolil čas. Čitatelju naj takoj povem, da je bil izidi preiskave docela zadovoljiv. Zares nisem mislil, da bom odkril toliko nepobitnih dokazov za istinitost dejanj, ki so jih pripisovali Fantomu. Naj povdarim tudi, da so nova, važna razkritja, na katera sem po pravici ponosen, podprla pravilnost navedb v Perzijčevih spisih in v pismih Kristine Daae kakor tudi verodostojnost izjav, ki so mi jih podali bivši sotrudn&i gg. Richarda in Monharmina, mala Meg "(njena imenitna mati, gospa Giry, je žalibog že umrla) in gospodična Sorellijeva, ki se je umaknila v Louveciennes. Celo zbirko nepobitnih dokazov, da je Fantom v resnici živel, nameravam izročiti Opernemu arhivu. Jezerskega doma sicer nisem mogel najti, ker je Erik uničil vse tajne dohode. (Prepričan pa sem, da bi se še vedno dalo prodreti notri, če bi se osušilo jezero pod Opero, kakor sem večkrat predlagal upravi lepih umetnosti.)* Zato pa sem odkril tanji komunardski hodnik, čigar lesene stene se na mnogih mestih že rušijo. Ravno tako sem izsledil propalo, skozi katero sta Perzijec in Raoul dospela v gledališčno podzemlje. ") Še dva dni, preden ie izšla ta knjiga, sem govoril o tej stvar: z našim simpatičnim državnim podtajnikom za lepe umetnosti, gosp. Dujardinom-Beaumetzem,'ki mi je dal nekoliko nade. Rekel sem mu. da ima država dolžnost, ovreči bajko o Fantomu in dognati do konca nadvse zanimivo zgodovino Erikovo. Zato bi bilo potrebno --in to bi bila krona tudi mojega truda — odkriti jezerski dom, kjer se morda še skrivajo zakladi glasbene umetnosti. Saj je bil Erik nedvomno umetnik brez primere. Kdo ve, če ne bi našli v jezerskem domu znamenite partiture njegovega »Zmagoslavnega Dona Jouana«? Zahvala. Tem potom bodi Iskeno zahvaljeno spoštovanemu klubu .Ilirija, za postavitev lepega nagrobnega spomenika v Križah našemu nepozabnemu Francetu. Prisrčna hvala gg. duhovnikom za blagoslovitev, zlasti pa gospoda Šireeljnu za njegove tako prisrčne, lepe besede. Iskreno se zahvaljujemo .Grafiki* za prelepo, v srce segajoče tužno petje ter za lepi nagovor delegata in njegovega tovariša .GraHčkega saveza". Nadalje iskrena hvala g. delegatu .SK Slovan* za lepi govor ter krasno cvetje; predsedniku LNP. g. majoiju Jakliču, delegatu ,ŽSK Hermes«, ter vsem., ki so v krasnih besedah očrtavali njegov športski in graf čki život, ter povdarjali, da njegov duh še ni odšel v večnost . . . Nova trgovina manufakture. Josip SSibar Nova trgovina manufakture. Llnblfana, Stari trg, poleg laiaznika 5419 a Rjava kontenlna Bela kontenina . Rjuhe..... S ton ..... Cene: . Din 7-50, 10-—, 18--. Din 12-, 14-, 16--. Din 28—, 30--, 35-— . Din 13-, 16—, 20-— Cene: Gradel za hlače. . Gradel za raodroce Julet ...... Odeje (kovtri) . . Din 15-—, 26-- Din 35—, 45"-Din 18—, 20-- Din 180--, 290-- Miz.ni prti . . Biisače .... Brisače, frotirke Robci tucat . . Cene: D.u 65-, 70-, 85-Dln 16—, 22—, 26-Din 28-—, 40—, 48-— Din 70 -, 90--, 120*— V Ljubljani, dne 12, julija 1926. 5442 Rodbina Učak. lepa jabolka za jabo čni zvitek (štrudel) sladkorne melone, paradižnike, maslenasti fižol itd. pošilja na debelo Štefan Kiss, eksporter, 5422 Subotica. gh3Q0QQQ * TRGOVSKI SOTMIK ne pod 25 let star, izvrsten prodajalec, kot prva moč z dobrimi referencami, se sprejme takoj v večjo trgovino na deželi. 5410 a Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo .Jutra* pod ,Vesten 33' Pravi pergament papir /.a ukuhavanje sadja dobite na ceneje pri tvrdki LAVOSLAV STEINER. Zagreb, Jela&ičev trg 25. Postrežba so idna. brza in cenena. Zahtevajte ponudbe. 5417 a kupim z več ali manj zemlje. Cenjene ponudbe z natančnim popisom na upravo »Jutra" pod „Qrašiinsko posestvo". 5397 S8S- -3HS- -»M «t£ Hša v Celiu dvonadstropna v sredn. mesta, z vpeljano elektriko, vodovodom in plinom s prostranim dvoriščem S E PRODA za Din 175.000--. Pripravno za vsako trgovino, zadnji trakt za obrat; stanovanje se takoj izprazni. _ Pojasnila daje iz prijaznosti „Tuisko-prometr a pisarna v Celju". 53913 ma m ■ j »— Srečke 5425 a državne razredne loterije se oddajo v predprodajo. Tozadevne informacije se dobijo pri Miloš Ljuština, Varaždin, Trg slobode. Zahvala. O priliki prerane smrti našega najljubljenejšega bitja na svetu, prebkge žene, oziroma matert, stare matere, tašče in sestre, svakinje in tete, gospe Antonije Horvat, roj. Kraigher učiteljeve soproge, »mo prejeli toliko dokazov iskrenega sožalja, da nam je nemogoče zahva* liti se vsakemu posebej. Zato si dovoljujemo tem potom izreči svojo naj. srčnejšo zalivalo v prvi vrsti onim, ki so poklonili nasi blagopokojmci prekrasne vence in cvetje, dalje premnogim spremljevalcem na njem po= slednji poti, predvsem onim, ki so prihiteli iz oddaljenih krajev izkazal ji zadnjo čast ter vsem, ki so pismeno izrazili svoje sozalje. posebej se še prav srčno zahvaljujemo pl-meniti gospej Caleari v Skorji Lom, la je Dokojnici, kakor tudi preostalim žalujočim stala na strani v najtiujsin trenotkih. Enako srčno hvalo zrekamo g. dr. Jožetu Rantu, zdravniku istotam, ki je lajšal s svojo veščo roko zadnje prestrašijo trpljenje nase nepozabne, zlate mame in žene. . Obenem obveščamo, da se bo darovala sv. maša zadusnica za Dia= gopokojnico v sredo 14. t m. ob S. uri zjutraj v stolnici. V LJUBLJANI, dne 12. julija 1926. ŽALUJOČI OSTALI. kaučukaste pete in podplate nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno potrebna, ker je_ mnogo trpež-nejša in cenejša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez „ Palme" ! 168 a »Posredovalec" Sv. Petra cesta 18 v novem lokanj proda v Ljubljani i Vilo, Vod mat, 4 sobe. vrt - Din 100/100 —. HifcO, Gline«, enonaaatropno, vrt — Din 90.000 —. Tri vile Ob tramvaju, v mestu, po 8—10 sob, vrt — Din 00.000 —. KiSo, Sp. Šiška. 6 sob - Din AOOO-. HiiOi Rožna dolin , novo, 8 sob, 2 kuhinji, vrt — Din 00X00- Hišo z gostilno. Ljubil a;', dvonadstropno, velik vrt, trg. lokali, potreben kapital Din 100.000-—. izven Ljubljane: Kito v Celju, 2 fronti. 7 sob, veranda, vrt, dvorišče, elektrika - Din 65.000— Hišo v Rušah, 4 sobe, lokal, skladišče, hlev -Din • 0.000-—. Hišo v Mapiboru> center enonadstropno, 2 stanovanj , o 5 sob, pripravno za odvetnik, ali zdr vnika cena ugodnaI H i SO z lokalom na Vrhniki, 7 sob, 2 kuhinji, vrt — Din 80 00/—. Hiša - trgovina, vinotoč - enonadstropna, 7 sob, klet', vrt, trg. blizu Celja — Din 100.000-. Posestvo 30 oralov. Laško, skup i Din 75.000 Posestvo 30 oralov, Domžale, mlin, vodna moc prvo\ rstno posestvo — Din 50.000- -. Kupci hiš in posestev plačajo samo 1%. Potom nas si prihr nijo vse stroške kupne pogodbe — Priznano najsolidaejša posredovalnica za posestv I — Zastopstva v vseh mest'b S ovenije, zveze vsemi kraji ar ž::ve in z inozemstvom! — Opozarjamo na naslov n Si vp kel in Inaaiiil Društvo slovenskih književnikov naznanja venski javnosti izgubo svojega člana, gospoda slo- dr. Frana Detele pisatelja Id je umrl v Ljubljani v nedeljo, 11. julija 1926. Slovenski narod ohrani pokojnikovemu delu spoštljiv in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 12. julija 1926. ■■^mm - ■ ■ ..S-UA««® Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja prejete ob priliki prezgodnje smrti nenadomestljive ženke in mamice, gospe Vali Jorčec-Bnčarleve učiteljice vsem najlepša hvala. Posebna hvala g. okr. zdravniku dr. Ivaniseviču za lajšujočo pomoč in trud v bolezni, kakor tudi gg. zdravnikom dr. Cho!ewi in dr. Severju; tov. preds. okr. učit. društva g. J. Vaniču, tov. učiteljem iz Kostanjevice in okolice, šoL mlad ni ter g. žunniku za spremstvo na zadnji poti; pevskemu zboru in godbi gas. društva v Kostanjevici za v srce segajoče žalostinke ter vsem, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku. Najiskrenejša zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter onim, ki so mi stali ob uri težke preizkušnje z dejanjem ali nasvetom ob strani. KOSTANJEVICA, 9. julija 1926. Ivan Jnrčec, učitelj, soprog 28 let star, neoženjen govoieč več jezikov išče primernega mesta. — Zamore položiti tudi Din 50.000 kavcije vprašanja na upravo .Jutra" nod ,Stal- a služba' . 5420 a *****- *»*»****-»*♦*> Mirko Pretnar: V PRISTANU — PESKI — Broširane Din 2V—, piatoo Din 32- —. Naroča se pri TISK0VJ1I ZADRUGI V UDBUflJt!. Prešernova ulica 54 1 Vsemogočnemu se je zahotelo, da je iztrgal iz naše srede našo najljubijenejšo ženo, oziroma mater in staro mater Nežo Škerbic roj. Droic v nedeljo zjutraj, dne 11. julija 1926 nas e nenadoma zapustila za vedno, ter je ;ako nenadno zatisn la svoje mile oči. Pogieb drage rokojn ce se vrši dne 13. julija 1926 ob 3. popoldne. Trbovlje, dne 11. julija 1926. 5i23a Žalujoči ostali: Nlartir* Mlci roj. Mencin, •-oprog. sinaha. Miioš, Lojze, Ivan, Slavko( Olga, sinovi. vnuka. Urejuje Franc Pnc. Izdaja za Konzorcij cJutau. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za mscratm del je odgovoren AJojzij Novak. Vsi « Ljubljani.