| POROČNIK PAVLlč PADEL V BOJU Rittman, 0., 30! nov. — Mornariški oddelek je obvestil družino Mr. in Mrs. Tom Pavlica, da je padel v boju nekje na Pacifiku njih sin, poročnik Milton Pavlic, star šele 3»1 let. Podrobnosti o njegovi smrti niso še znane. Poročnik Pavlic je graduiral iz Rittman višje šole tefiiato i/, mornariške akademije v Anna-polisu. V Philadelphia zapušča ženo, tukaj pa poleg žalujočih staršev še šest sestra. Oče Tom Pavlič je doma iz Nemške vasi pri Blokah, Mrs. Pavlič pa iz Bloške police. Pred prohibicijo so imeli gostilno v Barbertonu, od takrat imajo pa lepo farmo pri Rittmanu. Težko prizadeti družini izrekamo naše globoko sočustvovanje. -o-——— Državni tajnik Hull vidi možno revolto v Italiji Washington. — Državni taj-j nik /Hull je izjavil, da bi se nei bilo čuditi, ako izbruhne v Ita-1 liji revolucija. Italija je danes pod težkim bremenom zračnih j napadov in radijskih apelov, naj se umakne iz vojne. Takim napadom se bo italijanski narod težko ubranil. Mr. Hull je rekel, da še ved-j no zbira najnovejša poročila iz j Italije ki govore o vedno večjih j nemirih med civilnim prebival-j stvom ter o možnem uporu italijanske armade. -o---- IZ NASlH NASELBIN Diamondville, Wyo. —.Antonj Rudrtian, star 69 let in rojen v Novi gori pri škocjanu na Do-! lenjskem, je pred dnevi preminul. Tukaj zapušča tri sinove in štiri hčere. Njegov najmlajši sin Eddy je pri vojakih, toda bi-j lo mu je dovoljeno, da je lahko prisostvoval pogrebu svojega očeta. . Braddock, Pa. — Te dni je Gregor Tratnik, star 65 let in dojna iz Idrije, nkglo umrl pri j delu v tovarni. Tovarišu je po-i magal nekaj dvigniti in zgrudil se je mrtev. Tukaj ni imel sorodnikov. --o-- Roosevelt bo govoril narodu še ta mesec/ Washingto n.—Predsednik Roosevelt je včeraj rekel, da bo! govoril ameriškemu narodu po radiju še pred koncem leta 1942. O čem bo govoril, ni povedali Zdaj, ko je poskusil nacije, si hoče pobližje ogledati še Japonce, pravi naš mornar KAJ MORA STORITI A VTOMOBILIST ? Kot veste, zdaj ne morete kupiti gazolina drugače kot z ga-zolinsko karto oziroma s znamkami, ki ste jih dobili s knjižico A, B ali C. Prvo, kar morate storiti je, da napišete na platnice knjige številko davčne znamke, ki jo imate zdaj prilepljeno na šipi avta. Znotrv.j platnic napišite svoje ime in naslov. Zadej na vsako gazolinsko znamko morate pa s črnilom zapisati licenco avta in pu državo, kjer ste licenco dobili, na primer: DY-617 Ohio. Etiketo, ki ste jo dobili s knjižico, to je A, B ali C, morate prilepiti znotraj sprednje šipe avtomobila in sicer v spodnjem desnem kotu. Samo eno teh črk prilepite. , Pomnite, da sami ne smete odtrgati znaihk iz knjižice. To sme storiti samo prodajalec gazolina. Ako odtrgate znamko sami, je prodajalec ne sme vzeti. x -o- Admiral Darlan je vzel v roke vodstvo francoske severne Afrike London, 1. dec.—A d m i r a 1 Darlan, ki je izjavil,.da je maršal Petam faktično nemški jetnik v Vichy, je prevzel v svoje roke vodstvo vse francoske severne Afrike. Radijo iz Moro-ka, ki poroča, da se je pojavila že tretja francoska podmornica, ki je ušla iz Toulona, pravi, da Darlan sodeluje na celi črti z zavezniki in da je sestavil vladni koncil, ki mu svetuje pri vladi. V istem času se, tudi naznanja, da bo Darlan zbral v severni Afriki 300,000 mož močno francosko armado, ki bo pomagala zaveznikom. -o- Roosevelt noče ugibati o koncu vojne Washington.—Ko je nek časnikarski poročevalec povedal predsedniku Rooseveltu, da^je angleški minister za produkcijo včeraj izjavil, da bo sedanja, vojna končapa morda že drugo leto v juniju, mu je Roosevelt odgovoril, da on še ni skušal uganiti konca vojne. Pstična stranka v 1} pozivlje narod w proti fašju Won. — Podtalna sociali-•.stranka v Italiji je izdala ^st> ki kliče civilno prebi-9 k nepokorščini proti [ ^ed narodom so se položnice, ki pozivljejo ' "Dovolj je fašizma, doline!" i61*1 poroča Reuterjev do-/ ki je dobil v roke enega farjev. Te letake cle-;,c'alisti po tovarnah in po 'cefttrih. Jfest konča z važnimi be-"Vojaški poraz Italije fpzorju!" ■fe ■ -V' •■I---o- J?.., ^ za ulično želez- s.,n3 zbornica je odobrila j'10 treh članov, ki bodo 'Jbrat clevelandske uli-I f^nice. Komisijo je ime-s.*uPan La'usche, toda !Ca mora imenovanje po-* komisiji bodo William Ward Blythin in Wil-M^ugh. Vsa zbornica je J1 a imenovanje, samo (c^an Vehovec je glaso-%thinu in Keoughu, >C>n Taylor pa proti J* V »v grob v Barbertonu ;>a Somrak, 1043 E. j'Cleveland, O. je dobila ij ^tona brzojav, da je U (v torek) tam umrla J1'* IVIihelik, rojena Hri-^ 44 let. Zapušča rno-{^a in sina, ki je nadpo-ameriški armadi v .,'ii. v Va. zapušča j,11 <*va bratranca v Cleve-^ttlreč Joe Krašovca ter i^'mpermana. Doma je i^eSunj pri Cerknici. Po-1 \ v četrtek zjutraj. Naj ^iru, preostalim soža- ^niki so prodrli do morja med Tunisom in Bizerte, da so presekali osiške čete. Zavezniki so z vso zračno silo napadli Bizerte in Tunis. ZRAČNA BITKA JE HUJŠA, KOT JE BILA ZA ANGLIJO ^Or>don, 1. dec. — Nad Tunizijo divja danes hujša zračna §>kot je bila nad Anglijo, ko je pognal tje Hitler vso svojo i11« silo. Nemci in Italijani na vso sapo hite pošiljati ojačenja l0(lim po zraku, da obdržijo irdna tla na obrežju Sredozem-I4 toor.ja. Ameriške, angleške in francoske čete prodirajo Igorju, da bi razdelile osišče v tri dele. —---; Radijo iz Moroko je danSs | poročal, da je ena kolona ameriških in francoskih čet prodrla do obrežja med Gabesom in Sfaxom ter tam razdvojila osišče. Na severu so zavezniki prodrli skozi mipe ter se prebili skozi zid tankov, da bi zasekali vrzel med Bizertom in Tunisom. Angleška armada, poroča radijo, se je spoprijela z glavno osiško silo. Neko zakasnelo poročilo javlja, da je prva angleška armada z naskokom zavzela še zadnji petek Medjez el Bab, 30 milj južnovzhodno od Tunisa. Boj za to posest je trajal 48 ur. Ameriški general Eisenhower je vrgel vse, kar premore v zračni sili v napad na Bizerte, Tunis, Sfax in Gabes, ki so štiri glavne obrežne toče, ki so v posesti osišča. Poročevalci, ki so bili priča zračnim bitkam nad Grčijo in Anglijo leta 1940-41 trdijo, da takega boja, kot se vrši zdaj nad Tunizijo, še niso videli. Zavezniki so s tako silo napadli letališče v Bizertu, da je bilo osišče prisiljeno premestiti nekaj svoje zračne sile v Sicilijo, ker je postalo bizertsko letališče za osišče skoro nerabno. Osišče si zaman prizadeva, da bi ustavilo orjaške ameriške zračne trdnjave. Hitler je poslal mnogo rezerve z ruske fronte. Nek nemški pilot, ki je bil izstreljen nad Tunizijo je rekel, da je še pred dvema tednoma napadal Stalingrad. Osišče z vso naglico pošilja nove čete v Afriko po vodi in po zraku. Ameriška in angleška zračna sila napadati noč in dan Tunis in Bizerte. Vloge so si razdelili tako, da napadajo Angleži ponoči, Amerikanci pa podnevi. Radijo iz Berlina je včeraj poročal, da je dobil general Rommel ojačenja, kar je pa zelo dvomljivo, ker Angleži kontrolirajo dobavno zvezo med Afriko in Italijo po vodi in po zraku. Sodi se, da ima Rommel še vedno kakih 60,000 čet, ki so pa izgubile mnogo bojne opreme na 700 mrlj dolgem be'gu iz Egipta. Še na mnogo let! Zadnjo nedeljo sta praznovala v krogu svojih domačih 20 letnico srečnega zakonskega življenja dr. in Mrs. Anton Skur. številni prijatelji jima kličejo: še na mnopa leta zdravja in sreče! Nov grob V Emergency Clinic bolnišnici je umrla Hrvatica Ana La-pash, stanujoča na 1361 E. 170. St. Pogreb ima v oskrbi Svet-kov pogrebni zavod, čas pogreba še ni naznanjen. Prvorojenec Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Edward Kurent, 1360 E. 68 St., ter jim pustile krepkega sinkota. Mati in dete se dobro počutita v Fair-view Park bolnišnici, čestitamo! Iz bolnišnice John Fink iz 20831 Goller Ave., se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je nahajal dva tedna zaradi poškodb pri delu. Prijatelji so prošeni, da ga ob priliki obiščejo, ______________________- , H* J i^Usche pride na it kongres nam sporoča, bo prijavit Vseslovenski kon-- t' se bo vršil v soboto in tljSND na St.Clair Ave., ^eIandski župan Frank Za može in fante Močnikova trgovina z moškimi in deškimi potrebščinami, 772 E. 185 St., se priporoča za nakup lepih božičnih daril, kot kravat, nogavic, robcev, klobukov, srajc in vse, kar spada v to stroko. Lepa božična darila Firma Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185 St., priporoča svojo bogato izbiro pripravnih božičnih1 daril, tako v električnih predmetih in drugem. Težka poškodba Mrs. Ralph Gebron,'stara 17 let in komaj en mesec poročena, je bila včeraj zadeta od avtomobila na St. Clair Ave. in 40. c6sta. Dobila je precej opasne poškodbe. Vpišite se nocoj V 23. vardi prično nocoj zopet'z. novim tečajem za "Air Raid Warden Precaution Class." Pričetek je 7:30 in sicer v prostorih Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Moški in ženske so prijazno vabljeni in nujno prošeni, da se vpišejo v ta koristni natečaj. Pouk je vsako sredo cd 7:30 do 9:30 in sicer samo. šest tednov. Pri teh natečajih se boste naučili vsega, kar je potrebno za slučaj zračnih napadov, za prvo pomoč itd. -o—-- Ameriške podmornice so zopet potopile Japoncem pet ladij Washington, 1. dec.—Ameriške podmornice so zopet priza- ; dele Japoncem občutno škodo, ko so jim potopile nadaljnih 'pet ladij, med temi enega ru-šilca, ter jim poškodovali dve nadaljni ladji. S tem je naraslo število japonskih ladij, potopljenih ali poškodovanih v tej vojni na 148. Poročilo tudi omenja boje na Guadacanalu, kjer ameriško i topništvo in letalska sila pod-j pirata armado in marine, ki čistijo Japonce z otoka. ___0-1. _ Vojno posojilo lahko tudi podpišete na naši banki Kot veste prosi ameriška vlada za 9 bilijonov dolarjev posojila. Za to posojilo bo izdala bonde ki nosijo dobre obresti, j To vlatno posojilo lahko podpišete oziroma kupite bond na slovenski banki North American Bank Co. 6131 St. Clair Ave. ali v podružnici 16501 Waterloo Rd. Tam vam bodo podrobneje razložili vso zadevo. Pozdravi iz New-Yorka Iz New Yorka pošiljata pozdrave operni pevec Tone Šu-belj in vojak Ivan Babnik. Ivan je v taborišču Aberdeen, Md., in je šel v New York poslušat 1 Metropolitan opero. Po predstavi sta se sestala z Mr. Šub-' ljem in ga nekoliko "pognala," " kot se to spodobi za dva sloven-" ska fanta. Prebivalstvo v Cuyahoga ' je znatno naraslo Od 1. aprila, 1940 do 1. maja, - 1942 je naraslo število prebi-l valstva v okraju Cuyahoga na i 1,231,000 duš. Narastek znaša 1.2 odstotka. If Bo CLEVELAND PRAZNOVAL NA PRISTANIŠČE ČEARL ge dneve; v pondeljek naj vsak, kdor more, kupi še kak dodatni vojni bond; v cerkvah naj. se v molitvah še posebno spominjajo te obletnice; ljudje, ki ne delajo, naj' se udeleže v nedeljo popoldne sestankov v svojih sektorjih za civilno obrambo; šole naj v pondeljek na primeren način obhajajo to obletnico. _ ... r» l^illifc (lelJek 7. decembra bo \' W so Japonci napadat ^ahrbtnostjo ameriško LV Pristanišču Pearl na L ' Cleveland bo to ob-i, kaznoval na poseben k0 uPan Lausche je ime-LSeben odbor, ki bo ape-\L Meščane, naj praznu-|iojbletnico sledeče :delav-iL?tliah naj v pondeljek j že več dela kot dru- pAMERISKflWoOMOVIN A |ggJ\STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ftW V^OO ornmniMMn^™ gg—■[ IN language ONLY_AMERICAN HOME 282 CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING DECEMBER 2, 1942 LETO XLV. — VOL XLV lad Tunizijo se vrši velika zračna bitka Ped to preprosto gomilo počiva 200 Srbov. Izmed 900 srbskih ujetnikov, ki so jih Nemci pripeljali na Norveško, jih je 200 zbolelo za tifusom. Ker so se Nemci bali epidemije, so Srbe postrelili in jih zakopali v tem skupnem grobu, ki ga kaže slika. Rusi so uničili nemška transportna letala, ki so vozila oblegancem pomoč Moskva, 2. dec. — Ruski letalci so uničili 50 nemških ogromnih letal, ki so vozila potrebščine nacijem, boreč se proti obkoljen ju pred Stalingradom. Ruska armada pred Stalingradom še vedno napreduje, ravno tako tudi na centralni fronti zahodno od Moskve. Včeraj j* padlo najmanj 6,000 Nettčev. Izmed 50 nemških transportnih letal so jih Rusi sklatili 20, a 30 so jih razbili v pondeljek na letališčih. Rusi se še Vedno bijejo vzhodno *>d Dona, da bi zaprli Nemcem umik. železniško zvezo so Rusi Nemcem že pretrgali za njih hrbtom. Rusi tudi poročajo, da so zavzeli več naselij v okolici Stas lingrada ter med Veliki Luki in ftževom. Rusom so padle v roke velike zaloge živeža in bojnega materiala. Mladi mornar, Jack Breza, sin Mr. in Mrs. Frank Mavfec iz 7202 Lockyear Ave. se je vrnil domov na 30 dnevni dopust. Jack je bil med prvimi ameriškimi mornarji, ki so se izkrcali v Casablanci v zahodni Afriki. Z vojaki in marini so mornarji naskočili afriško obrežje. Njegova ladja, ki je bila usidrana v pristanišču, je bila pogreznjena štiri dni pozneje. "Na§e ladje so bombardirale sovražna letala in podmornice. Poleg moje ladje sta bili potopljeni še dve drugi, toda do-tično podmornico smo dobili," pripoveduje Jack. Sklatili so tudi štiri sovražna letala. "Ko smo zapluli v pristani- šče, smo zajeli osem francoskih ladij. Ena je skušala ute-či, pa smo jo kmalu ujeli." Naš mornar pripoveduje, da so bili Arabci z Amerikanci zelo prijazni. "Vse bi nam dali, kar imajo," pravi Jack. "Pa so revni, slabo hranjeni in sla*bo oblečeni. Gledati moramo, da jim bomo poslali pomoč kakor hitro mogoče. Arabcem so se posebno dopadle ameriške cigarete. Nam se pa njih niso, ker so premočne." Ko so ameriški mornarji za-siguralLCasablanco za zaveznike, so se vrnili dontov. Jack in tovariši so dobili 30 clni dopusta, p r e d n o bodo poslani na drugo ladjo._ Naši vojaki —' - M F:j Iz Kentucky se je oglasil znani priljubljeni godec Louis Tre-bar, ki naroča najlepše pozdrave za vse prijatelje in znance. Njegov naslov je: Pvt. Louis Trebar, 1570 Ser. Unit. Med. Sec., Bks. 282, Sta. Hospital, Camp Breckenridge, Ky. poa »« Ha Za teden dni je prišel na dopust Pfc. Anthony J. Brodnik k svojim staršem na 6727 Edna Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. H® nas, Ra Iz Alabame se je oglasil Anton F. Hočevar, ki pozdravlja Vse znance in prijatelje. Njegov naslov je: Anthony F. Ho- ur cevar, Co. A, 25th Bn., B I, R. T. C., Fort McClellan, Ala. Ha is® Kb V cerkvi sv. Lovrenca se je poročil zadnji teden Anton Sto-Icar, 8610 Vineyard Ave., pred-no odide k vojakom. Dva njegova brata že služita Strica Sama. Bilo srečno! 1®S P®i X® Zadnjo soboto je prišel od vojakov Joe Orehovec, sin družine Orehovec iz 8406 Rosewood Ave. ter se poročil v cerkvi sv. Imena na Broadway. Joe je dober vojak, saj je bil tudi v civilu dober lovec. Vso srečo! r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave, JAME"" DEBEVEC Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po požti, pol leta $4.v>0 Za Ameriko in Kanado, detrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid/ po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, fietrt leta $a.OO _____Posamezna številka 3c______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 -per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. i $2.00 for 3 months __________Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 180». at the Post Office at Cleveland. Ohio, uixdor the Act of March 3d. 1878. / «€§1^83 No. 282 1 Wecl., Dec. 2, 1942 REV. K. ZAKRAJŠEK: Moje itiisli o kongresu 4. Kongres. Kongres, katerega sem jaz začel lani pripravljati, kakor sem omenil prej, sem nameraval, da bi bil 30. maja letos. Zakaj pa ta dan? Zamudili smo neizmerno važen dan 3C maja letos je bil srebrni jubilej majske deklaracije, 25 let, ko je stopil naš slovenski narod po svojem zastopniku Dr. Korošcu pred Dunajski parlament in vsemu svetu prečita! takozvano "majsko deklaracijo." Kako krasen dan bi bil to za naš narodni kongres. Kar Bog ga nam je na krožni^ ku prinesel, samo izrabiti ga nismo znali. S kongresom bi proslavili ta jubilej. Kako mogočno bi ravno ta dan sam prinesel naš narod pred ves svet, ko bi po 25 letih prinesli mi ameriški Slovenci pred ves svet novo mrajsko deklaracijo! Kako mogočen poudarek bi dal dan sam našemu kongresu pred vsemi vladami. Sam dan bi klical svetu o strašni vnebo-vpijoči krivici, katero so ■ naredili državniki pri Verzejski mirovni konferenci, ko so kot umazani trgovci barantali s slovenskimi dušami, ko so kar cel narod razkopali kot mesarji na štiri kose in si kot "chips" ž njim plačevali razne politične "igre," v katerih so zaigrali svoj svetovni mir in povzročili svetu današnji pekel! Kako bi mi lahko kazali bratom Srbom, ki delajo*danes.proti Jugoslaviji, naše delo za ujedi-n j en je in za državo, ko trdijo, da nismo ničesar storili! Kako bi lahko nazorno pokazali na našo s krvjo in morjem solza oškropljeno Primrsko kot posledico njih barantanja! Kako drago je našjibogi narod plačal ta "big little mistake!" Poglejte, kaj ste naredili !• Poglejte, komu na ljubo ste takrat zaklali nedolžno jagnje, slovenski narod, in dajali njegove kose v žrelo sovragov, ki dane.s te meje izkoriščajo pro-' ti celem svetu, proti tistim, ki so jih jim dali! Pokazali bi, kako grdo nas je zapadna Evropa plačala za stoletno zvesto stražo kot "Antemurale Christianitatis," ko smo skozi dolga stoletja z drugimi Jugoslovani-krvaveli in plačeval celi Evropi krščansko kulturo s svojo krvjo, mi pa umirali, trpeli in poginjali pod turškim bičem. Klic tega mogočnega diteva bi ne mogla preslišati nobena vlada. Kako mogočno bi nam ravno ta dan odprl ušesa vseh vlad za naše zahteve, katere Ipi sedaj pa lanko z vse drugačnim tonom povedali, ker bi imeli podlago za to. Grešili ste! Popravite danes! Drugače ne bo miru! Toda zamujeno se več ne da popraviti. Jaz povem odkrito, da sem imel 30. maja ves dan solzne oči, tako me je bolelo v dno duše, ko semr videl tako krasno možnost, pa sem moral z zamašeniini usti gledati ta dan neizrabljen. Zato bi pa predlagal: Ta letošnji kongres 5. in 6. decembra naredimo samo za domač kongres, za zasedanje našega slovenskega parlamenta tu v tujini. Ta kongres naj bo samo priprava na drugi kongres drugo leto 30. maja. Pa zamolčimo svoj letošnji greh in recimo, da proslavljamo jubilej, ki je sicer bil lani, pa ga mi |ele 10-13 proslavljamo, ker ga'lani nismo mogli. Na vsak način pa naj letošnji kongres ne bo pravi kongres, temveč naj bo drugo leto! Tako bomo dobili časa dovolj, da se bomo dobro pripravili, o čemer bi se na kongresu dobro.porazgovorili. 2. Letošnji program kongresa. Priznati moram pri-pravljavnemu odboru, da je program dobro sestavil^a pravi kongres. Toda če ga premislimo v luči mojih pojasnil do sedaj, ali ne vidite vsi sami,, da se tega programa letos nikar ne lotimo! Zlasti ne druge njegove točke. Kongresu so določili tele točke: / I.. Vojna in ameriški Slovenci. Da, ta točka je popolnoma na mestu in res modro podstavljena! In če bo letošnji kongres samo to točko dobro rešil, je dosegel ogromni uspeh, katerega naj bodo sklicatelji veseli in ponosni nanj. Na kongres bo skrbno pazila naša vlada USA. Mi smo ameriški državljani in imamo prvo in glavno dolžnost do Amerike. Kot ljubeznjiua mati nas je sprejela, ko smo potrkali na njena vrata kot revni krušni izgnanci iz svoje domovine. Dala' nam je kruha in svobode, dala nam vse pravice svojih državljanov. Katera druga država na svetu je to dala našemu ubogemu slovenskemu izseljencu? Nobena! Hvaležnost in ljubezen smo ji dolžni. Danes je v krizi. Ali rji naša dolžnost, da ji damo vse svoje srce, vse svoje roke, pa tudi svoje žepe, kakor dajejo naši fantje in možje svojo kri za njo. Na tem kongresu moramo za to na vsa usta kričati, kaj smo Slovenci že naredili za USA od prvih naših pionirjev krščanske kulture pred sto leti, preko našega Adamiča in Lovšeta, do današnjega šolarčka, ki nosi svoje dime v šolo za War Savings Stamps. Predlagam, da pripravljavni odbor takoj razpošlje vsem društvom vseh naših organizacij, kakor tudi vsem župnikom, vprašalne pole, kjer naj vpraša: 1. koliko slovenskih fantov imamo v vojski, njih imena in kaj so? 2. koliko vojnih bondov smo Slovenci po vsej Ameriki kupili? , 3. koliko ton "skrepa" smo nabrali ? 4. v kakšnih odborih so naši Slovenci za pomoč državi, imena in odbore? " 5. katero posebno delo smo Slovenci naredili, na pr. za >USO itd. 6. katoličani, duhovniki, naj povedo, kako molimo v na- ši "Molitveni organi^iranr fronti" za predsednika, vojake in državo, kar naš predsednik tako rad sliši in visoko ceni. Pripravljavni obor naj iz teh poročil potem sestavi celotno poročilo za ameriško in svetovno javnost. S tem "govorom" bomo pridobili. Ameriko, da nas bo poslušala, odprli ji bomo srce m ujšesa že tudi za drugi naš kongres, ko ji bomo povedali pa svoje zahteve. Mi imamo pravico staviti svoje zahteve Ameriki. Na pr. za Baragovega časa in za časa naših prvih pijonirjev se je po revni Sloveniji po vseh farah vsako leto saj enkrat pobiralo mile darove, da smo plačali prve začetke krščanske kulture med Indijanci in belimi tista leta skoraj do 1890. To ji povejmo na vsa usta in to bo Amerika tudi razumela bolj, kot vse drugo. Po tem predloženem računu bi pa pri drugem kongresu rekli: Ta uboga Slovenija pa sedaj umira in prosi Ameriko varstva in pomoči. Ona je pomagala Ameriki, ko je bila v potrebi, sedaj prosi povračila, ko je ona V potrebi. Zelo napačno bi bilo, ko bi tega računa ne prednesli in ne vnovčili. Zato se pa iz tega vidi, kako napačno je bilo, ko je lani odbor odklonil roko slovenske duhovščine, katero mu je ponujala. II. točka je: Položaj Slovencev v Jugoslaviji in zamejnih državah ter njih bodočnost. Glede točke so moje misli že jasne iz zgoraj povedanega, ko sem govoril o narodnem programu. Pri tem letošnjem kongresu bi jaz mislil: odpravimo to točko prav na kratko, s splošnimi zahtevami po združeni svobodni Sloveniji, kot enakopravni državni edinici v bodoči Jugoslaviji! In prav nič več! Vse drugo naj bo povedal drugi, boljše pripravljeni kongres, ko bomo vse točke premislili tako, kakor sem zgoraj povedal. Jaz mislim, da je sedaj pri tem kongresti veliko važnejše to, da bomo v imenu naroda doma dvignili svoj mogočen glas v protest pred vsem civiliziranem svetom proti krutostim in nečloveškim postopanjem z narodom oti strani njegovih morilcev. Stopimo pred ves svet in zatožimo-tamarilce naroda! Jugoslovanska vlada je z drugimi vladaihi izdala seznam morilcev narodov, katere že danes kliče pred svetovno sodišče na odgovor in za kazen za njih zločine. Kako nas je vse Slovence zabolelo, ko so tam v tem seznamu pozabili imena morilcev našega naroda! To moramo popraviti mi sedaj na tem kdngr^su in zakričati v širni svet: Tudi Slovenci so na strašni Kalvariji, kjer jih pribijajo na križ. Zato tudi ti in ti slovenski morilci v seznam obtožencev celega sveta! Bog pa obvari, da bi na tem kongresu že začeli govoriti 0 kakih mejah, če bi začeli govoriti o notranji uredbi nove bodoče države, kakoršna pač bo! Osmešili bi se nesmrtno. Saj vendar danes niti načrtov ni, kakšna bo nasa država^ Kako naf govorimo o upravi hiše, ko niti načrtov za njo ni, ko ne vemo kakšna bo? Tako bi rekli, da delajo otaroci ne oa resni ljudje. Danes nam hiša gori, dom se podira. Danes samo eno delo: Gasimo! Rešujmo! Branimo! Kako prav je elede tega pisala "Ameriška Domovina. Vsak mislec Slovenec ji mora dati prav. Kako stoji danes z nami, vem ve-liko\z. Še več vedo na pr. g. minister Snoj in drugi nasi člani slovenske delegacije. Ko bi sklicatelji kongresa vse to vedeli, kakor vedo drugi, prepričan sem, da bi to točko drugače postavili, in meni dali v celoti prav. 1 BESEDA IZ MAR0B6 I 0 slovenskem kongresu 1 Dr. Ivan M. Čok, predsednik "Jugoslovanskega odbora iz Italije" Z zanimanjem sem zasledoval zadnje čase pisanje slovenskega časopisja o slovenskem kongresu, njegovi potrebi in njegovih nalogah. Tudi jaz sem imel in imam v tem pogledu svoje stališče, toda, z ozirom na to, da ima biti to kongres ameriških Slovencev, jaz pa sem v Ameriki le začasno, nisem smatral za primerno, zavzemati javno stališče. Odločitev je morala "pasti od strani ameriških Slovencev samih. Sedaj je situacij a razčiščena v toliko, da je prevladalo složno mišljenje, da .je kongres pogreben/in da je gotovo, da se bo kongres zares vršil 5. in 6. decembra t. i. Z ozirom na to, mi-i|m, da se ne bo moglo smatrati 'kot neko vmešavanje v vpra-šanje potrebe slovenskega kongresa, ako v tej situaciji kot Slovenec in, jugoslovanski državljan ter kot predsednik "Jugoslovanskega odbora iz Italije" povem svoje mnenje Ula je kongres ameriških Slovencev ne le neobhodno potreben, nego da je velika škoda, da se ni že zdavnaj vršil; Neobhodno potrebno je, da ae Slovenci v Ameriki orga*-nizirajo in da dajo svojim bratom v domovini vso pomoč, katero jim morejo prožiti v teh težkih časih. Nobenega dvoma ni, da slovenski narod v stari domovini to želi in pričakuje od svojih bratov v Ameriki in jaz mislim celo, da so oni tam'doma prepričani, da taka organizacija Slovencev v Artieriki že dolgo obstoji in funkcionira s polno paro. Še več.--Ne le Nemci, ampak tudi bratje Hrvati in Srbi v Aineriki bi morali obdržati svoje kongres«, se organizirati in potem sklicati skupen jugoslovanski kongres, ki naj bi izbral poleg slovenskega, hrvatskega in srbskega Narodnega sveta tudi skupni Juslovanski narodni svet v Ameriki. Pomislite samo, kakšen velik efekt bi se dosegel v zunanjem svetu, če bi se bilo že pred letom in pol — takoj ko so fašisti napadli Jugoslavijo — tako postopalo in izbralo skupno narodno vodstvo, v katerem bi bili najboljši predstavniki Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki bi med sabo razčistili Vse naše politične probleme in se zedinili na skupen program. Pod dobrim, poštenim in odločnim vodstvom bi taka organizacija ne samo bila v stanu da prepreči mnoge zablode in grehe, ki so se v tem času — deloma tudi radi naše notranje disorganizacj-je — zagrešili, ampak bi mogla celo bistveno pomagati in' koristiti toliko slovenski, hrvatski in srbski, kolikor tudi splošno jugoslovanski stvari. Toda v poslednjih izvajanjih se hočem dotakniti le slovenskega' kongresa, ker je to vprašanje momentarno najbolj aktualno! . 1 " Dejal sem, da je kongres neobhodno potreben in da je škoda, da se ni že zdavnaj vršil. Obrazložiti to trditev ni težko. Danes se v svetu bije največja in najtežja borba, ka!r jih pozna zgodovina. V borbi niso samo ^posamezne države, ampak cel svet. Borba je, posebno v njenem centru, y Evropi, neverjetno ostra in surova. Oba nasprotnika — zavezniki in fašisti — si medsebojno grozita in obljubljata boj do kraja, do "popolne zmage." žrtve so že doslej bile težke in strašne in bodo predno bo konec, še mnogo težje. Največje žrtve bod0 pred krajem borbe. Tudi posledice bodo ogromne. Ne le da bo karta sveta temeljito spremenjena, cel družabni red človeške družbe je v temeljitem preosnavlja-nju. In tudi ta preosnovitev bo ijnela svoje posledice na tvorbo in na medsebojne odnose povojnih držav. V okviru tega svetovnega prevrata igra Slovenija važno vlogo predvsem radi svojega geografskega položaja: leži v srcu Evrope, na križišču treh glavnih evropskih ras: slovanske, germanske, latinske. Slovenija je naša last, a plen Germanov in Latinov. Od tod v tej grozni kataklizmi strašne žrtve, ki jih mora Slovenija prenašati. Z ozirom na požrešnost Germanov in Latinov v pogledu naše zemlje in z ozirom na neverjetno brutalnost in cinizem njihovega postopanja proti vsemu, kar je slovanskega,ni pretirano reči, da je sam obstoj Slovencev kot naroda na kocki. To ni samo sentimentalna fraza ali strašilo nam samim, da bi se bolj zavedali svojih dolžnosti. Zato obstoje dokazi. Pred mano leži na mizi geografska mapa, ki spm jo te dni do bil iz Italije. Ima obliko stenske karte in ima nadpis: "Eu-ropa politica" (politična karta Evrope). Izdali jio je poznani "Geografični institut De Ago-stini v Novari," ki stoji pod uradno italijansko kontrolo. Na njej je zarisana cela Evropa. Zapadna meja Jugoslavije začenja šele vzhodno od Reke in teče po slovensltohrvaški meji proti severu do Ogrske. Vzhodno od te meje leži "Croazia" (Hrvatska), ki gre na severu ob reki Dravi do njenega izliva v Donavo in ob ,Donavi do Zemu-na. Na to gre po stari srbsko-avstrijski meji ob Savi in Drini ter ob bivši črnogorsko-hercego. vinski meji do Jadranskega mO' rja. Pri tem pa pripadajo Italiji: Dalmacijammed Velebtiom in Dinaro ter morjem do južno od Splita; dalje, razen Brača in Hvara, vse' dalmatinsko* otočje; I f • i • > v» r-' in Končno Kotorski zaliv s široko okolico, ki gre proti severu do blizu Dubrovnika, na jugu zajema Budiro in, seveda, prvorazredni strateški objekt Lov-čen. Z drugimi .besedami: Hrvatski državi priznavajo vse one kraje bivše Avstro-Ogrske, kjer prebivajo Hrvati in Srbi; odvzeli so ji "samo" to-le: Reko, skoro celo Dalmacijo (brez Dubrovnika)' skoro vse otoke (brez dveh) in Kotor z Lovče nom. Vse to si je vzela Italija za sebe. Malenkost! Vojvodino so velikodušno poklonili Madža rom. Na vzhodu te "Hrvatske države" sta dve državici: Srbija in Čna gora, obe samostojni in neodvisni druga od druge. Srbija ima meje od pred letom 1912 do Ristovca na jugu (t. zv. pred 'kitnianovska Srbija!). Celo ju žno Srbijo (Maced&nijo) so podelili na dva dela z linijo, ki gre od Ristovca do Ohrida. Vzhodna polovica (s Skopljem) gre Bolgariji, ki dobi vrnjen tudi earibtrodski okraj, katerega je izgubila po prvi svetovni vojni. Druga polovica pripade Albaniji- Tutfii črna -Gora ima stare meje iz leta 1912 s tem, da ji je odvzet Loycen. Slovenije na karti sploh ni več, ker je razdeljena po današnji demarkacijski liniji med nemško in laško okupacijo. Južni del je dan Italiji, severni Nemčiji, Prekmurje Madžarski. Ta karta, ki pokazuje uradne italijanske aspiracije, je zelo značilna in podučna. Na nji ni več Slovenije in ni več Jugoslavije! Jugoslavijo so razbili na slabo Hrvatsko (ki so jo oropali najvažnejših delov), na malo in slabo Srbijo in na še manjšo in slabšo črno goro (kateri so vzeli Lovčen). SLOVENIJO PA SO IZBRISALI IZ LICA ZEMLJE. Ni dvoma, da se nemški načrti v glavnem strinjajo z italijanskimi; spor bi bil k večjemu v tem, kaj naj si. prisvoji Nemčija od onega ozemlja, ki si ga prisvaja Italija. * \ Torej če bi zmagala osovina, Slovenije ne bi bilo več. Toda osovina ne bo zmagala, zmagali bodo zavezniki. Dobro! Ali pa smemo biti mirni in sigurni za slučaj zmage zaveznikov, da bo Slovenija živela, da bodo svobodni vsi Slovenci, da se uresniči naš stoletni ideal "Zedinjene Slovenije," da pride do zedinjene Slovenije v okviru velike, močne, demokratične Jugoslavije? Na žalost, na to vprašanje ne moremo odgovoriti brez drugega pozitivno. Nobene garancije za to nimamo. Niti jugoslovanska vlada nam je do danes še ni'dala. Gotovo je ona sama od zaveznikov ni še dobila. Javnosti tudi ni znano, če jo je zahtevala. Pač pa imamo iz držanja zaveznikov ves razlog, da se bojimo, da naše pravične in svete zahteve pri njih doslej še niso našle dovolj razumevanja. Nasprotno, mi vidimo, da se od zavezniške strani pokazuje toliko naklon j eiiosti nasproti našim i§ njihovim skupnim sovražnikom Italijanom, da tega naravnost ne moremo razumeti. Glavni nasprotniki naših svetih nacionalnih pravic in upravičenih aspiracij so Italijani. Oni so nam po prvi svetovhi vojni ukradli velik del naše slovenske zemlje in' najboljši del našega naroda. S tem so v teku 20 let postopali tako, da je to sramota za Italijo, pa tudi za ves civilizirani svet. Odločno in neizprosno zahtevamo ,da se ta krivica ;popravi in da .se nam vrne svoboda, na katero imamo enako pravico kakor na pr. Angleži in Amerikanci. ^ Kakor v zadnji vojni tako tudi v tej zavezniki govorijo in obljubljajo svobodo vsem narodom po tej vojni. Atlantski čar-ter govori, kakor svoječasno Wilsonove točke, odločno v naš prilog. Pri vsem tem pa imajo neke italijanske grupe v inozemstvu drznost, da zahtevajo, da ostanejo dosedanje mejž Italije neokrnjene. "S tem javno zanikajo principe atlantskega čarter-ja. In to niso Italijani-fašisti, temveč Jatlijani, ki trdijo, da so proti fašizmu, proti današnji uradni Italiji; da so za demokracijo, za resnico in pravico, ter da so na strani zaveznikov. In zavezniki? Kakšno vlogo igrajo oni pri vsem tem? Moramo priznati, da nam popolnoma nerazumljivo, ker nelogično, ne-prirodno, absurdno. ■ Od zavezniške, ameriške iri angleške, strani se naravnost iščejo prilike, da se Italijanom in italijanskemu narodu, ali vsaj onemu delu, katerega trdijo gori omenjene demokratske in anti-fašistične grupe da predstavljajo, izkazuje in pohuja prijateljstvo in naklonjenost. Mi razumemo razloge, špekulacijo take politike zavezniških diplomatov: Želijo Itali.to oddvojiti od Nemčije in jo iz sovražnika napraviti — zaveznika; moramo pa poudariti, da je po našem mišljenju taka politika popolnoma pogrešena. Pred vsem, ker bazira na napačni podlagi, da je to vojno v Italiji hotel le Mussolini in ducat ljudi okoli njega, vsi drugi da so proti vojni in proti fašizmu. To je težka zabloda. Mi, ki Italijo in Italijane dobro poznamo, vemo, da to ni res in da je resnica čisto drugačna. Vsi, ki smo živeli pod Italijo in pod fašizmom, smo videli, da je bila — na žalost — ogromna večina Italijanov solidarna s fašizmom.; Italijanskemu narodu so zelo konvenirali uspehi (Dalje na 3 strain —--_o- Društvo Doslužencev Samostojno podporno društvo Doslužencev je na svoji letni se-' ji izvolilo sledeče uradnike za ' leto 1943: predsednik Andrew Ssliii iliiilSkl......'.....i.......stili! .....i... .... r...............v'".«..,-; ... ..... _ail_ Lekšan, podpredsednik ^jj Kl>e;meniči:č, tajnik-bla« John J. Kikol, zapisnikar y-^M Kuhar, zastavonoša Martm J stanjšek, nadzorni odbor: Ffij Kuhar, Jakob Branisel*j| Frank Virant; zastopnik za . J niško sejo in obenem za jt društev SND Frank Vi«nt< J stopnik za Škupna društva || sv. Vida Mike Klemenijj stopnika za Slovenski nar J kongres Andrew Lekšan i" Jj J. Kikol; zdravniki: dr. dr. Oman in dr. Skur. I« Društvo je tudi skleni'0'. J bo zborovalo še nadalje P° JI rem, to je, vsako četrto v mesecu ob deveti uvi Jj v starem poslopju SND-stvo na tej seji je tudi s . 10, da se za časa ^ časten pogreb za umrl ^ nom. To pa radi tega, ne bo treba puščati dela ^.Jjj resnih časih kakor se ^ nahajamo in ko so delavk ^ nujno potrebni v tovaD13^ štvo bo preskrbelo Pogre plačalo $75.00 smrtnine- :| John J. Kikol, -o--J Zanimanje za konP -- rhic»* Waukegan-North ^" ^ji 111. — Naša slovenska n^ g bo prav dobro zastopana venskem narodnem ^ o3l«j Clevelandu. Od tu bo ^ ie zastopstvo obstoječe ^ gatov in delegatinj. ^ cije, skupine, društva nl yj kateri sodelujejo prite-' glll sledeči: fara Matere venski narodni dom, drU g; Roka ABZ, društvo df P. J., Slovensko samosto^gj, štvo, društvo sv. di društvo sv. Jožefa K? ^ štvo Vitezov sv. JurUa> Moška Enakopravnost-,^ odsek Slovenskega ie doma, Slovenska čital11,^' ^ ski odbor Rdečega 1(1 Štvo Little Fort SNP;7' ^ g gan-North Chicago c°' ,'jl venski Sokol, CIO ^M USA, Sacred Heart Co* pr Women's SOF, društvo ^ žine in ženski odsek C°' ' tilU Delegat je in dele*« so bili do sedaj 5 izvoljeni so sledeči: o<- ^jgjii tere Božje ,bodo Jt. kratkem po župniku n {I Hitiju, nadalje so: * bal, Joseph Zore, v de, Math Slana, Si'-, jja * Ogrin, John Zalar, ^ j^i žek, Frances Drobn1^-fl,rli Stanevnik Dr. And^ Helen Jereb, Albi"a ^ Martin Judnich i" JaK , Delegacija se bo f1^ Waukegana v PeteK c]es^ decembra in prid« v . d^ krog- osme ure zj»braJ " 5 bra. jjf* . hotel Pr oglasa. Ko je agen re oj prosi farmar, n®J ^j, v še enkrat. Ko t° " jn farmar: r-airti91 „ K "Veste, sem se bom prodal. Za ^Vf1« jo vi tukaj opiHUJ^', ^etfi J« vse «vUenie,N^t^l. slil, da je moja ^ bi b^J') ste jo vi opisal ' ^ če bi jo prodal. m nite." vodo in ritenski stopajoč vlekla odeje za seboj, ki so poravnale pohojene bilke. Kdor je priše ob reki do canona, je našel le eno sled. Molče so gledali ujetniki po-čenjanje> belih. Tudi vso pot do Grand River j a niso zinili besede. Oči so se jim odpirale, spoznali so, da je njihov načrt belim znan. Povesili so glave. Odjezdili so iz doline Grand Riverja po sledi trampov. Svet je bilkamenit, nič ni škodilo, da je bila sled dvojna, slabo je bila vidna na skalnatem dnu canona in tudi bistre oči Uta-hov bi ne razbrale, da je jezdi lo po njem nad sto ljudi. Počasi in v številnih ovinkih se je dvigala soteska. Na robo vih je bila obraščena z grmovjem in drevjem. Potok je dobival mnogo pritokov od desne in leve iz ozkih in strmih dolinic. Po enem takih dotokov je krenil Winnetou kvišku, dolina je bila kake četrt ure še precej široka, pa se je nenadoma zožila v razpoko, ki se je kmalu odprla v zeleno, visoko ležečo kotlino. Tam je Winnetou obstal. "Tale kotlina je kakor ustvarjena za počitek! Naši konji so utrujeni in gladni, tudi nam bo dišalo, če* dobimo kos pečene antilope. Razjahajmo in zakurimo!" "Utahi nas bodo našli —!" je pripomnil Old Firehand. "Za dne še ne bodo p,rišli in nam tudi nič ne morejo. Varni smo, če postavimo stražo v razpoko. Sicer pa se ne bomo dolgo mudili." Postavili so stražo, privezali ujetnike k drevju, spustili konje na pašo in zakurili. Suh-ljadi je bilo dovolj med grmič-jem, ki je stalo ob izvirku poto-čiča. Sočna antilopa je bila kmalu pečena, vsak je dobil svoj deleNž, tudi ujetniki. Piti pa jim je dal lord iz svojega pločevinastega kozarca. Vobče je bil izvrstne volje. Ko se je najedel, je izvlekel svoj slavni "zapisnik." "Vpisati mor^m na vajin račun nekaj doživljajev!" je dejal Humply Bill.u in stricu Gunsticku. Pridno je sešteval, koliko že znaša njuno "dobro-imetje." "Staviva?'«' je podjetno dejal Billu. "Cemu?" "Da sem vama že dolžen nad tisoč dolarjev." "Ne stavim!" / "Škoda! Dobil bi stavo." | "Mi je zelo ljubo! Sicer pa bodete, sir, še danes vknjižili nekaj sto dolarjev!" "Zakaj? Novi doživljaji?" je obrvi. "Računam, da prav kmalu'." "Kje?" "V tisti Dolini jelenov. Tam nas čakajo Utahi in spoprijeli se bomo, če se ne motim." Odpravili so se. Pod vodstvom Winnetoua so jezdili po pobočju travnate kotline navzgor, črez sedlast greben,, spet navzdol in prišli po labirintu sotesk, dolinic in canonov, ki so vsi šli v isto smer, v široko, pusto, ure dolgo skalno sotesko. Ogromne stene so se dvigale na desni in levi, skale so ležale nakopičene na dnu, niti bilke ni bilo videti. Težko je bilo najti sled trampov na takem £}kalo-vitem sjvetu, letu pa tam je pričala od konjskega kopita opraskana skala ali pa kamenček, zavaljen v stran, da je nekdo jezdil po soteski. Winnetou je pokazal pred sebe in dejal: "Črez dve uri se bo tamle nagnila soteska v veliko, zeleno Dolino jelenov. Ne bomo pa jezdili naravnost, na levo bomo krenili, da pridemo od strani v dolino. (Dalje prihodnjič.) O SLOVENSKEM KONGRES V (Nadaljevanje z 2 strani) fašizma. Pri tem jih niso prav nič ženirale barbarske in nehumane metode fašizma, samo da je Italija od tega imela korist. Hočete vzglede? Evo jih! Proti slovanski manjšini pod Italijo se je fašizem zaklel, da jo bo uničil. Posluževal se je v to svr-ho najnemoralnejših in sramotnih metod in sredstev. V Trstu, v Istri, v Italiji, kateri Italijan je vstal proti temu? Nobeden. Kdo je pomagal fašizmu pri tem? Vsi Italijani skoro brez razlike. In o priliki napada na Slovenijo, tega nemoralnega in strašnega čina? Kako se je ponašal italjijainski narod? Niso samo vojaki "vršili svojo dolžnost," ampak se je cel narod, vojaki kot civilisti, z navdušenjem in nepopisnim ponosom vrgel v to avanturo, da ustvari "italijanski imperij." V sedanjo vojno se je Musso vrgel iz čiste špekulacije. Računal je, da je Francija zlomljena, Britanija nepripravljena, Hitler vsemogočen. Pridružiti se mu, biti štiri dni v vojni, ostati brez žrtev, deliti bogati plen z njim in pobrati tako poceni Nico, Savojo, Tunis in ne ^em še kaj — "chi non pecchereble" (kdo ne bi grešil, ko se mu nudi taka sijajna prilika)? Toda tak špekulant v onem momentu ni bil samo Musso, niso bili samo fašistični kaporjoni, nego je bil tak špekulant — ves ita-ijanski narod, če bi še ta špekulacija (v slučaju Hitlerjeve zmage) posrečila, bi jo sprejeli vsi Italijani (jo slavili kot "največji uspeh latinskega genija," vot najslavnejšo stvar svoje zgodovine, a Mussa bi proglasi-"i za svojega — boga. Da se je špekulacija ponesrečila, je res. Da je danes položaj Italije obu-j pen, je tudi res. Ravno tako je, res, da so vsled tega sedaj po-! stali Italijani "antifašisti." Am-j pak v tem smislu je danes gotovo največji antifašist — isam ^ Musso. Ponujati sedaj nagra-| do ostalim Italijanom, ki so- po- 1 stali "antifašisti," ko so videli, da so jo polomili, je velika krivica nasproti Mussolini ju. Ako ; kdo zasluži sedaj za to nagrado, " jo zasluži najprej on, ker nih-1 če kot on ne ve, kako grozno jo ; je polorml. ( Ko sem lani v Egiptu nabiral ( med italijanskimi ujetniki-Slo-venci in Hrvati prostovoljce za borbo na strani zaveznikov proti fašistom, se ne samo noben 1 Italijan ni prijavil za prostovoljca, ampak so z neverjetno drznostjo nastopali proti našim fantom in jim žugali z os-veto njim in njihovim družinam, če se prijavijo za prosto-) Voljče. V raznih taboriščih so italijanski ujetniki napravili iz zemlje, peska, pa tudi iz kamena (če so ga dobili) spomenike ■ —Mussoliniju in razne fašistične embleme s fašističnimi napisi. V angleških taboriščih ' gotovo na to niso bili prisiljeni. Politika State Departmenta : in Foreign Offica dokazuje, da! Anglosaksoni še ne poznajo Ita-1 \ lijanov, njihovih razmer, nji-1£ hovega značaja. Varajo se an-J1 glosaški diplomati, Če mislijo, I! da bodo z lepimi besedami in ' obljubami pridobili Italijane ' za sebe, za odkritosrčno sodelovanje. Dvajset let fašistov- 5 ske megalomanije je italijan- ' ski narod popolnoma preobra- ' žilo; od prilike kakor nacizem 1 Nemce. Toliko deklamacij je ' bilo o Jadranskem morju kot italijanskem jezeru, o Balka- 1 nu kot italijanskem mostu za "širjenje italijanske kulture" * proti nekulturnemu vzhodu, o ' Sredozemskem morju kot "ma- I re nostru," o nenasitnem in 1 požrešnem ter hinavskem Al- £ bionu, o zabiti, kretenski in predrzni anglosaksonski buči, o ' smešnih in neresnih Amerilijan- 1 cih, ki ne znajo kot gumo žve-kati, o yeličini in "primatu" t italijanskega naroda, o slav- >' nem italijanskem imperiju, ki bo zavladal nad Sredozemljem l in vsemi njegovimi obalami, y nad Afriko, nad Orientom, o j protektoratu nad vsemi Arab- fi ,'ci, nad Muslimani itd., itd., itd. - Pa niso bile samo deklamacije, i ni bila samo uradna politika, I ki je šla v tem pravcu, ampak /se je narod vzrejal v tem duhu (! potom knjig in drugih publika-jcij ter predavanj na univerzah, i po srednjih šolah in potom drugih institucij! Da, da, Musšo ni nič manjši manijak kot Hitler. Toda, ka-ikor Hitlerju ne bi vsa njegova abnormalnost in megalomanija nič koristila, da ni bil za njim skoro ves nemški narod, ravno tako ne bi Mussoliniju pomagalo njegovo žabje- napihovanje, j da se ni z njim vred napihaval cel narod od kralja doli do zadnjega pastirja. Potreben je proces ponovne, pravilne vzgoje italijanskega naroda. Prvi korak k temu mora biti, kakor za Nemce: kazen za dosedanje grehe in zločine. Globoko sem prepričan, da se bo politika anglosaskih držav, pSlitika popuščanja nasproti Italijanom — morda šele čez dalj časa (in the long run) —-še bridko maščevala nad njimi samimi. Pa tudi neposrednega učinka — vstaje v Italije in odcppljenja od Nemčije — ne bo; in to ne le radLtega, ker tega Nemci ne bi dopustili, ampak tudi ker Italijani Sami tega nočejo; še vedno je večina fašistična ter antibritanska, antifrancoska, antiruska, ailti-zavezniška. Vsako drugo prikazovanje situacije o Italiji je nerealno*in tendenciozno. Do posledic, ki jih želi an glosaška propaganda, pa ne pride tudi/radi tega, ker to propagando v Italiji smatrajo kot slabost in ne kot odkritosrčno naklonjenost. Edini argument, ki bo v Italiji izdal, to je — udarec. Udarec v Egiptu in Libiji ter bombardiranje italijanskih mest — to so edina lekcija, ki bo imela uspeh, če se bo nadaljeval. Ta anglosaška propaganda pridobivanja Italijanov za zaveznike pa ima drugo, neprijetno plast : vzbuja pri nas Jugoslovanih, in posebno pri nas Slovencih, čudne občutke, j Mi smo doprinašali in doprinaša-m o zavezniški borbi ogromno Absolutno vzeto morda ta doprinos ni tako velik, toda relativno, ako se vzamejo vse okol-nosti v poštev, je morda večji neko kateri koli drugi. In pri vsem tem mi za svoje nacionalne ideale in cilje, za katere se borimo — in edino zanje se borimo — ne moremo dobiti od zaveznikov nobene obljube ali izjave, Italijani pa, ki se že dve i leti borijo proti zaveznikom, v J Afriki, na Ruskem, ki potapljajo bojne in trgovske ladje zaveznikov v Sredozemlju in po oceanih — so spoiled child, enfant gate zaveznikov, in to celo enfant gate, ki noče poslušati in ki se ponudbam zaveznikov zaničljivo smeje. ]Ali ni vloga zaveznikov nekoliko čudna? ' * (.Dalje prihodnjič.) -0- Staven Clisshold o dr. Mačeku London, oktobra (Radio pre-jemnav#lužba) — Steven Clisshold, Anglež,in velik prijatelj Jugoslavije, je zopet govoril na londonskemu radiu ter poudarjal neomajno trdnost dr. Ma-čeka napram vsem lokavim in nasilnim, prijaznim in z grožnjami podprtim poskuspm Nemcev, cla ga pregovore in pridobe za sodelovanje, Dr. Maček je vse ponudbe odbil in jih še vedno'odbija. Najprej so poslali k njemu ambasadorja Kaše-j a, potem generala Lohr-a, poveljnika nemške vojske na jugovzhodu. Ali tudi, grožnje niso nič pomagale. Zvest je o'stal principom Stje-pana Radiča in/ interesom svoje domovine. S tujcem se on ne pogaja. —--o—- CHRISTMAS SEALS .... Protect Your Home from Tuberculosis DELO DOBIJO , Delo dobi Moški ali ženska, mlad ali star za delo na lotu za parkiranje. Poln ali samo delni čas. Lahko delo, dobra plača. Vprašajte na 3676 E. ^8. St. pri Aet; na Rd. IZVEŽBANI OPERATORJI na Boring Mils (Horizontal ali Vertical) Large Planer Plača od ure, in overtime . Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central ______(283) OSKRBNICE v starosti od 21-44 leta. Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva. 5-dnevni delovnik, od 5:40 pop. do 12:40 zj. 47i4c na uro za , začetek, pozneje več. Stalno delo. Zglasite se dnevno raz ven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901, THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Soba št. 901 (282) Jack & Heintz Bi lahko vzel na delo snažna DEKLETA v starosti 21 do 35 let Teža limit 135 funtov ZA FINE ASSEMBLY BENCH ,in DRILL PRESS TURRET LATHE GRINDER SCREW MACHINE OPERATORS Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Zglasite se 410 HannaBIdg V delovnik od 8 :00 do 4:00 i V soboto 8:00 do 2:00 MALI OGLASI Lahko delo "Išče se za lahko hišnb delo Na sliki vidimo velikansko pomorsko letalo, katerega so Rommelove čete zapustile in ki je potem padlo v roke britski armadi. Poleg letala pa je tudi precej dragocenega ol ja katerega bi bežeče nemške čete nujno potrebovale za svoja motorna vozila. Delo dobi Strežkinja za gostilna, ki ima v tem izkušnje, dobi delo podnevi; delo je 8 ur in dobra plača. Zahteva se priporočila. Vprašajte na 4426 Hamilton Ave. (284) STALNA POZICIJA ZA 200 ŽENSK IN DEKLET i (starost 16 do 50) •< Moderna, sanitarna tovarna, ki dela otroške' obleke. Zdravniška postrežba na razpolago. Podružnica javne knjižnice. Nobeno predznanje potrebno; mi vas izučimo za dobro plačano pozicijo; plača od kosa. K A Y N E E CO. AETNA RD., PRI BROADWAYU Zglasite se na Employment Office od 8, do 10 zjutraj. _ brez pranja ženo ali dekle za postrežbo bolnika čez clan. Dobra plača. Zglasite se po 4. uri (283) popoldne na 1185 E. 172. St. ali pokličite KEnmore 3815 (283) \ Soba se odda Soba s prostim vhodom in gorkoto se odda za 1 ali 2 moška ali dekleta. Vprašajte na 1161V6' E. 61. St._(282) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.95. Pokličite Liberty 2067. I _(282) Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu dekletu ali ženi. Naslov se izve v našem uradu. (Nov. 30, Dec. 2, 4.) To je priia uradna slika, ki nam predstavlja pokrajino v Burmi po japonski okupaciji. Na sliki vidimo direktno zadetke angleških letalcev v Mandalayju, kjer so napadali 12. septembra- kljub silnemu topovskemu ol streljevanju od dram Japoncev. Priglasite vojake za božično številko Ime iti priimek ...................................................................................................I................... Služi pri; U. s. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps.......... Merchant Marine.......... Imc in priimek deKleta .............................................................„,.,.,...„..,.,......A................ Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ..................................................................... /OPOMJ3A: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Iarežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERO j llletou je bil prvi. Iznena-Jj Pridržal konja. ^ Ljudje so jezdili M 1 f" je na breg. Old !rlland in Old Firehand obi |ala konje bliže in pre- erili!°kožci —!" je ugotovil I' fndijanci bi bili jezdili $ pa so jezdili vštric 4 pet lj.udi." JJanj štirideset do pet-I Je bilo!" 65 H" je godel Old Fire-iisi Mislim, da bi uganil, ' 4 gi tile ljudje —." ;i! je pogledal Old Ipd. » ^'cornel s svojimi tram- : t j — ? Mogoče. Prav . i' *a so že tukaj —. Uje- 1 , s5 s tem, kar sta pravi- i nil '^»i Milton!" 1 namepjeni?" 1 p p: so po dolini Grand ; : ^ krenili na desno, na i j k 0 tem canonu se pri- i : ,0lillo jelenov —. In k < pU jezeru —. In k Sre- 1 ■ jčzeru potuje cornel s J J Judmi -./' lni jelenov pa čakajo , e š,'> 1 ^ tJv,iost v past jim jezdi- J j 1 -I ...grejo v pogubo —! j ,)8ega si niso zaslužili. ! So jim pomagati, pa . J1 hoteli." J >! In risba, ki jo je f .Co*nel ? Ce je ne naj- g 1 e zvemo nikdar, kje so Z. al{ladi Srebrnega jeze- fl K' ° ® da bi pohiteli za nji- , 6 Rešili?" "J ,.r'sbe seveda samo." , P da so že daleč!" . ^lyehand se je sklonil . ^ še enkrat pregledal jj ^Vzravnal in dejal ob- „ Ifj b 4 J Pred petimi ura- pi tod mimo— .JLJta- ^0 prijeli, še preden j tl P°1 poti do njih. ,ie S seli, ki jih je e'iki volk v Dolino je- č .Vsekakor so odrinili • b, —. Njihove sledi pa ( J viUeli —." ,J° hodili peš," se je 2 fftnetou. a8 Je dvomil Old T Sel. ' J Ovni lj ; Peš je bliže, ker ifš p0 krajih, kjer bi 111 Jezdec polomila'vrat t 'S J, ftie) a Pus^ta skrk a in njegove risbe! li,,,^ da zabrišemo tele ^ j L '' sta vprašala oba ; Ite: |\ k°do prišli za nami, .< moja brata, in si-fcHo tejle poti. Našli bi in tudi našo sled k- t !n?" ji sl®di ne smejo videti, j °tii0 krenili v stran, na Coti> ki je Utahi go4|?vo s Jo-" je prikimal Old fc' "Razumem te! Uta-I °Paziti samo eno sled, It ^Phelovo, ki jezdi na-lo dolino jelenov, pa si 8liti, da je naSa, kaj- m ^ bomo izbrisali in pustili samo I e gori, kjer krenemo ^ bomo spet našo sled % ,nekaj sto korakov da-pazili ne tukaj,! V trampi v canon, da smo krenili v k, brata naj ,se kar ti 1!'' i 'i?, e bila' bistroumna in i^ljiva. Old Shatter-Jo S10ld Firehand sta sto-L 6di trampov nekaj sto llftZaj, jo poškropila z lepa." • Cesar je dopadljivo zamr-mral: "Dobro si jo pogodil."— Cesaričino obličje je »ardelo, res fino se je odrezal . . . Rožnati ustnici je stisnila ter mu je posvetila: "Moja Zofija je najlepše dekle daleč na okoli, in če rečem jaz, Vi ne smete tajiti. Pa povejte mi, gospod lajtnant, kaj pomeni bazelska smrt, ki ste jo imenovali preje, ko ste izganjali stare gospode _f" • i Spremstvo je dospelo v lovsko dvorano, v kateri je bila vsa oprava s stenskimi okraski vred iz jelenovega rogovja. Iz daljave prihaja govorjenje in šumljanje grajskega vodnjaka. ŠUmenjo vodopada tu ni bilo slišati. "Najmilostivejša gospa —," pravi Hendel in si misli: Bilo ji je slabo, pa je vendar vse slišala,'dobra ušesa ima! . . . "Svetl/a. gospa, bazelska smrt je zelo neuljudna in vleče opata za d.uhovsko suknjo^v grob ..." , j "Fej," je rekla, "kaj takega "Res, to je hudo, še hujše, kar pri tem govori! . . . " Ženske z jesihom in dišavami se rinejo k cesarski gospe, d,vorna mojstrica divje gleda, gleda, češ, to so,-sami krivover-ci, tudi — brez dvoma — ta mladi vojak, kaj neki pripove- JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE "Pripeljite seboj tudi gospi-co Palfin!" Cesarica išče z levo roko opore, kar brzo stopi k nji lajtnant; cesarica je položila svojo roko na njegovo ramo. Cesar se posmeje:, "Na eni strani celo rimsko cesarstvo in na drugi hiša Hendelnov. Glejte, moja cesarica ne izgubi ravnovesja." Stari Joahkn Hendel je stal in čakal pri vratih. Z viteškim počeščenjem je stopil izmed svojih nečakov pred cesarja. Cesar pravi: "Gospod Hendel, dobro ste delali danes, nikoli Vam ne bom pozabil. Odbil sem Vašo prošnjo, pa kljub temu ste ravnali kakor zvest mož. Orožja sicer ne sprejmem od Vas, ne spodobi se, dobim ga iz Avgs-burga, pa taka zvestoba odtehta tisoč oboroženih jezdecev." "Najmilostivejši gospod, kar sem storil, bi storil marsikdo. Zaradi orožja sem dal besedo in prosim, da jo smem držati." "Od tebe ne ^vzamemo ničesar v dar!" pravi cesar, ki se mu zaničljivo napihne habsbur ška ustnica, vendar ga veseli. Hendel ne'odjenja. "Zares, ti si nam zvest. Če bi tebe ne bilo bi bila danes iz tega gradu tuleč zletela v deželo furija mo- ritve z gorečo bakljo v roki." Spremstvo je šlo skozi dvorano, ki jo krasi mnogo krvavih mučenikov, zelo stare podobe nekega tirolskega slikarja. Tu so prišumele nasproti škrlatordeče, pavovo modre, biserno bele svilnate dvorne dame, vse obložene z dragimi kameni, zasenčene ,z visokimi peresnimi klobuki, z bledimi, prestrašenimi obrazi. Pred njimi je tekef grajski grof. Grda starka je držala v rokah rutico, ki se je cedila jesiha, tri lepe deklice so nosile srebrne steklenice, gobe in kozarce, polne dišav. "O gorje nam, gorje, da bi bile daleč proč od tod," so tožile in vpile, "o to nesrečno mesto, o naša uboga cesarica. —" "Pa, glej, Febenija, glej, Sofija, saj ni bolna . . . glej, kako veselo stopa med Njegovim Veličanstvom" in — kdo pa je na levi, stopa kakor mestni vojak, in najvišja, gospa — za božjo voljo — ga' drži za roko?" Tu je stalo sedem dvornih, dam in je dejalo obraze, kakor ravno toliko Lotovih žen. "Glejte," je rdkla cesarica s srebrnim glasom svojemu spremljevalcu, "te prihajajo, kakor bi me že držala smrt za vrat. Glejte, gospod Hendel, kake zajke!" Dvignila/je svojo, od demantov se bleščečo, polno, roko in je živahno kazala po dvornih damah in jih Hendelnu imenovala eno za drugo: "Febenija Ber-nita j nska, za j k a; Ma r j eta Anaberška, zajkaj Sofija Palfin, ljubka zajka — Sofija je zelo ljubka," hvali cesarica čr-nooko ogrsko deklico. "Zna ra?-ne igre na kroglice, zna laško peti — fino — je res ljubko dekle, gospod, recite, če ni zala?" — Tako govori lepa cesarica, ki rada m oži svoje častne go-spice, če tudi le v mislih. — Mladi človek ponosno pogleda hvalisano deklico in si misli: "Lepih gospic je dosti, mala muca, imaš li denar? Jaz sem Hendel, princezinjo lahko dobim." Cesarici — pri svojih devetnajstih letih ima že izkušnjo—reče: "Kadar izhaja soln-ce, niti zgodnja danica ni več Eno izmed najbolj k važnih naznanil ifii , ,! '•en* KI JIH JE ŠE IZDAL U. S. ZAKLADNIŠKI ODDELEK ft domove ali delo; tisoče jih je dalo z' ljenje in mnogo jih je pripravlja za isto. * Toda vlada, vaš$ vlada vas ne vpf' ša; da bi ji kaj dali k tem devetim ' lijonom dolarjev. Vpraša vas, da b> • posodili ves denar, ki ga sploh aio1"® investirati tam, kjer je najvarne> investicija na svetu in po dobrih stih. Kadar se oglasi pri vas poobl»a ^ nec za posojilo zmage, pomnite,, to v vašo lastno korist, kot je v vaše dežele, zato ga poslušajte i" vestirajte. Stopite v eno izmed naših bank> vam bodo vse natančno razložili. * -j, boste investirali varno in po obrestih. Ta teden je začela ameriška vlada s kampanjo, da si izposodi devet bilijonov dolarjev iz hranilnih vlog in drugih skladov, kot ivažen del za zmago v tej vojni hitreje in popolneje. Tekom teh kritičnih tednov vas bodo morda obiskali zastopniki ene ali druge sekuritetnih firm ali bank, ki bodo dali na razpolago svoj čas in napor brez vsake odškodnine za odbor sklada zmage. Ta vam bo razložil na primer, kake koristi boste dobili od novega bonda zmage, ki nosi 21/4% obresti. Kadar pride, ga sprejmite prijazno, ker pomaga k zmagi. Ako ne bo prišel, vprašajte svojega bankirja za vse podrobnosti. Vi lahko kupitQ za vsako vsoto. Mnogo ameriških družin je danes razdrtih. Milijone jih je zapustilo North American Bank Co• 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo f J looo oca *V SPO'MIN ' PETE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA Louis Champa Velika izbira moških in deških ki je za vedno zatisnil svoje oči 2. decembra, 1937. Zda! blvaS vrh višave jasne, Jtjer ni mraku, kjer nI noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne ugasne. . i Žalujoči ostali: VERA. soproga in otroci. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine šiili will NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! božičnih daril Deški reversable fingertip COAT ..f............5.45 Moški Royal LUMBER-JACKET,.............5.95 Moški MALLO&Y KLOBUKI ...........5.00 Moški BRENLWOOD volneni JOPICI ......3-95 Moški žepni ROBCI v zavojčkih, 3 za.......1.00 Moške BATH ROBES .......-....4.95 do 9.75 Moške SRAJCE1.50 do 2.95 Moški volneni MUFFLERS .............1.29 do 2.98 JOHN MOČNIK Cleveland, O., 2. decembra. 1942. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCE/V VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠ6EJ0... POMOČ! OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. ' Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da »te videl* tozadevni oglas v Ameriški Domovini MENS WEAR & TAILORING 772 E. 185. St. IV-4154 JOHN OBLAKA 1126 E. 61at St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Gornja/ slika nam predstavlja oddelek našega vojaštva, ki je namenjeno za ojačenje itaših marinov na Salomon otokih. Slika je bila posneta pred odhodom ladje iz :Nove Kaledonije. V ospredju na, sliki je podadmiral Robert L. Ghormlei/ poveljnik tega transporta. \ Božična darila Pri Norwood Appliance vam nudijo lepo izbiro raznih električnih predmetov, kateri'so zelo praktični za božično darilo. Imajo tudi lepo izbiro raznega pohištva za vaš dom po najnižjih cenah. ' Kupite sedaj, dakler imamo še lepo izbjro. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. UČITE SE ANGLEŠČINE . ,lz Dr. Kernovega 4lV(itliSKO-SL0VENSKEGA BEKILA KMiUlSU-SJLOViiNE lU.AUCU ' - kateremu je zuizana cena f\ ffcffc in stane samo: 4) C.aUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH (iRDINA 6113St.Clair Ave. Cleveland, O. m .)V ru. .T -Ti J' ' . • 1 ■■■'■■■'-.■'■ ' ■ ■ ' •' ' •r Ali iščete delo? : V * Kampanja za 9 bilijonov dolarjev posojila zmage je sedaj v teku! duje cesarici, kar se ne spodo-• bi? Tiho naj bo!" , "Kaj je rekla smrt?" je vprašala cesarica. Mladi Hendel se nagne proti cesarici ter odgovori nekoliko nagajivo v francoskem jeziku : "Živeli ste zares kakor pravi menih. — Zelo ste množili zaklade samostanske. Bili ste (velik služajbnik bo^žji, mnogo ste pili, dobro živeli. Treba je, da vas ustavim na potu takega dela." Tuji jezik je dajal njegovemu glasu neko mehkobo, tako da so se sramotilne besede skoraj ljubeznivo glasile. Najvišja dvorna mojstrica,, ki je razumela francosko, je zasopla: "Oh!" Cesar se je pa glasno nasmejal, kakor se že deset let ni tako, smeje se in govori vedno na lahno. "Povejte, gospod lajtnant, kje ste se naučili tako lepe francoščine? Govorite kakor Francoz." "Že kot otrok sem se naučil od laške dojnice, Veličanstvo," —: "to je jezik njegove rajne matere," se je oglasil stari Jo-ahim Hendel, ki je korakal s spremstvom pazeč na vsako besedo. Cesar s? je čudil. "Kako to — Vaša žena je bila iz Francoske? Pri Sveti Krvi, prihodnjič si štajerski želez- ninarji poiščejo kraljevo vdovo v Parizu!" "Bila je iz Genove, kjer je bil njen oče član velikega sveta. Dobavljal sem v Genovo že-leznino, odtam sem jo kot najlepše plačilo pripeljal v Šta-jer. Pa mi je umrla. Ta sin je vse, kar mi je ostalo od njene lepote in ljubezni." "Dosti Vam je ostalo v tolažbo in veselje," je rekel cesar, "Vaš sin je lep, hraber in ulju-1 den. Gotovo ga zelo ljubite," Odprla so se zadnja vrata iz 1 ebenovine, ki so vodila v mar- i mornato dvorano. Skoz' J likanska okna se modro P°1 neče vliva vanjo mladansko solnce. Obloč1" | leskečejo v zlatu, proti'2 Jj vodijo z Vnodro svilo vrata v cesaričino spa'111 i (Dalje prihodnjič^!