UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 GRADBENI VESTNIK LJUBLJANA, JUNIJ 1978 LETNIK 27, ŠT 6, STR. 113-136 C SGP »SLOVENIJA CESTE« LJUBLJANA: Nova tovarna asfalta v Črnučah pri Ljubljani s kapaciteto do 300 ton na uro TERM IKA Ijubljana,kamniška 25 INDUSTRIJSKO IN MONTAŽNO PODJETJE ZA IZOLACIJE PREDSTAVLJAMO NAŠ PROGRAM: PROIZVODNJA: — KAMENA VOLNA TERVOL izdelki za toplotne, hladilne, zvočne in protipožarne izolacije v gradbeništvu, industriji in ladjedelništvu. — EKSPANDIRANI PERLIT izolacijski gradbeni material, filtracijski za kemično in prehrambeno industrijo in za vrtnarstvo. — KITI trajnoplastični, dvokomponentni TIO, silikonski kiti za tesnje- nje v gradbeništvu, industriji in ladjedelništvu. — AKUSTIČNE IN DEKORATIVNE STROPNE OBLOGE defon L, deko­ rativne plošče in dampa lamele. — ARMIRANI POLIESTRI elementi za interfere in eksteriere v gradbe­ ništvu, elementi za avtomobilsko industrijo, elementi za ladjedel­ ništvo, kemično industrijo itd. — STREŠNE KRITINE fasadni zidovi, fasadne obloge iz trapezaste alu in jeklene pločevine, krovoterm sendvič elementi za strešne in zidne obloge. MONTAŽA: — IZVAJANJE TOPLOTNIH, HLADILNIH, AKUSTIČNIH, PROTIPO­ ŽARNIH, AKUSTIČNO DEKORATIVNIH STREŠNIH IN FASADNIH IZOLACIJ, lastne proizvodnje in v sodelovanju z drugimi proizva­ jalci. — IZDELAVA IN MONTAŽA AKUSTIČNE OPREME. — IZDELAVA AKUSTIČNIH TELEFONSKIH GOVORILNIC, PREDME­ TOV IN POSOD S POSEBNIMI IZOLACIJSKIMI LASTNOSTMI. — IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL DOMA IN V TUJINI. Na področju proizvodnje kamene volne Tervol, ekspandiranega perlita in specialnih kitov smo vodilni proizvajalci v Jugoslaviji, s kapaciteta­ mi in kvaliteto kamene volne pa se prištevamo med vodilne proizva­ jalce v Evropi. Na področju izolacijske in montažne dejavnosti smo po kapacitetah, s kvalitetnimi ponudbami, kompletno s projektom in inženiringom vodilni v Jugoslaviji, že več kot 15 let pa izvajamo tudi investicijska dela v državah Beneluxa, v ZR Nemčiji, DDR, Norveški, Finski, v Libiji itd., na pomembnih objektih nuklearnih central, termocentral, petrokemije, ve­ likih športnih objektih itd. [K A M E N I VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 6 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S I B H U A - C G I U T I I U T S Članki, študije, razprave IVAN SOVINC: Articles, studies, proceedings Geomehanske meritve pri gradnji predora Pletovarje v oligocenskih laporjih (Se n ad a lju je ).............................................................................114 The measurements of the deformations in the road tunnel Pletovarje in oligocene marl BORUT DOBOVIŠEK: Izračunani stereogram i.............................................................................120 Calculation of stereograms Mnenje in kritika LUJO ŠUKLJE: Opinions K razpravi 0 vsebini Gradbenega vestnika..............................................124 SVETKO LAPAJNE: O vsebini Gradbenega vestnika................................................................... 125 Obvestilo 2. izdaja Priročnika za dimenzioniranje armiranobetonskih kon- jjote strukcij 1. d e l ................................................................................................125 In memoriam A. G.: Edi Sovinčevi v s lo v o .................................................................................126 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice iz glasil kolektivov: SGP Primorje Ajdovščina . . . 127 OZD GIP Gradis L jubljana....................... 127 OZD GP Tehnika L jubljana........................................................................128 FELIKS PODGORŠEK: Tovarna asfalta SGP Slovenija ceste L jubljana................................129 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Prikazi raziskovalnih n a lo g ....................................................................131 Research community of SR Slovenia Informacije Zavoda za raziskavo LEOPOLD VEHOVAR: materiala in konstrukcij Ljubljana . Proceeding of Material and Spenjalno varjenje ^mature iz CBR 40 jekla structures research Institute Ljubljana 133 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: BOGO FATUR Uredniški odhor: DR. JANKO BLEIWEIS, VLADIM IR ČADEŽ, M ARJAN GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS MARINČEK, SASA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602, Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja, zavode in ustanove 750 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Geomehanske meritve pri gradnji predora Pietovarje v oligocenskih laporjih* UDK 551.2:624.19 (Pietovarje) i v a n s o v i n c 1. Osnovni podatki o predoru V letu 1972 se je začela gradnja odseka Hoče— Levec avto ceste Šentilj—Nova Gorica. Na osnovi rezultatov mednarodnega razpisa je oddal investi­ tor, to je Republiški sklad za ceste SR Slovenije gradnjo predorov Golo rebro in .Pietovarje na pod- odseku ceste od Zič do Dramelj, konzorciju, v ka­ terem sta sodelovala OPZ Rudis, Trbovlje, s svo­ jim članom Zasavski premogovniki, Trbovlje, obrat za specialna rudarska dela in firma I. CO.RI. iz Rima. Glavni gradbeni projekt predorov je izdelal projektivni zavod »Centroprojekt« iz Beograda. Projektirana dolžina predora Pietovarje, v ka­ terem so bile narejene meritve hribinskih priti­ skov, o katerih poročamo v tem poročilu, vključno z izstopnim in vstopnim armirano betonskim de­ lom predorske cevi in vključno iz vsake strani po 12 m poševno oblikovane portalne glave, je 732,75 m. Predor je dvoceven. V vsaki cevi sta pred­ videna po dva cestna pasova. V prvi fazi se je gra- Sl. 1. Prečni prerez predora Pietovarje Avtor: prof. dr. Ivan Sovinc, dipl. ing. univerza v Ljubljani * Del tega članka je bil podan kot referat na IV. ju­ goslovanskem simpoziju o mehaniki kamnin in o podzemnih delih, Kosovska Mitrovica—Zvečan, junij 1977. dila samo desna cev, gledano od severa proti jugu, toda na vsaki strani so izdelali že v sedanji fazi tudi po 50 m leve cevi. Svetli prerez predora je 56,828 m2. Zgornji del prereza je polkrožne oblike s polmerom R = 4,95 m. Širina vozišča je 2 X 4,05 = 8,10 m, širina pasu za pešce pa 2 X 0,805 m = 1,61 m. Višina v sredini svetlega prereza je 6,85 m (sl. 1). Izkopni prerez, vključno s kanalom in spodnjim obokom je na najslabših odsekih 84,513 m2. Predor ima lom­ ljen vzdolžni profil. Na severnem portalu je pre­ dor v vzponu 1,92 °/o, proti južnemu portalu pa ni- veleta pada v nagibu 3,97 °/o. Največja višina nad- kritja terena nad stropom predora je 130 m. Predor je bil grajen na sodoben način tako glede uporabe strojev, ki omogočajo visoko stopnjo odkopne in transportne mehanizacije, kakor tudi glede metode podpiranja in stabilizacije oboda iz­ kopanega prostora. V tem poročilu ne bomo opi­ sovali strojev, niti postopkov za vrtanje, naklada­ nje in transport izkopnine ter niti ne priprave in ugrajevanja obložnega betona. Podali bomo le kra­ tek popis projektiranega načina stabilizacije kam­ nine ter začasno in končno opiranje izkopanega profila. Pri uporabljeni metodi se najprej odstreli in odkoplje zgornji obok I (kaloto) in nanj se nabrizga takoj po odkopu do 20 cm debela plast tekočega, hitro vezočega betona. Sprijemnost in funkcijo za­ časne gibke nosilne obloge omogočajo sidra, jekle­ ne mireže in jekleni okvirji. Količina sider, mrež in okvirjev, pa tudi debelina same betonske ob­ loge je odvisna med drugim od vrste kamnine in od prečnega prereza tunela. Izkopu oboka sledi izkop II (stopnica) s podaljšanjem začasne obloge iz briz­ ganega betona navzdol do spodnjega oboka IH (sl. 1) in končno še zadnja faza, tj. izkop in betonira­ nje spodnjega oboka. Šele nato pride končna not­ ranja obloga iz vlitega betona debeline od 25 do 30 cm. Časovni presledek med delovnimi fazami iz­ kopa gornjega oboka, stopnice in spodnjega oboka naj bo čim krajši (15 do 20 dni) in v slabih hribin­ skih pogojih se priporoča zaščita z brizganim be­ tonom tudi na čelu odkopa in tal že v vmesni fazi izkopa. Cas od zaključka izdelave obloge iz brez- ganega betona, ki jo navadno na zunanji strani še izoliramo, pa je daljši (pogosto lahko do 150 m za čelom izkopa). Najboljšo presojo o časovnem zapo­ redju del omogočajo podatki geomehanskih me­ ritev »in situ«. Prav o takšnih meritvah pa bo go­ vora v temi poročilu. 2. Geološki podatki Cez Pletovarje poteka dolg, ozek in večkrat prekinjen pas triadnega dolomita z manjšimi krpa­ mi werfenskih skladov. Severno in južno od tega pasu so oligocenski laporji z vložki tufa. Nastopa­ nje starejših kamnin med laporji in tufi kaže na veliko in po svoji zgradbi nenavadno dislokacijsko cono, ki poteka v smeri vzhod-zahod še daleč pre­ ko območja Pletovarij. Manjše krpe apnenca in do­ lomita na severnem pobočju Pletovarij kažejo, da zajema dislokacija predvsem severno pobočje Ple­ tovarij. Podrobna geološka dokumentacija za predor Pletovarje obsega poročila in prognozni geološki profil po osi predora (sl. 2) Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane (dipl. ing. geol. Grimšičar) ter strokovna mnenja ekspertov, ki so pregledali porušitev v predoru pri km 29 + + 864 (dipl. ing. Golser, dr. Kuščer, dipl. ing. Šutič). V tem poročilu bomo nekoliko podrobneje popisali le peščene laporje s severa. Ti so močno skrilavi in prepreženi s številnimi gladkimi drsami. Te plosk­ ve so izredno gladke, imajo črni sij ter upadajo strmo proti severnemu portalu predora. Kvaliteta kamnine se od začetka predora v globino proti kon­ taktu z dolomitom slabša in trdnost laporja v pre­ lomni coni je zaradi skrilavosti in zdrobljenosti ze­ lo majhna. Po laboratorijskih preiskavah vzorcev pešče­ nega laporja, ki so bili vzeti v horizontalni vrtini vrtani v osi predora od južnega portala v smeri proti srednjemu grebenu dolomita, je povprečna tlačna trdnost laporja v horizontalni smeri okrog 3000 Mp/m2, modul elastičnosti okrog 500.000 Mp/m2 in Poissonov količnik med 0,15 in 0,25. Striž­ na trdnost je bila ugotovljena na vzorcih, vzetih bli- Foto 1. Vgrajevanje merskih klinov za merjenje konvergence zu severnega portala predora v navpični smeri, s smerjo razpok okrog 60° proti horizontali. Ob nič­ ni koheziji je rezultiral kot strižnega odpora 20s. Pri direktnih preiskavah s translacijo v smeri pla- stovitosti je majhnim, toda že opaznim zdrskom ustrezal količnik trenja 0,34, medtem ko je bil pri večjih zdrskih ugotovljen ta količnik okrog 0,55. 3. Podatki o gradnji in o zrušku v predoru V začetku leta 1974 je bil izkopan in zabeto­ niran (vključno s talnim obokom) severni portalni del predora od km 29 + 800,00 do km 29 + 830,00. Meseca marca 1974 so začeli od stacionaže 29 + 830,00 km z napredovanjem izkopa zgornjega oboka ob vzporedni izdelavi notranje obloge iz brizganega betona, jeklenih mrež, sider in jeklenih okvirjev. Dne 24. 4. 1974 se je zrušila kalota predora v odseku od km 29 + 864 do km 29 + 875, tj. na dolžini 11 m. Celo zgornje etaže izkopa je bilo tedaj že pri km 29 + 917. Na desni strani je bila izkopana polovica spodnjega dela do stacionaže 29 + 869. Pripravljali so tri jeklene opornike za podpiranje v desnem spodnjem boku. Dan prej, tj. 23. 4. 1974 so namreč odstrelili 3 m dolgo zarezo na desni po­ lovici predora do stacionaže 29 + 872. Pri tem so pustili nedotaknjeno hribino v širini 1 do 1,5 m ob desnem boku. Predvideno je bilo, da ta preostali del ne bodo minirali, temveč previdno izkopali. Spodnji del kalote je bil na odseku pred km 29 + 869 torej brez opore in vso obremenitev bi moral nositi del kamnine v območju sider. Na naslednjih treh metrih pa je kalota slonela še na zgornjem robu neodkopanega laporja. Trdnost laporja je bila zaradi skrilavosti premajhna in sidra prekratka, da bi lahko prenesla obremenitev na tako debel ob­ roč kamnine ob predoru, da bi bil ta kljub slabi kvaliteti kamnine še toliko trden, da bi preprečil porušitev. Z geoloških poročil povzemamo, da se je kvali­ teta peščenega laporja z vložki tufov v smeri na­ predovanja odkopa od severnega portala proti ju­ gu slabšala, kajti vse bližje je prihajalo tektonsko zelo moteni prelomni coni. Na sliki 3 je spodaj po­ dana dinamika odkopa posameznih faz, zgoraj pa časovni razvoj izmerjenih vertikalnih premikov to- Sl. 4. Vertikalni premiki točk A, B in C do dneva pred zruškom Sl. 3. Dinamika odkopnih del in izmerjeni premiki točke A čke A v stropu. Čeprav so prve meritve pomikov glede na odkop časovno zelo in različno zaostajale, kažejo na mestu zruška in 10 m pred njim naj večje vrednosti in predvsem največji gradient časovnega naraščaja. Po zrušku pa so se premiki kmalu bolj ali manj umirili in narasli so zopet v neposredni bližini zruška (profil 29 + 860) v času, ko je okol­ na hribina prevzemala reakcije saniranega področ­ ja zruška. Na sliki 4 podajamo za več profilov vertikalne premike točk v stropu (A) in točk (B in C) ob dnu kalote, izmerjene do 15. 4. in do 23. 4. 1974 (dan pred zruškom). S slike vidimo, da so postajale raz­ mere na področju zruška bolj kritične šele v zad­ njem tednu. Pa še tu je šlo — kot se vidi s slike 5 — predvsem za premike točk v stropu. Ob času zruška, pa tudi po njem, ni bilo vid­ nega kapljanja vode v zarušeno gmoto in v pre­ doru pred njim, vendar opozarja eden od eksper­ tov (dipl. ing. Gosler) »da je bil lapor zelo vlažen in da je hribina puščala vtis, da se zaradi spreme­ njenih napetostnih razmer povečuje pritisk vode v porah«. Pri analizi zruška se bomo oslanjali na podat­ ke geoloških raziskav, na rezultate laboratorijskih preiskav vzorcev laporja, vzetih v bližini mesta zruška, na rezultate hribinsko mehanskih meritev s profila IV ter na vizuelna opazovanja. Pri tem nam bo v posebno pomoč dejstvo, da je nad me­ stom zruška nastala na površju tal ugreznina, glo­ boka preko 2 m in približno istih tlorisnih izmer kot so izmere zruška v predoru (brez bočnega za­ sutja zarušenih gmot v predoru pred in za zru­ škom). Na sliki 6 je prikazan verjetni geološki sestav tal nad zruškom. Lapor nad temenom predora pre­ kriva najprej zdrobljen dolomit, nad njim pa je po­ novno lapor, prekrit z glinastim gruščem. Po Terzaghijevi empirični enačbi izračunajmo najprej višino rušnega svoda h za čas odkopa kalote h = 0,5 (H + š), kjer je H = višina in š = širina odkopanega pro­ stora. Za H = 5m in š = l lmi sledi h = 0,5 (5 + 11) = 8 m, kar pomeni ob privzetku prostorninske teže laporja y = 2,5 Mp/m3 vertikalni pritisk na temenu pre­ dora p = y . h = 2,5.8 = 20 Mp/m2 Sl. 5. Vertikalni premiki točk v stropu 12 dni pred zruškom Sl. 6. Verjetni sestav krovnine nad zruškom (oznake plasti kot na sl. 2) 12. IV 1974 15. 18. 21. 23. 24. Sl. 7. Shema dejavnih in odpornih sil Z odkopom stopnic se višina H poveča na 3 m in višina rušnega svoda h na 9,5 m. Vertikalni pri­ tisk je tedaj 23,8 Mp/'m2. Ta vrednost je v presenet­ ljivo dobrem soglasju z meritvami radialnih pri­ tiskov v profilu IV (gl. tč. 5) za točko na sredini stropa. Dalje je v soglasju z meritvami radialnih premikov obroča kamnine širine 6 m, kolikor so bili ekstenzometri dolgi. Prav te meritve, skupaj z meritvami konvergence kažejo, da se je hribina nad temenom oboka do višine blizu 10 m močno razrahljala. Kohezijski delež strižne trdnosti se je verjetno v tem pasu skoraj docela eliminiral, ze­ meljski pritisk ob mejnih navpičnicah pa je upadel do blizu maksimalne, to je aktivne vrednosti. Pri­ vzemimo sedaj, da je drsel proti predoru zemeljski element s skoraj navpičnimi ravninami tlorisnih izmer 11 m (širina predora) in 11 m (dolžina zru- ška). Upoštevajmo najprej le debelino laporja pod dolomitom, to je 9,5 m visoko razrahljano cono in 5 m debelo plast še ne porušenega laporja (sl. 7). Označimo z G težo razrahljane in intaktne krov- nine višine 9,5 + 5,0 = 14,5 m, s Ti trenjsko silo na področju razrahljanega laporja (enako horizontal­ nemu tlaku pomnoženemu s količnikom trenja), s T_> pa trenjsko silo na področju intaktnega laporja. S projekcijskim pogojem za sile G, Ti in Te dobimo — ob upoštevanju, da je G = 11. 11. 14,5 . 2,5 = 4386 Mp Ti = 4 . 11 . 9,5 . öx . tg ep = 5666 Mp a s = az . tg2 (45;) — ^ ) =35 Mp/mž) ep = kot strižne trdnosti = 20° (po rezultatih la­ boratorijskih preiskav) in Te = 4 . 11 . 5 . o K . tg <39 = 1330 Mp ( « x = o L m - 1 54,1 3,26 16,6 Mp/m2) rezultirajočo silo W = Ti + T2 — G = 2610 Mp, ki je morala učinkovati na kontaktu zdrobljenega do­ lomita in laporja in ki je dodatno pritiskala kva­ der kamnine navzdol. Sodimo, da bi ta pritisk lah­ ko povzročala voda v razpokanem dolomitu. Če vzamemo, da deluje na kontaktu med do­ lomitom in tercialnimi plastmi pritisk vode, enak višini vodnega stolpca od tega kontakta do površja tal nad zruškom, pomnoženi s prostorninsko težo vode, dobimo silo velikostne stopnje 2500 Mp, kar je blizu sili W, ki bi bila za ravnovesje potrebna. Glede na izdanke kontakta med dolomitom in ter­ ciarnimi plastmi pa bi mogli pričakovati pri pre­ hodu laporja v dolomit še celo bistveno večje vod­ ne pritiske. Seveda se je proces aktiviranja vseh navede­ nih sil odvijal razmeroma počasi in porušitev je imela značaj progresivnega loma. Prav takšna pro­ gresivna porušitev se je nato nadaljevala vse do površja tal, kar se da s podobnim, zelo poenostav­ ljenim računom, dokazati. Vzrok, da je prišlo do porušitve prav na me­ stu, kjer se v krovnini pričenja razpokan dolomit in ne na nadaljnjih 40 m dolžine, ki je bila tudi že odkopana in kjer je bil krovninski sestav zelo po­ doben, je treba iskati v dejstvu, da se je na mestu zruška z izkopom desne stopnice višina razrahlja­ ne cone toliko zvišala, da je ostala debelina ločilne plasti intaktnega laporja premajhna, da bi vzdr­ žala težo nadsloja in pritisk vode nad seboj. ,Po zrušku je verjetno povprečni vodni pritisk v razpo­ kanem dolomitu močno upadel in se usmeril proti zrušku; tako je postala možnost nastajanja zru- škov na drugih mestih zmanjšana, pa tudi vsa od- kopna dela v področju za zruškom so bila za več mesecev prekinjena. Morda še misel o tem, čemu je bila pri širini odkopa predora 11 m dolžina zru­ ška okrog 11 m: kvadratna ali krožna obodna po- Foto 2. Montiranje doz za merjenje radialnih in tangencialnih pritiskov vršina je kot najmanjša glede na volumen stabilno- stno najneugodnejša. Nastopajoče pritiske bi lahko prenesel in zru- šek preprečil debelejši obroč kamnine, povezan z daljšimi in gosteje razporejenimi sidri. Uporablje­ na 3 m dolga sidra v medsebojni oddaljenosti 3,5 m niso ustvarila nosilnega hribinskega oboka, kar je bistvo uporabljene takoimenovane avstrijske me­ tode gradnje predorov (NATM). Na srečo je nastal zrušek v zgodnjih jutranjih urah, ko je delo počivalo in ni bilo človeških žrtev. V zaprtem delu predora za zruškom je ostalo le nekaj mehanizacije. Sanacija zruška pa je zelo za­ vlekla gradnjo predora. 4. Vrste in način geotehničnih meritev v predoru Glede na stanje v predoru po zrušku v km 29 + 865 smo postavili merske profile 40 m (profil I) in 10 m (profil II) pred mestom zruška (gledano s severnega portala), 30 m za zruškom (profil III), tj. v področju, kjer je bila v času zruška izkopana le kalota ter 60 m za zruškom (profil IV), tj. 18 m na­ prej od čela izkopa na dan zruška. V profilu IV smo merili v odvisnosti od časa: — spremembo svetlega razpona in diagonalne razdalje (konvergenco) predora v več višinah ozi­ roma smereh, — premike okolne hribine z ekstenzometri, — radialne pritiske med kamnino in oblogo iz brizganega in nato iz vlitega betona z Glötzlozimi dozami, — tangencialne pritiske v oblogi z Glötzlovi- mi dozami. Konvergenco (tj. spremembo svetlega razpona med dvema nasprotno ali diagonalno v kamnino ugrajenima reperjema) smo merili z merskim in­ strumentom tipa KM-15 firme Interfels, ki je se­ stavljen iz mikrometrske urice, napenjalne glave in kalibriranega merskega traku iz invarja dolžine 15 m. Instrument dopušča natančnost merjenja do 1 X 10~5 merjene dolžine, kar pomeni v našem primeru natančnost okrog 0,10 mm oziroma ceni­ tev na 0,01 mm. Napenjalna glava omogoča, da trak napnemo vedno z enako silo (okrog 8 kp). Pred in po vsakih meritvah je bila narejena kon­ trola mernega traku v posebnem jeklenem okvirju s konstantno dolžino. Ves čas merjenja smo regi­ strirali temperaturo na mestu meritev in vpliv temperaturnih sprememb na izmerjene dolžine po­ zneje v računih upoštevali. Vsako mersko razda- Foto 3. Detajl Glötzlove doze z ventilom ljo smo premerili trikrat s tem, da smo po vsako­ kratnem merjenju sprostili merski trak in ga po­ novno napeli, enkrat pa smo zamenjali tudi smer merjenja. Deformacije oziroma premik hribine v smeri osi vrtine smo opazovali s pomočjo vgrajenih enojnih ekstenzometrov firme Interfels. Ekstenzo- meter je sestavljen iz dela, ki se sidra v hribino v določeni globini, iz jeklenih drogov z zaščitno cev­ jo in zunanje glave, na kateri vršimo odčitavanje. Deformacijo hribine na dolžini vgrajenega eksten- zometra (v našem primeru je bila maksimalna dol­ žina ekstenzometra 6,0 m) smo odčitali z mikro­ metrsko urico z natančnostjo čitanja 0,01 mm (ce­ nitev na 0,001 mm). Radialne pritiske med brizganim betonom in hribino smo merili tako, da smo najprej v pred­ hodno zglajeno ležišče iz cementne malte ugradili takoj po odkopu Glötzlovo merilno dozo in jo pre­ ko dovodne oziroma odvodne cevi povezali z raz­ vodno omarico, ki je bila postavljena na stiku be­ tonskih prstanov št. 17 in 18. Dozo in cevi smo nato prekrili z brizganim betonom. Glötzlova doza za merjenje pritiska je sestavljena iz jeklene blazi­ nice dimenzij 150 X 200 mm, ki je napolnjena z živim srebrom in iz posebnega ventila, ki se samo­ dejno odpre v trenutku, ko se izenačita pritiska v dovodni cevi (napolnjeni z oljem) in blazinici. Pri­ tisk v dovodni cevi ustvarjamo s posebno oljno tla­ čilko. Odčitavanje vršimo na dveh manometrih (kapacitete od 0 do 16 atm. oziroma od 0 do 60 atm.). Uporabljene Glötzlove doze za merjenje ra­ dialnega pritiska med hribino in brizganim beto­ nom so omogočale merjenje pritiskov do 50 kp/cm2. Tangencialne napetosti v končni betonski oblogi smo merili na podoben način prav tako z Glötzlo- vimi dozami. (Se nadaljuje) UDC 551.2:624.19 (Pletovarje) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) St. 6. STR. 114—119 Ivan Sovine: GEOMEHANSKE MERITVE PRI GRADNJI PREDORA PLETOVARJE V OLIGOCENSKIH LAPORJIH Po nenadnem zrušku kalote v cestnem predoru Pletovarje na novi avto cesti Maribor—Ljubljana so bile v bližini mesta zruška narejene obsežne geome­ hanske preiskave. Merjeni so bili obodni radialni pri­ tiski, konvergenca in premiki okolne kamnine v sme­ ri osi sider v fazah, ko je bil delni ali polni odkop profila prekrit z brizganim betonom, sidran, obdan z jeklenimi mrežami in jeklenimi okvirji in v končni fa­ zi, ko je bila zabetonirana betonska obloga. V tej konč­ ni fazi so bile meritve dopolnjene še z meritvami obod­ nih tangencialnih pritiskov v oblaki. Zrušek in merski profil je bil v škrilavem peščenem laporju, prepreče­ nem s številnimi gladkimi drsami. zračunani stereogrami UDK 742:681.3.06 1. Uvod Že v uvodu članka »Avtomatizirano risanje« [1] smo zagovarjali tezo, da je izraba računalnikov dandanes še precej omejena, da rešujemo z njimi večinoma že od prej znane računske modele, da pa ostajajo še mnoga področja nepokrita. Izražena je bila domneva, da je med vzroki za tako stanje tudi slabo poznavanje zmožnosti avtomatov. Sestavek je zato priporočal uporabo računalnikov tudi za ru­ tinska opravila, kjer avtomati ne nudijo ničesar, česar ne bi zmogli tudi brez njih, kjer pa nam ven­ darle pospešijo in olajšajo vsakdanje delo. Vsaka uporaba pa nas tudi bolje seznani z njimi. Včasih pa je tudi pri risanju potrebna tolikšna natančnost, da je z ročnim risanjem ne moremo zlahka doseči. Tu nam računalnik ne le olajša delo, temveč tudi dvigne kvaliteto. Tak primer nastopa pri risanju stereogramov, ki ga prikazuje pričujoči sestavek. Vendar risanja stereogramov ne štejemo med vsakdanja rutinska opravila, pravzaprav niti ne poznamo področja, kjer bi jih lahko praktično uporabljali. Možnost takega risanja se je pokazala Avtor: docent dr. Borut Dobovišek, dipl. ing., VTO Arhitektura, univerza v Ljubljani UDC 551.2:624.19 (Pletovarje) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 6, PP. 114—119 Ivan Sovine: THE MEASUREMENTS OF THE DEFORMATIONS IN THE ROAD TUNNEL PLETOVARJE IN OLIGOCENE MARL After a sudden surface subsidence and roof break down in the road tunnel Pletovarje, which is a part of the new highway Maribor—Ljubljana (Slovenia, Yugoslavia), in the profile near to the place of the roof break, extensive measurements of the deforma­ tions of the tunnel shape as well as actual stresses in the rocky mass were performed. Measurements were taken of the peripheral pressures, the convergence as well as strains in the direction of the axis of the steel anchors in phase, the walls of the partially excavated tunnel profile were covered with pumped concrete, lagged with steel mesch, supported by steel ribs and anchored and, in the final phases, when the concrete lining was finished. In this final phase the tangential stresses in the concrete linings were also measured. The rock in the profile investigated was of gray sandy marl, rather shaly and pitted with numerous sliding planes. BORUT DOBOVIŠEK kot stranski produkt raziskovalnega dela s progra­ mom »RISBA« [2] in, ker ni zahtevala obsežnej­ šega dodatnega programiranja, je bila pozneje vgrajena v program. To možnost objavljamo pred­ vsem kot zanimivost, upamo pa lahko, da se bo med bralci našel kak uporabnik ali pa, da bo pri­ spevek vzbudil kako novo misel. 2. Globinsko zaznavanje Naš prostor ima tri razsežnosti in čeprav je slika na očesni mrežnici ploskovna, zaznavamo predmete vendarle globinsko. Tako zaznavanje omogočajo globinski znaki, ki jih deli literatura [3] na fiziološke in psihološke. Če hočemo pridobiti občutke globine tudi pri. opazovanju risbe, mora­ mo nanjo prenesti čim več teh znakov. Med psiho­ loške znake štejemo velikost projekcij predmetov, znane oblike, prekrivanje, linearno perspektivo, jasnost predmetov, sence, gibanje itd. Na fotogra­ fiji presodimo brez težav, kaj leži spredaj in kaj zadaj, ker je ohranjenih precej psiholoških znakov. Kljub temu pa občutek globine še zdaleč ne dose­ ga učinka pri opazovanju resničnih predmetov, ker manjkajo fiziološki znaki. Ti so akomodacija očes- navidezna = neprava točka ne leče pri opazovanju različno oddaljenih pred­ metov, konvergenca oči (spreminjanje medseboj­ nega kota obeh očesnih osi), retinalna disparativ- nost (različni sliki v levem in desnem očesu) in dvojne slike (predmetov, ki leže pred ali za opa­ zovanim območjem). Razen akomodacije leče so vsi ti znaki binokularni, to je vezani na gledanje z obema očesoma, in jih lahko prenesemo na risbo samo ob pogoju, da opazujemo hkrati dve projek­ ciji: levi stereogram z levim očesom in desnega z desnim. Levi stereogram je torej projekcija, kakrš­ na je vidna iz žarišča levega očesa, desni stereo­ gram pa projekcija, kakršna je vidna iz žarišča de­ snega očesa. Razen akomodacije leče občuti opazo­ valec na ta način vse fiziološke znake, pravilnejši akomodaciji pa se približamo z zahtevo, da mora ležati prava prostorska slika telesa čim bliže opa­ zovani ravninski projekciji. Pri opazovanju stereo- gramov je neobhodno potrebno, da vidi vsako oko samo »svojo« projekcijo, tudi samo delno vidna »tuja« projekcija lahko popolnoma zatre občutek globine. Zamenjava obeh stereogramov pomeni premik točke na nasprotno stran projekcijske ploskve (navidezna — neprava točka, glej sliki 1 in 2), zato prihaja pri vidni »tuji« projekciji do motenj. Hkratno opazovanje dveh slik omogočajo ana- glifna tehnika in različni stereoskopi. Pri anaglifni tehniki sta narisana oba stereograma na isti risbi, vendar v različnih barvah (npr. rdeče in zeleno). Anaglifno sliko opazujemo skozi očala z različno obarvanima stekloma (npr. zeleno in rdeče), ki fil­ trirata vsak svojo barvo tako, da vidimo z vsakim očesom le en stereogram. Stereoskopi so priprave (z lečami in prizmami), ki optično združujejo dva ločena stereograma tako, da vidimo z vsakim oče­ som le pripadajočega. S podrobnostmi tehnične izvedbe opazovanja stereogramov se pričujoči sestavek ne ukvarja. Opisati hočemo le način, kako lahko stereograme in anaglife narišemo. 3. Izračun projekcije Izračun običajnih perspektivnih projekcij je prikazan v literaturi [2]. Tu prikazujemo le doda­ tek za stereogram. Smiselne stereograme dobimo samo pri ravninski in panoramski perspektivi (pro­ jekcija na valj). Ker tehnični pogoji pri stereosko- pih običajno ne dovoljujejo premikanja glave pri opazovanju, temveč le premikanje očesnih osi, je pri ravninski perspektivi upoštevan pogoj, da osta­ ne zveznica obeh oči (baza »b«) vedno vzporedna risalni ravnini. Pri panoramski perspektivi pa spremljamo horizont s premikanjem glave, zato upoštevamo tu pogoj, da leži opazovana točka ved­ no v simetrijski ravnini obeh oči (baza se vrti s po­ gledom). Za opazovanje panoramskega stereogra­ ma je zato anaglifna tehnika zelo primerna. Izračun razlike med perspektivno in stereo- gramsko projekcijo pri ravninski in panoramski perspektivi je podan na slikah 1 in 2. (na osi vaxja) --------baza b ---- desno oko ---H Slika 2 2xr-x) arctgC navidezna = 0 neprava točka /f\ •Hß CG 4. Uporaba programa »RISBA« Program »RISBA« omogoča risanje perspek­ tivnih projekcij s pomočjo računalnika in je prire­ jen uporabniku, ki ni vešč programiranja. Pred­ meti in način projeciranja se opisujejo v prostem formatu s smiselnimi besedami in števili. Podrobna navodila za uporabo programa so podana v opisu [2]. Ker je bila stereogramska projekcija vgrajena pozneje, manjkajo v opisu navodila za njeno upo­ rabo, zato jih navajamo tukaj. Vsak stereogram narišemo kot poseben PO­ GLED (glej [2]) in uporabimo iste podatke kot za običajne projekcije. OČIŠCE je za levi in desni ste­ reogram isto, ker je to točka na simetrali med obe­ ma očesoma. Dejansko očišče bo pri risanju ste- reograma odmaknjeno levo ali desno od podanega očišča za polovično BAZO. CILJ-na točka je za levi in desni stereogram ista in tudi MERILO in RAZDALJA imata isto funkcijo. Pri uporabi me­ rila se moramo zavedati, da se bo v istem merilu zmanjšala ali povečala tudi baza, zato jo je treba pri pomanjšanih risbah primerno povečati, če ho­ čemo ohraniti prostorsko zaznavo. Med podatki o POGLEDU napišemo besedi STEREO LEVO ali STEREO DESNO in projekcija bo stereogramska. Le-to smemo zahtevati samo pri PERSPEKTIVI NA RAVNINO ali pri PERSPEK­ TIVI NA VALJ, sicer javi program ERROR 690. Ce baze ne podamo, privzame program vrednost 6.5, sicer pa napišemo besedo BAZA in dodamo njeno dolžino. Vrednost baze mora biti pozitivna in ostane ista tudi za naslednje poglede, dokler je ne spremenimo. Z večanjem baze se pojača globin­ ska zaznava. Pri anaglifni projekciji zahtevamo med podat­ ki o pogledu še posebno barvo. Za besedo BARVA napišemo oznako barve, npr. BARVA ZELENA ali BARVA RDEČA. Po tej zahtevi bo operater zame­ njal pero in vsa nadaljnja risba bo narisana v zah­ tevani barvi, dokler le-te ne spremenimo pri enem izmed naslednjih pogledov. Glede oznake barve (ki se mora začeti s črko!) se moramo dogovoriti z ope­ raterjem. Važne so le prve štiri črke; če bomo npr. napisali BARVA ZELENA, bo operater dobil spo­ ročilo, naj vstavi barvo (ŽELE«, zato se moramo z njim dogovoriti, katero barvo smo s tem ozna­ čili. Zrcalno projekcijo, ki jo rabimo pri nekaterih stereoskopih, zahtevamo z besedo ZRCALNO med podatki o pogledu. Ta zahteva se lahko uporablja pri vseh projekcijah, ne samo pri stereogram;kih, in povzroči, da sta na risbi leva in desna stran za­ menjani. Lego stereogramske projekcije na risbi določa­ mo kot običajno s parametrom XYCILJA. Če reše- mo anaglifno projekcijo, mora biti podatek XYCILJA pri levem in desnem stereogramu isti, le barvo moramo spremeniti. Slika 3 IZBOKLINA RC fflGG/ PR0GRflN=RIS8fl 5. Primeri Opazovanje anaglifnih slik zahteva barvni tisk in posebna očala, opazovanje stereogramov pa je vezano na Stereoskope. Zato je prikazovanje do­ brih primerov v prispevku tehnično neizvedljivo. Vendar si lahko predstavimo vsaj približen ob­ čutek globinskega zaznavanja z improvizacijo. Manjše stereograme lahko opazujemo namreč tudi brez posebnih pripomočkov neposredno s prostima očesoma. Ce se levi in desni stereogram na sliki ne prekrivata (kot je to prikazano na sliki 3), si lahko pomagamo s pokončno papirno zaslonko, ki prepreči očem, da bi videle napačno sliko. Zaslon­ ka naj bo približno 15 cm visoka in izrezana tako, da se prilagodi profilu obraza (nosu). Oba stereo- grama pogledamo istočasno in »vzporedno«, vsake­ ga s svojim očesom. Če nam uspe združiti obe sliki v eno, če torej »prostorsko spregledamo«, lahko za­ slonko tudi odstranimo, ne da bi pri tem prostor­ ska zaznava izginila. Na tak način se lahko nauči­ mo gledati take stereograme tudi brez zaslonke. Na sliki 3 so prikazani stereogrami dveh pro­ storskih likov. Zgornja stereograma prikazujeta plastnice polkrogelne izbokline, spodnja pa pro­ file valjaste izbokline. 6. Zaključek Pri risanju stereogramov je nujna izredna pre­ ciznost, ki pa jo je s pomočjo računalnika lahko doseči. Če se bo kjerkoli pokazala potreba po risa­ nih stereogramih, bo računalnik pri tem idealno orodje. Da je stereografija uporabna tudi v tehni­ ki, priča dejstvo, da je bila nedavno na Univerzi v Dortmundu prirejena razstava in niz predavanj na temo: uporaba anaglifov pri interaktivnem kon­ struiranju z računalnikom. L i t e r a t u r a : 1. B. Dobovišek: Avtomatizirano risanje, Gradbeni vestnik 7-8/1977 2. B. Dobovišek: RISBA — Avtomatično risa­ nje z risalnikom, Publikacija RC FAAG št. 12/ 1976 3. V. Pečjak: Psihologija spoznavanja, DZS Državna založba Slovenije 1975 UDK 742:681.3.06 GRADBENI VESTNIK, L.UBLJANA, 1978 (27) ST. 6, STR. 120—123 Borut Dobovišek: IZRAČUNANI STEREOGRAMI Sestavek prikazuje možnost uporabe računalnika za avtomatizirano risanje stereogramov. Z uporabo barvnih pisal je mogoče narisati tudi anaglife. Opisa­ na je osnova globinskega zaznavanja in izračun pro­ jekcije. Risanje stereogramov je kot posebna možnost vgrajeno v obstoječi program RISBA in sestavek po­ daja tudi navodila za uporabo. Zaradi črno-bele tis­ karske tehnike v sestavku ni mogoče prikazati ana- glifov, prikazana sta le preprosta stereograms, ki ju je mogoče opazovati tudi s prostim očesom. Sestavek je pisan z namenom vzbuditi zanimanje pri potenci­ alnih uporabnikih. mnenje in kritika K RAZPRAVI O VSEBINI GRADBENEGA VESTNIKA V št. 2-3 GV 1977 je v zapisniku o skupščini ZDGIT Slovenije poročilo Branka Rosine o anketi ma­ riborskega društva, ki »je pokazala, da žele člani v GV več poljudnih člankov«. V št. 7-8 izraža Vladimir Čadež upanje uredniškega odbora, da bodo novi sode­ lavci popestrili vsebino s članki iz operative, izraža pa tudi prepričanje, da je treba še naprej vključevati prispevke z bolj teoretičnih področij. V št. 11 meni France Martinec, da je bil GV »večkrat izpolnjen le z visoko teoretičnimi prispevki naših strokovnjakov, ki pa niso bili uporabljivi in zanimivi za široki krog bralcev«. V št. 12 podaja uredniški odbor pregled vse­ bine GV v letu 1977, po katerem je bilo razmerje med teorijskimi in strokovnimi članki po številu člankov 10:20, po obsegu strani pa 82:97; uredniški odbor sodi, da »splošna raven GV ne sme biti nižja od ravni po­ dobnih revij gradbene stroke ali drugih strok v naši in v ostalih republikah« in da je GV »revija, ki ne prispeva samo k strokovnemu dvigu gradbenikov, tem­ več ima svoj pomen tudi kot tiskani izraz slovenske strokovne misli, slovenske kulture in slovenskega stro­ kovnega jezika.« Mnenja o značaju, ki naj bi ga imelo glasilo Zve­ ze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, so torej različna. Glasila pa ni mogoče uspešno urejati, če njegova osnovna usmerjenost ni jasna. Kot član društva, kot strokovni delavec in peda­ gog sprejemam zgoraj nakazano osnovo uredniškega odbora. Navajam nekaj načel, ki naj bi po mojem mnenju vodila urejanje. 1. GV je glasilo, ki naj člane Zveze inform'ra o razvoju gradbeniške stroke v svetu, zlasti pa o pri­ spevkih temu razvoju, doseženih na področju gradbe­ ništva v Sloveniji. 2. Članki, ki obravnavajo operativno gradbeni­ štvo in članki, ki obravnavajo konstrukcijske in račun­ ske postopke, dostopne strokovnjakom z višjo ali s srednjo izobrazbo, morajo biti na ustrezni strokovni višini, a podani jasno in enostavno. UD C 742:681.3.06 GRADBENI VESTNIK, L,UBLJANA, 1978 (27) NR. 6, PP. 120—123 Borut Dobovišek: CALCULATION OF STEREOGRAMS The paper shows the possibility of using a com­ puter to draw the stereoscopic pictures, which can be observed using a stereoscope or, if they Eure coloured, using coloured eyeglasses. The principle of the stereo­ scopic effect and the calculation of pictures are de­ scribed. This possibility has been built into the pro­ gram RISBA (DRAWING) and the paper gives the explanation how to use it. Because of the black and white techniques of printing only two very simple ste­ reograms could be shown and they can be observed by blank eyes using a paper fence to keep the left and the right picture apart. The report wants to draw at­ tention of a potential user. 3. Takšni članki naj bodo po obsegu v primernem ravnovesju s članki, ki uvajajo nove računske in kon­ strukcijske metode z upoštevanjem predznanja, pri­ dobljenega s fakultetnim študijem druge stopnje po današnjih učnih načrtih in programih. 4. Znanstvene razprave praviloma ne spadajo v GV. Vestnik pa naj svoje bralce informira o izhodi­ ščih, metodah in dosežkih znanstvenih raziskav v pre­ gledni obliki tako, da lahko informacijo brez težav razumejo vsaj diplomanti druge stopnje visokošolske­ ga študija. 5. GV naj bi poleg originalnih prispevkov iz Slo­ venije od časa do časa prinašal izpod peresa naših najboljših strokovnjakov preglede razvoja gradbeni­ štva na posameznih področjih. V zvezi z razvojem ra­ čunalnikov naj tudi v bodoče posebno skrb posveča numeričnim metodam pri reševanju tehničnih proble­ mov. 6. Poljudno pisani članki ne spadajo v GV. 7. GV naj poroča in razpravlja o splošnih organi­ zacijskih vprašanjih in družbenih nalogah gradbeni­ štva v Sloveniji ter o strokovno zanimivih dosežkih ali izkušnjah naših projektantov in izvajalcev. Prav tako lahko posveti primemo pozornost pomembnim ju­ bilejem in javnim odlikovanjem organizacij, ustanov, podjetij ali posameznikov. Toda interni organizacijski, poslovni, finančni in personalni problemi posameznih podjetij ne spadajo v GV. Za poročanje o njih obstoji vrsta internih časopisov in splošnih družbenopo' ‘tiš- nih glasil. 8. Posamezne številke GV so lahko posvečeno do­ ločenim strokovnim problemom in včasih so lahko takšni problemi vezani na določeno pokrajino (npr. na­ loge gradbeništva na potresnem ozemlju v Posočju ali na Kozjanskem, hidrocentrale na Dravi, naloge grad­ beništva pri urejanju naše obale, gradnja cest v Slo­ veniji ipd.). S strokovnega vidika pa ni upravičeno, da se posvete cele številke dejavnosti posameznih podje­ tij (čeprav o priliki njihovih jubilejev) ali da se omeje na avtorje člankov z določenih geografskih področij. 9. GV se mora vključevati v sistem nepretrganega izobraževanja in strokovnega dviga naših strokovnih kadrov. Z nižanjem strokovnega nivoja ne sme da­ jati potuhe »strokovnjakom«, ki se ne potrudijo, da bi sledili novim pridobitvam in si po potrebi izpopol­ nili tudi osnovno znanje, da bi mogli nove pridobitve spremljati in sprejemati. 10. Uredništvo mora posvetiti vso skrb čistosti je- z'ka in še posebej pravilni uporabi že uvedene in pra­ vilnemu uvajanju nove terminologije. Prav tako mo­ ra skrbeti za strokovno, jezikovno in terminološko ne­ oporečnost izvlečkov v tujih jezikih. Ob pregledu vsebine zadnjih letnikov imam vtis, da je v glavnem urejanje GV v skladu z gornjimi na­ čeli, da pa vendar uredniški odbor pod 7) in 8) nave­ denih načel ,ne sprejema ali vsaj ne uresničuje. Zlasti v rubriki »Iz naših kolektivov« je polno strokovno ne­ pomembnih in samo lokalno zanimivih informacij. V splošnem pa uredništvu uspeva, da vzdržuje revijo na zadovoljivi strokovni ravni. Pomanjkljivosti, ki še ob­ stoje, bodo plahnele, če bodo naši strokovnjaki vseh vrst s kvalitetnimi prispevki podprli dragocena priza­ devanja uredniškega odbora in zlasti glavnega ured­ nika, ki nosi naj večje breme zbiranja, izbora in od­ govornosti za prispevke. Posebej želimo poudariti že omenjeno nalogo GV, da se vključuje v sistem nepretrganega izobraževanja strokovnih kadrov. Ta sistem smo že pred nekaj časa sprejeli, a doslej zanj prav malo naredili. Fakulteta je sicer uvedla podiplomski študij raziskovalne smeri za dosego magistra tehniških znanosti. To pa je samo ena oblika dodatnega izobraževanja. Ob sodelovanju naše Zveze s finančno podporo gospodarstva, s priteg­ nitvijo vrhunskih strokovnjakov izven šol naj bi vzgojne ustanove in društva organizirale vrsto različ­ nih, a smotrno in skrbno zasnovanih tečajev; ti naj bi strokovnjakom v praksi dopolnili tiste osnove zna­ nja, ki v času njihovega študija še niso bile vključene v učne programe, ki pa jih spremljanje in dojemanje razvoja gradbeništva zahteva; osvežili naj bi jim v času njihovega študija že pridobljeno osnovno, in stro­ kovno znanje in informirali naj bi jih o novih meto­ dah računanja, projektiranja ali gradnje ter o novih izkušnjah na področju njihove dejavnosti. Če bomo tako skrbeli za nenehno strokovno rast kadrov vseh profilov in starosti, se ne bo več zgodilo, da bo nekdo v imenu 550 članov predlagal, naj postane GV časopis pretežno poljudne vsebine, in glavnemu uredniku ne bo treba več obžalovati, da ni bilo dob- OBVESTILO Pravkar je izšla 2. izdaja priročnika: dr. Rogač Rajko, dipl. ing. Saje Franc, dipl. ing. »Priročnik za dimenzioniranje armiranobetonskih kon­ strukcij, 1. del, 2. izdaja.« Ljubljana 1977, založila Zveza društev gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Slovenije. To knjigo, katere prva izdaja je bila pred leti na mah razprodana, je naša tehnična javnost že težko pri­ čakovala. Saj je to priročnik, ki g,a ne more pogrešati noben gradbeni strokovnjak pri svojem dnevnem delu. rega odziva na »poziv, naj bi gradbeniki publicirali v GV več člankov poljudne vsebine« (GV 1976, št. 11- 12). Ob skrbi za neprekinjeno izobraževanje bo dajalo članstvo Zveze uredniškemu odboru široko podporo, da bo v zastavljeni smeri strokovnosti in kvalitete časo­ pis dalje razvijal in izpopolnjeval. Lujo Šuklje* O VSEBINI GRADBENEGA VESTNIKA K debatam o vsebini našega Gradbenega vestnika v zadnjem času bi povedal naslednje: Moje osebno mišljenje je, da smo lahko zelo za­ dovoljni z našim Vestnikom in da je njegov nivo z ozirom na sorazmerno majhno slovensko območje v splošnem zelo dober. Jasno je, da niso vsi članki za vse inženirje, in da se pač mora vsakdo zadovoljiti s sebi primernim deležem. Vendar si dovoljujem izra­ ziti tole priporočilo: želel bi v splošno informacijo v vsaki številki nekaj krajših notic, morda celo s slika­ mi, o delih izven Slovenije, tako v Jugoslaviji, v Evropi kot v ostalem svetu. Podatki o mostovih v Carigradu (dovršen), o projektih za Messinski preliv, o stanju predora pod La Manchom, novih alpskih predorih že zelo blizu nas, so zanimive teme. Isto velja tudi za novejša gradiva in novejše gradbene postopke. To bi bilo neke vrste okno v svet. Lahko pa je to svetovati, težje izpeljati. Mislim, da je edino vprašanje, kje najti moža, kot je prof. Tine Orel za Planinski vestnik, ki bo žrtvoval po dvaj­ set, štirideset ur čitanja nemških, francoskih, angle­ ških, ameriških strokovnih revij, da bo iz njih izluščil nekaj vrstic za naš Vestnik. V tem oziru moram pač pohvaliti zagrebški Gradjevinar in kot omenjeno naš Planinski vestnik. Kar se tehnike tiska tiče, svetujem, da se večji članki vedno začno z novo stranjo (zaradi posebnih odtisov) preostali prostor na zadnji strani za se izpol- ii s krajšimi noticami, posamezno sliko objekta ali slično, da se nov članek začne zopet z novo stranjo. Tako se v večini primerov tudi že dela. Svetko Lapajne* * Dr. Lujo Šuklje, univ. prof. v. p., Ljubljana, Gre­ gorčičeva 13 * Ing. Svetko Lapajne, profR yZ3 löGtEö rdg m Bogišičeva 1 Knjiga nudi na 230 straneh obilico tabel, ki slu­ žijo dimenzioniranju konstrukcij iz ojačenega betona po naših veljavn h predpisih. Jasna razlaga in navo­ dila ter zelo praktično urejene tabele nudijo vse mož­ nosti za hitro in precizno določitev dimenzij, armature in napetosti konstrukcij iz ojačenega betona. Knjiga, ki je vezana v celo platno, z zaščitnim ovojem in posebno prilogo s priročnimi tabelami na gladkem kartonu, velja v prodaji 320.— d n. Naročite in kupite jo pri Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani, Erjavče­ va cesta 15, telefon 23-158. Založniški svet ZDGJT SRS in memoriam EDI SOVINČEVI V SLOVO Sredi odgovornega dela za trdne temelje kultur­ nega doma Ivana Cankarja je dne 7. maja letos »iz­ gorela« po hudi in dolgotrajni bolezni vsem gradbeni­ kom po Sloveniji in geomehanikom po Jugoslaviji zna­ na kolegica Eda. Rojena v gradbeniški družini leta 1926 v Ljubljani je že v mladosti spoznavala v pogo­ vorih z očetom zapletenost statike in si lahko ogledo­ vala tudi razna domača gradiva na domači hiši, na primer podpečana, tonalit s Pohorja, različne savske prodnike z gorenjskih planin. Ede, ki jo poznamo iz prvih povojnih let kot prvo gradbenico študentko, ki smo jo srečevali na športnih prireditvah, na prvih delovnih akcijah, naenkrat ne slišimo več. Se komaj mesec dni pred smrtjo je dobre volje in z veliko optimizma znala razorožiti vsakogar, ki je posumil v njeno zdravje. Se kot študentka se je zaposlila leta 1949 na Grad­ benem inštitutu, sedanjem Zavodu za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij, kjer je s krajšo prekinitvijo ob zaključnih izpitih in diplomi 1956 delala do zadnjih moči. Bila je vodja geomehanskega laboratorija. Zelo pa jo je vedno mikalo praktično delo na terenu, kjer se je seznanjala s tekočimi vprašanji gradbenih delav­ cev. Znala je prisluhniti težavam in je vedno skušala najti najustreznejšo rešitev. Dobro se je zavedala že po očetovi zaslugi resnice, da je vsaka tehnična re­ šitev kompromis računa in spremenljive narave. Tako si je pridobila številne strokovne in poslovne prijate­ lje pri vseh projektantskih in gradbenih podjetjih, ka­ kor tudi zaupanje pri vseh denarnih vlagateljih v raz­ ne gradnje. Posehno se je zanimala za gradnje v Ljubljani, sodelovala je pri raznih komunalnih delih v Ljubljani, pri sanaciji Gruberjevega prekopa, pri gradnji na­ sipov in zlasti mostov na avtocesti Hoče—Arja vas, ka­ terih polovica temeljev je še skrita v tleh. O tem je napisala tudi članek v Novi proizvodnji 1977, 5-6, v številki, posvečeni avtocestam pri nas. V študijskem delu se je posvečala zlasti uporabi elektrofiltrskega odpadnega pepela v gradbeništvu, geotehnični karti Ljubljane in seizmološko geotehnič- nim pogojem v Ljubljani. Sodelovala je pri različnih urbanističnih zasnovah mestnega in pokrajinskega po­ mena. Zadnje njeno študijsko delo je bilo sodelovanje pri slovenskem delu geomehanskega slovarja Jugosla­ vije, ki ga je organiziralo Jugoslovansko društvo za mehaniko tal in fundiranje. Zal izida ni dočakala. Na zadnjem kongresu društva maja 1978 v Sarajevu so jo pogrešili vsi njeni znanci po Jugoslaviji in začu­ deni izvedeli za njeno prezgodnjo smrt. Saj je še v preteklem letu spremljala svojega soproga prof. dr. Ivana na kongresu italijanskih geomehanikov. Eda, Tvoje ogromne izkušnje in pripravljenost za sodelovanje in natančnost pri delu so šle s Teboj, za Teboj pa je ostala velika praznina. Tvoji sodelavci jo bomo le s težavo izpolnili. Za vedno pa bo ostal o Tebi nepozaben spomin v številnih blokih, stolpnicah, mo­ stovih, viadukt.'h in v številnih drugih gradnjah po Sloveniji od železarskih Jesenic do nuklearke v Kr­ škem, od Maribora do Kopra, v rudarskih revirjih, na kraških planotah, v porušenem Posočju in na meh­ kem ljubljanskem barju. Tvoja dela te bodo slavila, saj so postavljena na dobre temelje. Naj ti bo dobra tudi slovenska zemljica, ki si jo tako iskreno ljubila. A. G. iz naših kolektivov SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA TOZD GE Koper Po nekaj letih prekinitve je gradbišče Koper 1963. ponovno zaživelo. Njegovi prvi objekti so bili depan­ dansa hotela Zusterna, tovorna postaja Sermin, kino Soča, adaptacija slovenske gimnazije z izgradnjo no­ vega trakta, šole v Semedeli s telovadnico, trije otro­ ški vrtci, celotna komunalna ureditev naselja Semdela in drugo. Sedaj je v TOZD 124 delavcev in 33 učen­ cev. Načrti za letošnje leto so spodbudni. Zagotovljena je vrsta različnih del. Temeljenje s »franchi« piloti v Lesonitu, Ilirska Bistrica Gradnja objektov novega obrata vlaknenih plošč po suhem postopku v LKI LESONIT v Ilirski Bistrici poteka na zelo neugodnem zemljišču. Reka Reka, ki teče tod, je na območju gradbišča pustila ogromne ko­ ličine naplavin, ki imajo zelo slabo nosilnost in zadr­ žujejo visoko talno vodo. Velike težave so se pokazale že na začetku gradnje nove tovarne OVP-SP, ko je bilo treba izkopati gradbeno jamo za temelje velike in težke preše za stiskanje plošč. Stroji so težko izko­ pavali zelo židko zemljino, jama se je sproti polnila s talno in meteorno vodo, šele ko se je stroj dokopal do nosilnega sloja na globini 6—7 m, je delo steklo v ko­ likor toliko normalnih pogojih, Slaba kvaliteta tal je narekovala tudi izbiro osnovne konstrukcije za halo velikosti ca. 80 X 180 m. Pokazalo se je, da bi bila be­ tonska konstrukcija pretežka in neustrezna. Zato je bila izbrana jeklena konstrukcija, ki je zaradi vitkejših elementov lažja. Konstrukcijo je izvedla Metalna Ma­ ribor. Okoli hale je več spremljajočih objektov velike teže, ki jih je treba prav tako dobro temeljiti. Ker so nosilna tla na gobini okoli 6 m, je treba objekte te­ meljiti na pilotih. Skupno je treba vgraditi 250 pilotov, izvajalec teh del je podjetje JUGOFUND iz Beograda. DEMIT FASADA Demit sistem je monolitna enoslojna izolacija, ki ščiti objekt pred klimatskimi spremembami in zado­ voljuje vse pogoje za trajno obstojnost in funkcional­ nost objekta. Podlaga fasade je lahko opečna ali betonski zid, ometane površine, cementni omet. Površina zidu mora biti izravnana. Demit fasado lahko izvedemo tudi na star zid ali na primerno čvrst fasadni omet. TIM stiropor avtomatske plošče so nalepljene na podlagi s specialnim lepilom. Preko plošč je nanesen prvi sloj demit ometa, v katerega vtisnemo demit ar­ maturno mrežico. Po pravilu se demit fasade dodatno pritrdi z demit udornimi vijaki, ki so odporni proti kislinam in rji. Preko armaturne mrežice se nanese drugi sloj demit ometa. Zaključni sloji so lahko disperzijske barve, plasti- ficirani omet ali plemeniti mineralni omet. Za izvedbo demit fasade rabimo le material, ki ga proizvaja tovarna TIM Laško; za zaključni sloj, upo­ rabljamo tudi kvalitetne izdelke drugih proizvajalcev. Za 1 m2 demit fasade je pri normalnih pogojih potre­ ben naslednji material: a) demit lepilo 2,0 kg b) demit emulzija 1,8 kg c) demit armaturna mreža 1,2 m2 e) demit avtomat plošče 1,1 m2 d) demit suha malta 9,0 kg f) demit utorni vijaki 0,5 kd g) zaključni sloj (odvisno od izbire) 0,5—0,6 kg h) cement 2,0 kg Demit avtomat plošče so različnih izvedb in debe­ lin. Tovarna proizvaja normalne in samougasljive plošče, ki so deb. 4 cm, 5 cm, 6 cm, 8 cm, 10 cm. Bistveno prednost pred ostalimi izolacijskimi ma­ teriali predstavlja zaščitni sloj plošče, s katerim so- spoj omogoča neločljivo povezanost plošč v vseh sme­ reh ter preprečuje toplotne mostove, Površina plošče je obojestransko razdeljena s 5 vzdolžnimi in 10 prečnimi utori na 50 polj, kar je zelo pomembno zaradi sprijemljivosti plošč na zid. Demit sistem je atestiran pri ZRMK Ljubljana, IGL Zagreb, tovarna je pridobila tudi atest o požarni var­ nosti sistema. Posebna skupina Gradbenega centra Slovenije je navedeni sistem tudi pregledala. Vsi ate­ sti in poročila podajajo zaključke o materialih in si­ stemu. Na podlagi sklepa strokovnega kolegija podjetja smo tudi pri naših gradnjah začeli uporabljati navedeni sistem fasadne izolacije. Med delom spoznavamo, da smo vsi polagali premalo pozornosti toplotni izolaciji objektov. V prihodnosti bomo morali dati tem problemom ves potreben poudarek. Vir: PRIMORJE — februar 1978. OZD GIP »GRADIS« LJUBLJANA Za Tosama Domžale smo zgradili Za Tovarno sanitetnega materiala smo na Viru pri Domžalah zgradili od maja 1975 popolnoma nov kom­ pleks proizvodnih in skladiščnih objektov v skupni zazidalni površini 11.070 m2, poleg tega pa še ca. 10.000 m2 površin zunanje ureditve za komunalne in prometne potrebe ter zelenice. Glavna objekta sta skladišče surovin in proizvodna hala za tkanje sodobnih sanitetnih izdelkov ter aneks s potrebnimi pomožnimi prostori. Skupna vrednost vseh izvršenih del je bila 76,150.000 din. Osnovna konstrukcija obeh glavnih objektov je iz tipskih montažnih elementov sistema »VELO« (oz. »Ve- coiper«). Poleg tega so bili prvič v naši operativni praksi vgrajeni tudi montažni fasadni elementi v ob­ liki korit, pripadajoči k omenjenemu sistemu. Glavni kooperant za strojne instalacije in klimatske napra­ ve je bilo montažno podjetje IMP iz Ljubljane, za elektroinstalacije pa Rudarski šolski center iz Velenja. Projekte je izdelal Gradis v sodelovanju s projek­ tivnim birojem IMP Ljubljana. Novosti v proizvodnem programu kovinskih obratov Poglejmo, kaj predvidevajo v svojem proizvodnem programu — poleg že obstoječega —■ v Gradisovih ko-; vinskih obratih za naslednje obdobje: — specialna sredstva za obešanje in prenašanje bremen in transport bremen, saj ravno zaradi neureje­ nosti teh stvari pride lahko do hujših nesreč, — ureditev dviganja platiziranih izdelkov, — prizravljajo tudi novo dvigalo, — poskusili bodo unificirati vse tipe betonarn ta­ ko, da bi prišli do nekaterih enakih delov pri različnih betonarnah, — do sedaj so proizvajali zvezdaste in visokostolp- ne betonarne, sedaj pa bo prišla izpod rok delavcev polstopna betonarna, ki bo letos že pričela delati, — lani so že razvili nov tip stroja za opremo že- lezokrivskih baz — merilno rezalno mizo, ki bo bistve­ no doprinesla k modernejši proizvodnji na tem pod­ ročju, — poskušajo tudi uvesti novo avtomatiko beto­ narn, pri čemer se poslužujejo tudi zunanjih institucij, tako npr. z Inštitutom Jožef Stefan. Nanizali smo le nekaj novosti, ki bodo prihajale iz Kovinskih obratov v naslednjih letih v obliki še kako potrebnih domačih izdelkov in prihranile marsi­ komu težko pridobljene devize. Tovarna sladkorja Ormož V februarju letos smo podpisali glavno pogodbo s Slovinom o izgradnji tovarne sladkorja v Ormožu. Gradisu je bilo s tem zaupano in oddano projekti­ ranje in izgradnja vseh objektov v sklopu tovarne. Celotna investicija je vredna okrog 2 milijardi (200 S milijard din). Velik del v tej vsoti predstavlja op­ rema in jeklene konstrukcije. Naš delež bo znašal pri­ bližno 600 milijonov dinarjev. Računali smo, da bomo s pripravljalnimi deli lah­ ko začeli že lansko jesen. Toda večjih dejavnikov, na večino katerih pa nismo mogli vplivati, je povzročil, zakasnitev. Objekt: Tovarna sladkorja Ormož Investitor: Slovin Ljubljana Investitorski inženiring in nadzor: IBE — SMELT Ljubljana Projektant tehnologije in dobavitelj uvožene opre­ me: BMA Braunschweig ZRN Projektant in izvajalec gradbenih del: GIP Gradis Ljubljana s soizvajalci Projektant in dobavitelj domače opreme in izva­ jalec montažnih del: ZPS — združeno podjetje stroje­ gradnje Ljubljana s soizvajalci Uvoznik: Kovinotehna Celje. Naš Gradis v Frankfurtu ,Pri pregledu, kaj naši gradisovci v Frankfurtu gra- dijo, moramo najprej omeniti eno največjih gradenj — Senkenberg hotel s poslovnim delom, nasproti frank­ furtskega razstavišča. Stavba velja za najvišjo v sred­ nji Evropi. Visoka je 165 m, ima več kot 50 nadstropij gradili pa so jo v letih od 1972—1976. Gradili so tudi Deutsche Bank skupaj s francosko tovarno Cognier so postavili arhitektonsko izredno za­ nimivo šolo v Frankfurtu, delali pa so tudi šolo v Wies- badnu inn aselje vrstnih hiš v Wiesbadnu. V novem delu Frankfurta so zgradili stanovanjsko naselje de­ vetih stolpnic, naselje s trgovskim centrom Nord West Stadt, šolo za medicinske sestre Heiligergeist, univer­ zitetno mesto v Darmstadtu, industrijske hale v Mein- heirnu itd. V svoji dolgoletni prisotnosti tam so se lotili tudi prometn'h objektov in zgradili zanimivo križišče avtocest v različnih nivojih, nadvoz čez železniško progo v Griesheimu itd. Sedaj gradijo v Ludwig Land­ mann Srasse — poslovno nakupovalni center, kjer bo prostora tudi za stanovanja. Gradnja je deljena v tri zaključne celote (stanovanjski del in trgovinski cen­ ter). Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 238-239. OZD GP »TEHNIKA« LJUBLJANA Začetki v Schwedtu Mesto Schwedt leži na 103 km severovzhodno od Berlina, neposredno ob nemško-poljski meji. Z občin­ sko periferijo šteje ca. 50.000 prebivalcev in se je od leta 1958 razvilo v industrijsko mesto. V Schwedtu se poleg petrokemične industrije, ki za­ posluje 8000 delavcev, razvija kartonažna tovarna, to­ varna čevljev pa industrija gradbenega materiala in montažnih elementov. Z razvojem industrije je nara­ ščalo tudi število prebivalcev, zaradi česar je v tem času zgrajenih 15.000 novih stanovanj. Mesto se razvija v center družbene preskrbe za severno področje Frank­ furta ob Odri. V začetku aprila 1945 je bilo mesto skoraj v ce­ loti porušeno (85 °/o), toda že 26. aprila istega leta je vkorakala Rdeča armada pod vodstvom majorja Bo- bakova in osvobodila mesto. Tukajšnji petrokemični kombinat, za katerega iz­ vajamo dela je začel poizkusno predelavo nafte 1. 4. 1964. Mesto je skoraj popolnoma novo, z ogromnimi sta­ novanjskimi kompleksi, opremljenimi s šolami, vrtci, trgovinami, ambulantami in ostalimi spremljajočimi objekti. Tukaj nimajo skrbi z otroškim varstvom •— vrtci so odprti za otroke 24 ur na dan, z večjimi zmog­ ljivostmi, kakor so nujno potrenbe. Stanujemo v velikem stanovanjskem kompleksu. Smo stanovalci bloka z dvosobnimi in trosobnimi sta­ novanji, z opremljeno kuhinjo in sanitarijami. Stano­ vanja so od gradbišča oddaljena 1 km in je organizi­ ran avtobusni prevoz na delo ter z dela. Hranimo se v kuhinji kombinata, večerjo si kuha­ mo sami. Samo gradbišče je zelo razsežno, saj pokriva kva­ dratni s stranico 2,5 km. Projekti za gradbena dovoljenja šo že vloženi ta­ ko, da računamo, da se bo v tretjem tednu marca delo razvilo in odprlo v tolikšni meri, da bomo morali znat­ no povečati število delavcev na gradbišču. V Schwedtu nameravamo svojo nalogo v redu in v roku opraviti ter zadržati renome solidnega izvajalca gradbenih del v NDR. Naša vloga v NDR ni samo izvajanje gradbenih del, temveč tudi vzpostavljanje prijateljskih odnosov. Ze v tem kratkem času bivanja smo imeli priložnost občudovati, da smo Jugoslovani res povsod dobrodošli. Kot tujca te vsakdo gleda z rezervo, ko pa poveš, da si Jugoslovan, se začne s teboj pogovarjati kot s starim znancem. Nova tovarna v Železnikih obratuje Z gradnjo nove tovarne v Alplesu smo začeli 20. 6. 1977, in to z rušitvenimi deli, kajti pripraviti smo morali prostor, da smo z gradnjo objekta sploh lahko začeli. Za tovarno v izmeri 140 X 30 m in 30 X 55 m smo imeli na voljo samo 5 mesecev. Kar zadeva kraj, so prizadevanja podobna. Z dob­ rim sodelovanjem v krajevni skupnosti ima tudi raz­ voj »trdne noge«. Skupaj so zgradili čistilno napravo, skozi katero tečejo vse fekalne in odpadne vode iz kraja in je reka Sora osala čista. Zgradili bodo tudi štiri osemnadstropne stolpnice, združujejo sredstva za rekonstrukcijo centralne toplarne, s samoprispevkom pa bodo uredili športno igrišče ob plavalnem bazenu ter temelje za športno halo. Tudi program za preuredi­ tev ceste po dolini je v zaključni fazi in sredstva za to so že zbrana. V Alplesu bodo letos zgradili nov salon pohištva in prostore za TOZD Blagovni promet ter računalništvo Razumljivo pa je, da želijo objekt že let.os izročiti na­ menu, za katerega ga bodo gradili. Torej to pomeni, da bi moral izvajalec spet krepko prijeti za delo. Iz tega je razvidno, da se nismo osramotili in da imamo še velike možnosti, da ostanemo v dolini. Tudi v bodoče bomo morali dobro sodelovati, pa bo dela do­ volj, ne samo za nas ampak tud: za drage. Vir: GLASNIK GP TEHNIKE februar-marec 1978 Bogdan Melihar TOVARNA ASFALTA SGP »SLOVENIJA CESTE« V ČRNUČAH PRI LJUBLJANI Asfalt! Asfalt! Asfalt! Beseda, ki je bila letos to­ likokrat omenjena, kot še nikoli doslej tako, da smo postali že kar malo alergični nanjo. Do lani se namreč še ni zgodilo, da bi bil asfalt cokla hitrejšemu napre­ dovanju del, saj so bili doslej vedno asfalterji tisti, ki so priganjali nizkogradnike k hitrejšemu tempu, da bi asfaltna baza lahko nemoteno obratovala. Z e 1.1976 pa se je začela kriza, ki je lani dosegla vrhunec. Od pri­ četka gradbene sezone, to je od marca do novembra 1977, ko je praktično že konec sezone, je bil en sam finiš, nikoli ni bilo zadosti narejenega, vedno smo bili dva meseca v zaostanku, čeprav je bilo do novembra 1977 zmešano že 20 odstotkov oziroma 30 tisoč ton več asfalta kot leta 1976. Ce primerjamo proizvodnjo as­ falta od pričetka obratovanja do nov. 1977, bomo ugo­ tovili, da je nova tovarna asfalta še kako potrebna, saj je takšen tempo, kot je bil lani, ko je asfaltna baza obratovala praktično 16 ur dnevno, nevzdržen. Proizvodnja asfalta od' leta 1964 do 4. 12. 1977: „ , Lastna vgraditev L eto ------ 1 ------- 0 /- P rodaja t % Skupaj t Indeks porasta 1964 82.200 100 82.200 100 1965 115.900 100 115.900 141 1966 88.200 67 43.400 33 131.600 160 1967 66.200 61 42.300 39 108.500 132 1968 72.000 61 46.600 39 118.600 144 1969 76.600 61 49.800 39 126.400 154, 1970 108.500 72 42.200 28 150.700 183 1971 66.700 61 42.600 39 109.300 133 1972 97.200 64 54.700 36 151.900 185 1973 94.100 62 57.700 38 151.800 185 1974, 106.800 68 50.300 32 157.100 191 1975 97.600 65 52.600 35 150.200 183 1976 97.200 67 47.900 33 144.100 175 1977 do 4. 12. 114.200 65 61.800 35 176.000 214 1,283.400 68 591.900 32 1,874.300 Iz navedene tabele sledi, da je baza delala prak­ tično že pet let s svojo dvakratno kapaciteto, kar za­ hteva ogromne napore vseh zaposlenih. Razen naših kapacitet so se tudi zelo povečale polagalske kapaci­ tete naših pogodbenih odjemalcev, ki vgrajujejo 32—39 odstotkov proizvedene asfaltne mase v asfaltni bazi Črnuče. Dnevno je bilo na to bazo vezano do 15 pola- galskih grup, katerih kapaciteta polaganja je bila ne­ primerno večja, kot pa je asfaltna baza zmožna zme­ šati. Posebno je bilo to opaziti pri velikih objektih (Drenikov, Aškerčeva, Prezid, Mozelj itd.), ko bi na teh objektih v veliko krajšem času lahko vgradili ne­ primerno več asfalta. Poleg tega pa je bila obstoječa baza tudi zelo neprimerna za hitro menjavanje recep­ tur, saj nikakor ni mogoče doseči konstantne kvalitete asfaltnih mešanic. Iz vsega navedenega izhaja, da je bila izgradnja nove tovarne asfalta še kako upravičena in nujna, po­ sebno še, če pomislimo, da nas čakajo v prihodnjih letih izredno pomembne naloge. Nova tovarna asfalta je postavljena na zemljišču obstoječe asfaltne baze. Po končanem poskusnem obra­ tovanju bomo staro asfaltno bazo »Marini« porušili, od­ stranili pa bi tudi separacijo. Po razpisu za nabavo to­ varne asfalta je podjetje dobilo več ponudb, nakar se je komisija za asfaltno bazo na podlagi podrobnih primerjav glede na ceno, kvaliteto itd. odločila za na­ kup tovarne asfalta firme »Ammann« iz Langenthala, Švica. Nabavili smo novo tovarno asfalta »Ammann« tipa T 2590 MTE 2—2/4. Glavni sestavni deli so: 1. Preddozatorji 2. Sušilni boben 3. Odpraševalna naprava 4. Mešalni stolp 5. Silosi za polnilo 6. Cisterne za vezivo 7. Gorivo 8. Traf o postaja 9. Komandni prostor z avtomatiko Preddozatorji V prvi fazi je montirano 6 preddozatorjev kapaci­ tete 12 kub. metrov, kateri se polnijo z nakladačem neposredno iz deponij. Opremljeni so s tračnimi do- zatorji, kateri so daljinsko upravljani s komandnega prostora z možnostjo nastavitve od 7—70 odstotkov že­ lenih frakcij. Material se nato preko zbirnega in pol­ nilnega traku dovaja v sušilni boben. V drugi fazi pa je predvidena izgradnja betonskih silosov vsebine ca. 10.000 kubičnih metrov. Sušilni boben T 2590 Sušilni boben premera 2,50 m in dolžine 9 m je opremljen z visokotlačnim kombinirano plinsko oljnim gorilcem, ki v najidealnejših pogojih (suh material) omogoča kapaciteto sušenja in ogrevanja do 234, ton na uro tako, da je material ogret do temperature ca. 170 stopinj C. Ob normalni kapaciteti bo poraba približno 15001/h lahkega kurilnega olja ali ca. 2000nm3/h ze­ meljskega plina. Kot nam je znano, bomo v letu 1978 dobili zemeljski plin iz SZ in nova tovarna bo zaradi varovanja okolja obratovala kasneje le na’ pogon ozi­ roma gretje z zemeljskim plinom. Odpraševalna naprava Odpraševalna naprava, katera je proizvod naš h MO, služi za izločevanje prašnih delcev iz vročih dim­ nih plinov in je sestavljena iz dveh glavnih delov: hladilnika in suhega filtra z vrečami. V hladilniku se dimni plini ohladijo ter se izločijo grobi delci (grobo polnilo), ki se prek posebnih polžev odvajajo preko elevatorja za polnilo v silose za polnilo. V suhem fil­ tru ostanejo na vrečah še naj finejši delci, kateri se po posebnem postopku prek polžev prav tako odvajajo v silos za polnilo. S tem siltrom je doseženo, da bo emi­ sija prašnih delcev v ozračje manjša, kot je to do­ voljeno po naših predpisih o varstvu zraka, to je 150 mg/msn. Tako shranjeno polnilo potem lahko kontro­ lirano dodajamo za vsako posamezno mešanico, glede na zahtevnost recepture. Doziranje je torej zelo kon­ stantno in enakomerno. Mešalni stolp MTE 2—2 /4 Iz sušilnega bobna potuje na potrebno temperatu­ ro segreti material s pomočjo vročega elevatorja na višino ca. 28 m, kjer se nato seje ali pa se vsipa mimo sit v silos. S pomočjo daljinsko upravljane elektrohi- dravlične lopute se dovaja material na eno od dveh sejalnih poti. Na obeh poteh pa je še enkrat možen preklop ali na sito ali pa mimo, direktno v silos. Petkrovni vibracijski siti omogočata sortiranje vro­ čega materiala na 5 komponent, nadmema zma pa se lahko preusmerijo s pomočjo posebne lopute v sed­ mi silos ali pa se izločijo iz proizvodnje. Pod vibracij­ skimi siti se nahaja 14-prekatni silos za hranjenje vro­ čih mineralnih agregatov kapacitete 800 t in to: Da bi bila izguba toplote čim manjša, je silos z zunanje strani izoliran, poleg tega pa je še ogrevan s krogotokom toplega zraka. Ogrevanje silosa s toplim TOMR W M :AUA T2S?0 MTE 22/4 DO 3 0 0 t/h mm P R O I Z V O D H E G k P R O C E S U t n m u in u f J. «IMIIIMa Milan uši 4. illlili III»I m n » M! I IIUKIII i sni »tns I. IllCt UittlMt n m a m itn i i. i t M iuusti » n i i 11. iXBUMttlMKUI 0 Hilft IIIBSSn m m um uuuiiiH tuitt 14. HHiH IHItt B littltU Milil t umuti iimitm» 1? H ltlltUUtt II «SIMis. sms t iS M »Um 71 umili UST»» Milili JI. Silil UST»» Musst a sms lutst M m a Mišmi mišim ' S livi MStlM 2KIHII ji. osni« n »ai« ausiiiiiHiui JMAßNNHMOBmJL toCA, JHTMOS- .TERMlWr-UUBLJWMK, JMKO-UUBLJUWK, JMP UUBLMMk, BJKTRO-uublmnk. MkRfBORj --------------— — .......— ..........■■■ ■ '■ ------- - --- - - m m c \ del sep SLOMENIJk CESTE-uusutsk, Tpzo .MEHANIČNI OBRATI: .NIZKE GRADNJE .^SOKE GRADNJE',PR0JEKT1MNIBI?0- zrakom — nameščeno je v samem mešalnem stolpu — poteka popolnoma avtomatično in omogoča hrambo materiala daljši čas brez nevarnosti, da bi se ohladil. Vroč zrak se s pomočjo posebnega ventilatorja poga­ nja po treh popolnoma neprodušnih stenah s’losa, po četrti pa se zopet vrača nazaj k ogrevalni peči. Je to­ rej popolnoma zaprt krogotok, kar omogoča maksimal­ no izrabo goriva in minimalne izgube temperature. Na spodnjem delu silosa se nahajajo zbirna korita, na katerih so hidravlična zapirala, s pomočjo katerih se nato mineralni agregati dozirajo na tehtnico odvis­ no od izbrane recepture. Za eno mešanico, če je me­ šanje programirano, je mogoča sestava maksimalno de­ vetih komponent — iz devetih različnih silosov. Dovod veziva iz cistern je izveden s pomočjo treh povratnih vodov za vezivo tako, da je ob kateremkoli času mo­ goče dovajati tri različne vrste veziva na tehtnico za vezivo. Lastno in tuje polnilo se dovedeta s pomočjo prašnotesnih polžev iz silosov do tehtnice za polnilo. Glede na vrsto recepta je mogoče dodajati prek po­ sebne tehtnice direktno v mešalec še flux sredstva in pa razne vrste dopov. Maksimalna količina asfalta, ki se meša v dvoosnem prisiljenem mešalcu, je 5 t. Pri idealni organizaciji transporta, saj mešanica pada di­ rektno iz mešalca v kamion, je uma kapaciteta GO—70 mešanic oziroma 300—3501 gotovega asfalta. Čistilne 2 silosa 0— X (0—30) kap. 2 X 100 = 200 t 2 silosa 0— 2 kap. 2 X 105 = 210 t 2 silosa 2—5 kap. 2 X 45 = 90 t 2 silosa 5—8 kap. 2 X 45 = 90 t 2 silosa 8—11 kap. 2 X 45 =. 90 t 2 silosa 11—16 kap. 2 X 30 = 60 t 2 silosa 16—X kap. 2 X 30 - 601 oziroma nekvalitetne mešanice se lahko deponirajo v pomičnem silosu pod mešalcem. Silosi za polnilo Ob mešalnem stolpu .na višini ca. 10 m se nahajajo trije silosi za polnilo — izdelek »Atmosa« iz Maribora — kapacitete po 501. Dva služita za shranjevanje last­ nega polnila, ki se dovaja prek polžev in elevator j a iz odpraševalne naprave, v tretjem' pa se shranjuje tuje polnilo. Obe vrsti polnila se s pomočjo transport­ nih polžev — glede na vrsto recepture — dovajata na tehtnico za polnilo, od tam pa v mešalec. Cisterne za vezivo Za shranjevanje raznih vrst bitumena je postav­ ljeno 5 čistem (prav tako izdelek »Atmosa« Maribor) kapacitete ä 801, katere so izolirane in ogrevane s po­ močjo termalnega olja segretega do 220 stopinj C. Ve­ zivo se dobavlja s pomočjo avtocistem ;n se s pomoč­ jo posebne črpalke pretaka v cisterne. Vsaka cisterna je opremljena z avtomatsko toplotno regulirano na­ pravo, ki omogoča vzdrževanje konstantne tempera­ ture. Tri črpalke dovajajo prek gretih cevnih vodov tri vrste veziva do tehtnice za vezivo, od koder se s po­ sebno črpalko vbrizgava v mešalec. Celotno postroje­ nje je popolnoma avtomatizirano ter je tako vezivo vedno segreto na želeno temperaturo. Gorivo za sušenje materiala V prvi fazi, ko še ni zemeljskega plina, sta po­ stavljeni dve cisterni po 201 za hranjenje lahkega ku­ rilnega olja. Ko bo prišel zemeljski plin do asfaltne tovarne — predvideno v letu 1978 — se bomo takoj priključili nanj, saj je tovarna asfalta opremljena s kombiniranim visokotlačnim oljno-plinskim gorilni­ kom. Uporaba plina bo omogočala dobro izgorevanje in praktično ne bo onesnaževala okolja. Trafo postaja Ob komandnem prostoru je postavljena nova tra- fo postaja za potrebe tovarne asfalta. V njej je pro­ stora za dva transformatorja kapacitete po 1000 KV A, čeprav je v prvi fazi za potrebe tovarne asfalta mon­ tiran samo eden, saj je instalirana moč ca. 700 kW. Komandni prostor z avtomatiko V komandnem prostoru, od koder je mogoč zagon vseh naprav in kontrola le-teh, se nahajajo vse elek- trorazdelilne omare, kakor tudi sušilni in mešalni plo­ šči. Sušenje in mešanje sta dva popolnoma ločena tehnološka procesa, ki se odvijata neodvisno drug od drugega. a) Sušenje Na komandni plošči nastavimo preddozatorje pro­ centualno od 7—70 %> glede na želeno sestavo meša­ nice, katero je potrebno sušiti. Ko je suhi filter dovolj segret (90 stopinj C) s pomožnim gorilcem, se vključi glavni gorilec sušilnega bobna in zatem lahko vključi­ mo doziranje mineralne mešanice. Na plošči je razvi­ den celotni potek sušenja s kontrolo temperature iz­ stopnih plinov iz bobna, filtra in pa seveda tudi tem­ perature mineralnih agregatov, ki padajo iz sušilnega bobna v vroči elevator, ki jih nosi, bodisi na eno od dveh sit, ali pa mimo sit direktno v silos (za bitugra- moze). b) Mešanje Tovarna asfalta je programirana na 20 stalnih programov, ki se izbirajo s posebnim stikalom. Poleg tega, da jih je možno zelo enostavno menjati — v po­ sebnih karticah se pretikajo le kontaktni žebljički — je možna enkratna ročna nastavitev kateregakoli dru­ gega programa, kateri se potem lahko meša tudi av­ tomatsko. Celoten potek mešanja, to je tehtanje mine­ ralnih agregaov, veziva, polnila in flux sredstva je mo­ goče slediti in kontrolirati s pomočjo kontrolnih lučk sheme procesa in daljinskih kazalcev tehtnic. Potek proizvodnega procesa mešanja in programiranje po­ sameznih operacij poteka popolnoma avtomatično. Ka­ paciteta mešalca je sicer 5 1, a mogoče je mešanje manjših mešanic od 1—5 t, katero se regulira popolno­ ma avtomatsko, glede na velikost kamiona, ki bo pre­ vzel naročeno asfaltno maso. Za zaključek pa naj omenim še, kakšne so pred­ nosti nove tovarne asfalta: 1. Celotna tovarna asfalta je v treh različno viso­ kih halah — torej na zunaj sploh ni podobna asfaltni bazi — in izloča manj kot 150mg/m3n trdnih delcev v dimnih plinih. 2. Z uporabo visokotlačnega gorilnika se hrup močno zmanjša in ker je sušilni boben še v zaprtem prostoru, se ne širi preveč v okolico. 3. Z uporabo zemeljskega plina bodo dimni plini čisti, brez posebnega vonja in saj. 4. Ker ima tovarna asfalta 800 1 rezerve vročih frakcij in veliko kapaciteto mešanja (do 300 t/h) ne bo zjutraj več nepreglednega števila kamionov, saj bodo v zelo kratkem času potešeni vsi porabniki as­ faltne mase. 5. Zaradi ločenih funkcij mešanja in sušenja je mogoča izdelava katerekoli mešanice, ne da bi vpliva­ la na kvaliteto sušenja. 6. S povečano kapaciteto bodo odpadli — ob dobri organizaciji transporta seveda — zastoji in čakanje polagalcev na terenu. 7. S točnim doziranjem se bo zelo povečala kvali­ teta asfaltnih mešanic. Vir: ponatis članka iz glasila KOLEKTIV, št. 110-111 FELIKS PODGORŠEK iz raiishoualne skupnosti Slovenije *V PRIKAZI RAZISKOVALNIH NALOG UDK 624.042 RAČUN VECETAŽNIH KONSTRUKCIJ PRI SEIZMIČNI OBTEŽBI Računski center FAGG, Ljubljana (1976) Peter F a j f a r Celotna raziskovalna naloga o računu večetažnih konstrukcij pri seizmični obtežbi je predvidena kot večletna naloga, sestavljena iz posameznih, več ali manj neodvisnih raziskav. Rezultati raziskav v letu 1977 so zbrani v petih delih. V prvem delu je obdelan vpliv podajnosti med- etažnih plošč. Običajna predpostavka, da so plošče po­ polnoma toge v svoji ravnini, je dovolj točna za ob- jeke, običajnih dimenzij, med tem ko je pri objektih, kjer so togosti navpičnih in vodoravnih elementov istega velikostnega reda, priporočljivo upoštevati po- dajnost plošč. Za take primere je predlagan računski model, dane so osnovne enačbe metode in predlog za ekonomično kondenzacijo prostostnih stopenj. V druegm delu so prikazani akcelerogrami, ki so bili registrirani na naših tleh med nedavnimi potresi v Furlaniji. Na podlagi teh ekcelerogramov so bili izra­ čunani spektri odziva. Za račun je bil uporabljen pre­ delan ameriški program, medtem, ko so bili programi za grafični prikaz izdelani pri nas. Prve analize kažejo ogromno razliko med dejanskimi obremenitvami po predpisih in potrjujejo dejstvo, da daje pri močnih po­ tresih ustrezne rezultate le neelastična analiza. V tretjem delu so podani rezultati šudija progra­ ma za generacijo akcelerogramov simuliranih potresov, ki smo ga dobili iz univerze v Berkeleyu. V grafični obliki je prikazanih .nekaj rezultatov programa. Gra­ fični prikaz omogočajo programi, omenjeni v drugem delu. V četrtem delu je analiziran vpliv velikosti račun­ skih potresnih obremenitev na stroške gradnje stena- stih objektov. Prvi rezultati kažejo presenetljivo maj­ hno povečanje stroškov gradnje pri povečanju račun­ skih obremenitev. Raziskave se zelo intenzivno nada­ ljujejo, saj bo le na podlagi teh rezultatov prvič mo­ goče vsaj približno vedeti, koliko stane potresna var­ nost in se tako laže odločati pri izbiri računskih obre­ menitev. Peti del predstavlja dopolnitev programa EAVEK z novim elementom, ki ustreza stenam z več vrstami odprtin, pri katerih se lahko statične karakteristike spreminjajo po višini objekta. Nov element omogoča popolnoma avtomatiziran račun za vse stenaste ob­ jekte. Raziskave se nadaljujejo, dosedanji bistveni re­ zultati pa so že dostopni širokemu krogu projektantov, saj so objavljeni v članku »Osnove projektiranja v pro tresnih območjih«, ki je izšel v Gradbenem vestniku 7/8, 1977. UDK 517.9:518.1 UDK 551.491 BOGATENJE PODTALNIC — MATEMATIČNI MODEL Vodogradbeni laboratorij, Ljubljana (1974) Adolf P e m i č V študiji »Bogatenje podtalnice — Matematični model« je izpeljan postopek za numerično reševanje problemov .nestalnega ravninskega toka podtalnice s prosto gladino v homogenih in nehomogenih navpično stratificiranih sredstvih (tleh) z medzrnavno porozno­ stjo. Osnovo postopka tvori Boussinesqova nelinearna parabolična enačba za nestalni enorazsežnostni tok, ki jo prevedemo na variacijsko nalogo, slednjo pa mini­ miziramo z odsekoma linearnimi funkcijami — konč­ nimi elementi (KE). Zraven različnih začetnih in robnih pogojev je v študiji upoštevano gibanje proste gladine podtalnice na izcejnem robu. Glavne prednosti predlaganega nu­ meričnega postopka glede na diferenčne postopke so: Upoštevanje krivočrtnih robov in proste gladine je zaradi izredne fleksibilnosti linearnih elementov zelo enostavno, vozlišča elementov lahko poljubno izbira­ mo. Nehomogenost vodonosnih plasti — tudi skokovita — se da zelo enostavno obravnavati. Izpeljan numerični postopek je brezpogojno sta­ bilen in omogoča, da doseže rešitev stacionarno stanje že s sorazmerno malim ševilom časovnih korakov. Infiltracija, evaporacija oz. evapotranspiracija na prosti gladini se dajo zelo enostavno obravnavati. Na koncu študije so prikazane primerjave nume­ ričnih rešitev z rezultati meritev na modelu z viskoz­ no analogijo, numeričnih rešitev z diferenčnimi po­ stopki ter meritev v naravi, ki potrjujejo zadostno natančnost in ustreznost predlaganega postopka za in­ ženirsko uporabo. UDK 624.042.1 NELINEARNA ANALIZA LINIJSKIH IN PLOSKOVNI KONSTRUKCIJ Inšitut za metalne konstrukcije, Ljubljana (1974) Tomaž R o j c Naloga obsega teoretične osnove nelinearne me­ hanike kontinuuma in numerično reševanje nelinear­ nih problemov konstrukcij s pomočjo metode .končnih elementov. Podana je izpeljava postopka za reševanje statičnih in dinamičnih problemov ob upoštevanju ve­ likih deformacij in materialnih nelinearnosti. S pro­ gramom NONSAP je bilo izračunanih tudi nekaj pri­ merov. UDK 624.072.3 693.1 62.001.57.841 SEIZMIČNA ODPORNOST OPEČNIH ZGRADB. VPLIV ELEMENTOV NA ODPORNOST ZIDNEGA ELEMENTA IN ZGRADBE KOT CELOTE, III. del Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (1974) Stane T e r č e l j Opisane so preiskave prototipnih in modelnih (1:7) zidnih elementov, obremenjenih z osno silo in po vi­ šini zidu linearno se spreminjajočim upogibinim mo­ mentom. Dobljeni rezultati povsem potrjujejo veljav­ nost teoretičnih vrednosti, ki jih predlaga ZRMK za dimenzioniranje. Preiskani zidani modelni elementi so primerni za izdelavo in preiskavo modelov večetažnih zidanih zgradb na vibracijski mizi. UDK 528.735 AEROTRIANGULACIJA Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG (1974) Dušan M r a v 1 j e Cilj naloge je bil obdelati različne postopke aero­ triangulacije, dati njihov neposredno za prakso upo­ rabljiv opis in preverjene računalniške programe. Z njimi je možno računati pasovne in blokovne aerotri­ angulacije in sicer na podlagi merjenih slikovnih ko­ ordinat ali modelnih koordinat. Obdelan je bil testni primer. Dani so predlogi za uporabo pri nas. UDK 624.075 UVEDBA ELASTOPLASTlCNE TEORIJE LINEARNIH NOSILCEV V PRAKSO, III. DEL — UKLON IN TEORIJA DRUGEGA REDA RAVNINSKIH OKVIROV PROGRAMSKI PAKET RAVOK-O FAGG (1974) Miloš M a r i n č e k Delo obravnava izdelavo skupine računalniških programov za računanje elastične uklonske nosilnosti in teorije drugega reda ravninskih okvirov po raznih metodah, pri uklonu pa tudi neelastično nosilnost. Za osnovo je bil vzet obstoječi program RA VOK za računanje okvirov po teoriji prvega reda. S pripra­ vo podatkov o geometriji, materialu in obtežbi kot pri programu STRESS je možno računati na osnovi točne rešitv diferencialne enačbe za upogib linijskega ele­ menta pri delovanju osne sile (predpostavka malih po­ mikov) ali pa s približnimi rešitvami kot so postopek z geometrijsko matriko, s poenostavljeno geometrijsko matriko in z interact jo po Vianellu. Pri tem pa pro­ gram za računanje uklonske nosilnosti po točni metodi še ni bil izdelan, pa tudi algoritem za računanje ne­ elastičnega uklona še ni bil ustrezno izbran. V nada­ ljevanju naloge bo tudi to obdelano. INFORMACIJE ** Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 6 Serija: PREISKAVE JUNIJ 1978 Spenjalno varjenje armature iz ČBR 40 jekla 1. UVOD Rebrasto betonsko jeklo ČBR 40 je naravno trdo jeklo. Višja meja plastičnosti in višja trdnost v odno­ su na običajno okroglo betonsko jeklo se pojavlja za­ radi povečane vsebnosti ogljika in mangana v jeklu. Vsebnost ogljika ni natančno definirana in dosega celo vrednost 0,75 %, pri čemer se dosežejo trdnostne last­ nosti jekla, ki so daleč nad spodnjo dovoljeno mejo. Po­ vsem jasno je, da se na ta način izrazito spreminja tudi varivost tega jekla, ki je tem slabša, čim več je predvsem ogljika. Pri ohlajanju zvara, varjenega z ne­ ustreznimi varilnimi parametri in previsokem ogljiku, prihaja do zakalitve tj. tvorbe krhkih struktur, kar se jasno odraža na mehanske lastnosti jekla. O tovrstni problematiki je gradbena operativa že dokaj dobro se­ znanjena, poj a vi j ajo pa se vedno večji spodrsljaji pri spenjalnem varjenju tj. pri »navarjanju« C. 0200 ar­ mature na ČBR 40 jeklo v primeru izdelave armatur­ nih košev in podobno. Prednost tako izdelane armature je hitrejša izdelava, večja togost in lažja manipulacija pri vgradnji. Preiskave armiranobetonskih elementov na Zavodu z obremenilno preizkušnjo pa so pokazale, da je tovrstno navarjanje škodljivo, saj so se elementi nenadoma porušili zaradi krhkega loma ČBR 40 ar­ mature — sl. št. 1 in 2. Podobni lomi tako z navarja- njem poškodovane rebraste armature so se porajali npr. tudi pri razkladanju armaturnih košev. Nedvom­ no, da se pri tem postavlja vprašanje nosilnosti iz tak­ šne armature izdelanih armirano-betonskih elementov že pri statični obtežbi, povsem jasno pa je, da se to­ vrstni problem še v negativnejši obliki manifestira pri nenadnih preobremenitvah, ali v dinamično obreme­ njenih armirano-betonskih konstrukcijah (novi pred­ Slika 2 pis bo dovoljeval pod določenimi pogoji uporabo ČBR 40 armature tudi za dinamično obremenjene konstruk­ cije). Utrujenostne preiskave na samem jeklu kažejo, da je lahko dinamična trdnost tako poškodovanega ma­ teriala tudi za več kot 90°/» nižja od nepoškodovanega. Dinamično trdnost namreč izrazito znižujejo razne za­ reze v obliki ostrih prehodov ali strukturnih spre­ memb, v katerih nastajajo koncentracije napetosti. V naslednjem je prikazan vpliv spenjalnega varjenja na trdnostne lastnosti betonske armature, njeno žilavost in metalografsko strukturo. 2. Preiskave Program preiskav je vključeval rebrasto betonsko jeklo, ki je proizvod Železarne Zenica in sicer dimen­ zije 14, 16, 19 in 22 mm. Uvodoma je bila določena ke­ mična analiza materialov in njihove mehanske last­ nosti. Vrednosti so naslednje: Tabela 1: Kemična analiza Dimenzija (mm) Kemična sestava v % C Mn 22 0,57 1,13 19 0,54 0,80 16 0,64 0,86 14 0,46 0,84 Slika 1 D im en zi je (m m ) M ej a pl as tič no : a v (k p/ m m 2) f £ V1 w % S M ^ 0)N e 0) ^ -*-> ON T-H S - Up og ib z a 90 ° pr ek o D — 5 a 22 52,7 87,2 15,9 zdrži 19 49,4 76,7 19,0 zdrži 16 52,7 89,6 14,4 zdrži 14 46,8 71,5 18,6 zdrži Mehanske lastnosti osnovnega materiala odgovar­ jajo predpisom, ki zahtevajo: a v min. = 40 kp/mm2 o m min. = 50 kp/mm2 510 min = 10% Upogib za 90° preko D = 5a Na podoben način kot se dela v praksi se je tudi v tem primeru navarjala C. 0200 armatura 0 8 mm s kratkim spenjalnim varkom dolžine 6 do 10 mm. Po­ lovica vzorca je bila varjena brez predgrevanja, ostala polovica pa s predgrevanjem na temperaturo ca 200® C z namenom, da se zniža temperaturni gradient in s tem onemogoči zakalitev. Varjenje je bilo izvedeno roč­ no obločno z elektrodo Emona. Mehanske lastnosti spenjalno varjene armature so za različne dimenzije ČBR 40 jekla podane v tabeli 3. Tabela 3. VI Oznaka vzorca in Stanje dimenzija M ej a pl as tič no : a v (k p/ m m 2) Tr dn os t a m (k p/ m m 2) J* ^(D \ N P . 0) OM rH S - Mesto pretrga pri nategu 0 22/1 nepredgreto 0 50,2 0 v toplotno vpliv, coni 0 22/2 nepred greto 0 50,5 0 v toplotno vpliv, coni 0 22/3 nepredgreto 0 49,7 0 v toplotno vpliv, coni 0 22/4 nepredgreto 0 52,5 0 v toplotno vpliv, coni 0 22'5 predgreto 50,5 65,2 1,4 v toplotno vpliv, coni 0 22/6 predgreto 52,3 80,5 3,6 v toplotno vpliv, coni 0 22/7 predgreto 52,7 74,3 2,3 v toplotno vpliv, coni 0 22/8 predgreto 69,0 82,3 4,6 v toplotno vpliv, coni 0 19/1 nepredgreto 0 60,0 2,1 v toplotno vpliv, coni 0 19/2 nepredgreto 0 53,8 0,5 v toplotno vpliv, coni 0 19/3 nepredgreto 0 51,6 0 v toplotno vpliv, coni 0 19/4 nepredgreto 0 53,9 1,6 v toplotno vpliv, coni 0 19/5 predgreto 48,7 73,3 6,8 v toplotno vpliv, coni 0 19/6 predgreto 55,2 80,4 6,1 v osn. mat. 0 19/7 predgreto 54,7 79,6 13,1 v toplotno vpliv, coni Oznaka vzorca in Stanje dimenzija M ej a pl as tič no st i a v (k p/ m m 2) Tr dn os t a m (k p/ m m 2) N w O _ N »H 3*° Nfesto pretrga pri nategu 0 19/8 predgreto 48,7 76,6 10,3 v toplotno vpliv, coni 0 16/1 nepredgreto 0 53,7 0,9 v toplotno vpliv, coni 0 16/2 nepredgreto 51,8 51,8 0 v toplotno vpliv, coni 0 16/3 nepredgreto 0 58,3 0,6 v toplotno vpliv, coni 0 16/4 nepredgreto 0 51,8 0,7 v toplotno vpliv, coni 0 16/5 predgreto 51,3 85,2 15,6 v osn. mat. 0 16/6 predgreto 49,7 71,2 2,5 v toplotno vpliv, coni 0 16/7 predgreto 51,3 84,0 15,0 v osn. mat. 0 16/8 predgreto 50,7 69,0 2,0 v toplotno vpliv, coni 0 14/1 nepredgreto 45,5 61,8 3,6 v toplotno vpliv, coni 0 14/2 nepredgreto 46,1 72,5 17,1 v osn. mat. 0 14/3 nepredgreto 45,8 64,3 5,0 v toplotno vpliv, coni 0 14/4 nepredgreto 45,5 59,7 4,3 v toplotno vpliv, coni 0 14/5 predgreto 44,2 73,1 17,9 v osn. mat. 0 14/6 predgreto 44,3 73,4 18,9 v osn. mat. 0 14/7 predgreto 44,2 61,1 4,7 v toplotno vpliv, coni 0 14/8 pregreto 44,2 72,8 18,2 v osn. mat. Na isti način varjeni vzorci pa so bili še upogi­ bam, pri čemer je bil merjen upogibni kot (ta je naj­ boljše merilo za žilavost materiala) bodisi tako, da je bil spenjalni varek v natezni, bodisi v tlačni coni. Re­ zultati meritev so podani v tabeli 4. Oznaka vzorca in dimenzija Stanje Načinupogibanja Upogib za a° preko D = 5a 0 22/1 nepredgreto varek v natezni coni 5 0 22/2 nepredgreto varek v natezni coni 7 0 22/3 nepredgreto varek v natezni coni 2 0 22/4 nepredgreto varek v natezni coni $ 0 22/5 nepredgreto varek v natezni coni 5 Oznaka vzorca in dimenzija Stanje Načinupogibanja Upogib zai u ° preko D = 5a 0 22/6 nepredgreto varek v tlačni coni 90 0 22/7 predgreto varek v natezni coni 15 0 22/8 predgreto varek v natezni coni 33 0 22/9 predgreto varek v natezni coni 5 0 22/10 predgreto varek v natezni coni 5 0 22/11 predgreto varek v tlačni coni 90 0 19/1 nepredgreto varek v natezni coni 11 0 19/2 nepredgreto varek v natezni coni 4 0 19/3 nepredgreto varek v natezni coni 3 0 19/4 nepredgreto varek v natezni coni 4 0 19/5 nepredgreto varek v tlačni coni 90 0 19/6 predgreto varek v natezni coni 48 0 19/7 predgreto varek v natezni coni 8 0 19/8 predgreto varek v natezni coni 20 0 19/9 predgreto varek v natezni coni 17 0 19/10 predgreto varek v tlačni coni 90 0 16/1 nepredgreto varek v natezni coni 5 0 16/2 nepredgreto varek v natezni coni 3 0 16/3 nepredgreto varek v natezni coni 5 0 16/4 nepredgreto varek v natezni coni 7 Oznaka vzorca in dimenzija Način upogibanja Upogib za a° preko D = 5a 0 16/5 predgreto varek v natezni coni 13 0 16/6 predgreto varek v natezni coni 47 0 16/7 predgreto varek v natezni coni 25 0 16/8 predgreto varek v natezni coni 17 0 14/1 nepredgreto varek v natezni coni 26 0 14/2 nepredgreto varek v natezni coni 36 0 14/3 nepredgreto varek v natezni coni 22 0 14/4 nepredgreto varek v natezni coni 30 0 14/5 predgreto varek v natezni coni 90 0 14/6 predgreto varek v natezni coni 45 0 14/7 predgreto varek v natezni coni 22 0 14/8 predgreto varek v natezni coni 86 Opomba: pri vzorcih 0 16 in 0 14 niso bili več napravljeni upogibi v primerih, ko je bil spenjalni va­ rek v tlačni coni, ker je bilo iz predhodnih meritev povsem jasno razvidno, da tako upogiban material zdrži predpisan kot 90°. M W " ' "Iri