Poštnina platana r gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11933 34 Kulturna prireditev v Črni mlaki Premijera 17. decembra 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: PR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnefše v trgovinah tovarne LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišigeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! ; .. f\y i .. - . SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 9 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 17. decembra 1933 Ost: Golia: »Kulturna prireditev v Črni mlaki" i. Preko Matjaževih dvoran, gorjanske šume, triglavskih tajn in svetopisemskih pokrajin je priromal Golia v Črno mlako. S krajem so se izpremenili tudi prebivalci. Vitezi in vojščaki, botre Šume in Bukve, princi lazurnih dalj so oblekli naše oblačilo ... Grajščinski veterani so slekli svoje bluze, nateknili ža-kete in salonske suknje, oblekli bele rokavice in vzeli iz zaprašenih škatelj v omarah svečani cilinder, ki1 je pri nas še vedno simbol imenitnosti, praznika in slavja ... Z grajščinskimi veterani imajo čmomlaški rodoljubi samo eno skupno: da jim »dobra vina, zlasti stara, podžigajo junaško kri...« — Iz sveta pravljice in pripovedke nas vodi v »mili trg« Črna mlaka. Ako je imel v svojih pravljicah bizarne tipe, ako ljubi fabuliranje in posebnost — tudi tu je ostal vsemu temu zvest, kajti Crna mlaka, bi dejal, je tudi svojevrstna pravljica — sicer za odrasle, sicer taka kot so zaresne — a vendar je iz življenja tega »milega trga« vzet prav poseben slučaj — prilika, ki se ne pojavlja vsak dan — kaj še — morda se ne povrne nikoli... II. Kulturna prireditev! Ti moj Bog, koliko smo jih že doživeli, videli, slišali. Velikih in majhnih. — Vse so po enem kopitu in če pogledamo na dno, če izluščimo jedro, kaj je vsebina? Kaj bi odgovarjal jaz. Saj živimo skupaj. — V to čmomlaško prireditev pa požene vmes slučaj, sam vrag zasuče in zameša štrene. Ampak ta vrag je dobrodušen, ta hoče, da je ob koncu vse lepo in v redu, kakor se za kulturne prireditve spodobi. 1 III. V Črni mlaki, kakor povsod po svetu, žive tipi... Tam živi apotekar Narobe, nadvse zaslužni prijatelj, podpornik in pokrovitelj, posestnik in predsednik skoro vseh kulturnih, prosvetnih, nacijonalnih, humanitarnih, karitativnih, zadružnih in gospodarskih organizacij. On je motor in bogme, ta motor ima kaj delati... Za čast, za slavo — seveda — že — ampak tudi za bogastvo, za dolarje in marke ... Potem je tudi vsevedež in vseznalec Opomba, učitelj, pesnik, komponist in slavnostni govornik za vse prilike in ob vsaki priliki ... On in vsa familija njegova predstavlja točke programa, jih izvaja z vnemo, on sam pa pobira skromne honorarje v obliki kovačev, polnih čaš in zaljubljenosti v svojo lastno imenitnost... Pri vsem: odprta buča je in ve, da je življenje tako... V Črni mlaki tako ... drugje podobno, da je in ostane homo, homini — lupus in ne ovca. Zastopniki poezije, lirike, Bertoncelj in Suša! Nekoč je napisal Golia pesem »Manifest« in tam kramljata ob pozni uri dva poeta, dva kralja fantazije in krmarja bajk o tem, kako »vsakemu poetu siromaku, ki gleda skozi očala glada v mrakove naših dni, izplača po tisočaku vsaka dobra in solidna banka«. — Vse je zastonj, kajti: takrat, o bratje, se bo jelo, pilo, — vse brez novca, ker človek bo človeku — ne več volk, a — ovca. — Ta Manifest« je zadobil tukaj dramatično obliko v obeh poetih. Konkurenca, kdo je izbrani Muze sin, jih grize, spori hite — pri vinu pa je pozabljenje in edinstvo in globokovemo prepričanje: da sta oba prava, zaresna sinoVa Muz... V Črno mlako sta zašla dva, ki sta avtorju prav posebno pri srcu. Mihail in Serjoža, dva ruska emigranta. In s poznanjem ruskega človeka, z gledanjem izza meje jih opremi... Kakšni smo Slovenci? Za Rusa, enostavnega in preprostega?« Včasih Slovenci so zelo čudni, posebno v mestih. Če poveš po pravici, da si bil v Rusiji trgovski pomočnik ali sluga, potem v vojski pa unteroficir, noben te rte epogleda: če rečeš, da si bil general, Vsi ti radi pomagajo.« In še nadalje o Slovencih. »Vprašajo: kaj si bil v Rusiji? Odgovorim p6 pravici: kamerdiner generalgu-bernatorja. Nobene službe ti6 našli. Drugič kamerdiner samo mislim, a rečem genera1g'rtbernat6r. Takoj šem dobil službo na pošti v paketnem oddelkti.« — No, generalov, štabakapitanov 4 la Serjoža in Mihail sm6 'pVeiiešli mnogo... Zdaj je tudi za te kriza — niti taka morda ni več. — IV. Element zamenjave uporablja Golia. Torej enega izmed dvaintridesetih možnosti, na katerih podlagi se rode komedije in veseloigre vsega sveta in vseh časov. — Zato poskrbe profesor Vaclav Nemec in njegov asistent Miler — oba Čeha in učenjaka, špecijalista za metulje na slovanskih zemljah — in oba Rusa. .. Črna mlaka pa raja iz enega slavja preko spoznanja v — novo slavje in navdušenje. — V drugem dejanju se pojavi še nekdo in ta se kliče za »Na-robina«. Preko neprilik in težav pripelje rodoljube, ki imajo majhne zahteve in majhne strasti. So malo lakomni in malo dobrodušni, malo hudobni in malo bahavi — taki so, kakršni morajo biti rodoljubi v milem trgu Črni mlaki. — V. Sedmo Golievo delo je to, ki gre tekom desetih let preko odra naše drame. — Razen »Kralja brezpravnih« so vsa njegova dela mladinske igre, katerim na čelu stoji še vedno »Peterček«. — »Črna mlaka« je prvo delo, ki ga prikazuje kot rahlega, dobrodušnega satirika, kot šaljivca z nasmeškom. — Želimo, da bi imelo delo uspeha in si utrlo pot tudi preko drugih odrov doma in zunaj. — Kakšne možnosti so tu za češke odre. Samo Nemec in Miller postaneta jugoslovanska državljana, Libuška pa zadobi zvočno domače ime Francka in Rezka ... Pa je! — Razno Hcnry Bernstein je napisal novo igro »Le Messager«, ki jo vprizori pariški Theatre de Gymnase. Gaston Baty, znani režiser, je napisal igro »Prosper«, ki jo bo igral Theatre Montparnasse. Bernhard Shaw je napisal novo politično komedijo »On the rocks«, ki jo bodo v Londonu igrali kot premiero po znižanih cenah. Charles Mere je napisal igro »Passage des Princes«, v kateri slika pevko Hortenzo Schneider in komponista J. Offenbacha. Igral jo bo Theatre de la Madeleine. Emil Devrient, dvorni igralec je bil 1. 1860 v Dresdenu obsojen na tri dolarje zaradi pregreška proti nravnosti. Na odru je namreč svojo lepo ljubimko — resnično poljubil. 3 Feni. Bonn kot (luh. Hamletovega duha bi moral igrati na Dunaju. Ravnatelj Bemau zakriči nanj pri skušnji: »Tako ne govori noben duh!« Bonn: »Ali ste ga mar že kdaj slišali govoriti?« Usoda iger. Star avtor pravi mlademu dramatiku: »Kaj pa rabite priporočila za svojo igro! Če je igra dobra, ji ne more pomagati nobeno priporočilo. Če je pa slaba, si bo že sama utrla pot v svet.« Cenzura. Staroavstrijski višji cenzor Haegelin je določil: »Cenzura mora paziti, da dve zaljubljeni osebi nikdar sami ne zapustita odra, vedno morata oditi v spremstvu tretje osebe.« Na turneji. Hiša slabo obiskana. Igralec gleda skozi luknjico v zastorju. Tovariš ga vpraša: »Koliko je ljudi?« Igralec odgovori: »Dosedaj imamo še mi večino.« Po telefonu. Pri nedavno umrlem komiku M. Adalbertu, Pal-lenbergovem kolegu, je zazvonil nekoč telefon. Adalbert zakliče v aparat: »Halo?« Pallenberg: »Tu Pallenberg. Kdo tam?« Adalbert: »Tu največji komik sveta.« Pallenberg: »Potem sem napačno zvezan. Hotel sem govoriti z M. Adalbertom.« Vedno nov izum. Intendant R. Weichert je ugotovil: »Tako zvani stilizirani oder je bil zadnja leta štiriinosemdesetkrat izumljen in ker sta platno ter les draga, bo tekom prihodnjih dveh let še triindvajsetkrat izumljen.« Slezakova hčerka. Slezak ima posestvo v kraju Tegernsee. Nekoč pošlje hčerko s pismom na pošto in ji da tudi denar za znamko. Mala se kmalu vrne in stisne skrivaj očetu denar v žep: »Pismo sem vrgla v skrinjico tako, da ni nihče opazil in tako šmo si prihranili poštnino.« 0^0 Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani, 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI ORKI/Tia °AU3lfV^O /TOtfA* t^T W 1 katera osvaja, očara ICpOIa, smrtnika od najmž-jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejfia cvetlica, s katero more mati priroda o' dariti ženo, katere sveta d"lž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. K>k° se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogočr z raznimi pudri, suhimi, »rastnimi šmii.kami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sečnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hra »ijo, ne pa sušijo. La zvečer uoo-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml čno vodo t«-r z Uran Zoraida milom, nakar tak >j namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, ne dolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po mtsaž« z Ur-n kremo n »Čno, Zo aido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz k^teraga diši kipeče zdravje, ampak ta edin tveni preparat naredi kožo t aržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegi iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Kulturna priretev v Črni mlaki Veseloigra v tre!1 — Spisal Pavel Golia. Mihail ( dva bi-ezposelna ( . . Serjoža | ruska emigranta 1 . . Jože, hlapec pri Narobetu .... Lojze, njegov sinček.................. Narobe, lekarnar in predsednik skoro vseh organizacij v Črni mlaki......................u . Opomba, učitelj....................... Prašek, ravnatelj posojilnice in načelnik ognjegascev .... Glavar ............................... Glavarica............................. Stražmojster.......................... Financar ............................. Puterletova, učiteljica............... Narobetova ........................... Opombova.............................. Bertoncelj \ „ , „ . } Suša I crnom‘asKa poeta j Gregori" Jan Bratina * * * Cesar Kralj Lipah Drenov« Mira Ds Skrbinš' Plut Gabri jel« P. Juvan Medved«1 Potokar Sancin Pesmi za sekstet je komponiral g. Šušteršič. — Dejanje in III. pa v Blagajna se odpre ob pol 20. Pismonoša..........................Brezigar Nemec, profesor iz Prage .... Železnik ®'ler, njegoc asistent.............Daneš Kmetica .......... Rakarjeva Natakarica.........................Slavčeva '''rtihschoppen, zastopnik lovskega društva »Prijatelj prirode« . . brglez, predsednik esperantskega društva »Mundo«.................... Jereb, predsednik Društva filateli- stov ............................. ^|atica, Opombova hčerka . . . policaj............................ ^rcmar.............................Skrbinšek •krčmarica.........................Nablocka j^ibuška, soproga profesorja Nemca Boltarjeva “atinjak, tajnik »Kulturne enote« Jerman mlaki, in sicer: 1. dejanje ob potoku pri kopališču, II. atem sodčku«. Režiser: prof. 0. Šest. Bratina Pianecki Murgelj * * * Plut f ob Parter: Sedeži 1. vrste , . . . Din 28-- n II. - III. vrste . . .. 26'- »» IV.-VI. „ , . 24- VII.-IX. „ . . .. 22-- »» X. - XI. . . „ 20- .. XII. -XIII. . „ 18-- VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji Lote v Dodatni 20. Konec ob pol 23. S DiD 100- v v! * 10° - . 70-- i lo**! rt*riu „ 20 — ' r«du °»»ki Ico 20-- 15'- Balkan: Sedeži 1. vrste „ II. Galerija t I. „ • U. . „ HI. „ . Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Din 20-16'- 14 — 12-10--2-50 5- D Predp iona taksa za r"« ie vračunana v cenah RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI /a7ko /yoV Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 '/2 ure zjutraj Pivo - izbrana vira Topla in mrzla jedila . Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvornl-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in' življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavnt sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Knjigarna Učiteljske tiskarne v Lfubliani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa u ica 44 4 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v PEKO čevlju