GEOGRAFSKI OBZORNIK RABA PODATKOV DALJINSKEGA ZAZNAVANJA V SLOVENIJI Božena Lipej UDK 778.35(497.12) RABA PODATKOV DALJINSKEGA ZAZNA- VANJA V SLOVENIJI Božena Lipej, mag., Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Republiška geo- detska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljub- ljana, Slovenija Prispevek opiuje v prvem delu tehniko daljin- skega zaznavanja, v drugem pa govori o pomembnejših praktičnih rezultatih, doseže- nih v Sloveniji. UDC 778.35(497.12) THE USE OF REMOTELLY SENSED DATA IN SLOVENIA Božena Lipej, Msc., Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiška geo- detska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljublja- na, Slovenia The first part of the article describes the technics of remote sensing. The second part describes the main practical results, attained in Slovenia. Daljinsko zaznavanje (teledetekci- ja, Remote Sensing, Fernerkundung) pred- stavlja tehniko uporabe posnetkov, nare- jenih iz daljave. Podatke dobimo z merje- njem moči elektromagnetnega valovanja, ki ga odbija ali seva opazovani del ze- meljske površine oziroma določeni pred- met. Vsak predmet sprejema del sončne ali druge energije, ki jo vpija, odbija ali prepušča. Za merjenje deležev odbite in sevane energije elektromagnetnega spek- tra, v razponu od vidnega do infrardeče- ga, uporabljamo fotografske kamere, ra- darje, multispektralne kamere, sonarje in druge naprave, ki so nameščene na zrač- nih plovilih. Naprave so občutljive za dolo- čeno vrsto valovnih dolžin in posredujejo podatke meritev odboja v obliki fotografi- je ali otipane oziroma skanirane slike. Največji razmah je doseglo daljin- sko zaznavanje, ki zbira podatke o zemelj- ski površini s pomočjo heliosinhronih satelitov. Leto 1972 je na tem področju pomembno za civilno okolje, saj je ameriš- ka NASA izstrelila prvi satelit iz serije Landsat, Landsat-1 (prvotno ERTS-1). Sledile so izstrelitve tehnično izboljšanih satelitov Landsat-2 leta 1975, Landsat-3 leta 1978, Landsat-4 leta 1983 in Land- sat-5 leta 1984. Za izvedbo je priprav- ljen Landsat 6, Landsat-7 pa je že v programu. Z upravljanjem s sateliti Land- sat se deloma ukvarja ameriška družba EOSAT (Earth Observation Satellite Com- pany), kjer se nahaja tudi centralni ar- hiv posnetkov celega sveta. Prvi Landsat sateliti so Zemljo obkrožili 14-krat v 24 urah na višini 915 km in se po 18 dneh ob istem času vračali na isto točko na Zemlji. Zadnja satelita iz serije Landsat sta znižala orbito letenja in se nekoliko hitreje vračata na isto točko. Na vseh Landsat satelitih so multispektralne kamere (MSS), s katerimi se snema (ska- nira) 185 km širok pas zemeljske površi- ne. Optična ločljivost (slikovni element ali piksel - picture element) teh kamer na Zemlji je 55 krat 79 m. Satelita Land- sat-4 in Landsat-5 imata poleg MSS skanerja še TM (Thematic Mapper) ska- ner za velikost piksla 30 krat 30 m in širšo zmožnost pokritja območja elektro- magnetnega valovanja. Sprejemna postaja posnetkov za območje Slovenije je v Fu- micinu v Italiji, ki skrbi tudi za distribu- cijo podatkov. Satelite pošiljajo v vesolje poleg Američanov tudi Japonci, Indijci, Kitajci in nekatere evropske države, ki so zdru- žene v ESA (European Space Agency). Leta 1986 so Francozi izstrelili satelit SPOT-1 (višina leta 809 km, na isti toč- ki je ponovno v 26 dneh) z dvema ska- nerjema, ki skanirata dva vzporedna pasova širine 60 km z vmesnim prekri- vanjem 3 km. Skanerja HRV-1 in -2 (Haute Resolution Visible) zaznavata pan- kromatsko z ločljivostjo 10 krat 10 m ali multispektralno z ločljivostjo 20 krat 20 m. Leta 1990 je bil izstreljen še sate- lit SPOT-2, SPOT-3 in SPOT-4 pa sta predvidena z ustreznimi izboljšavami. Bolj- ša resolucija kot pri Landsatu omogoča podrobnejše obdelave izbranih delov ze- meljske površine z več elementi. Sprejem podatkov se za Evropo izvaja v Toulousu 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK (Francija) in Kiruni (Švedska). Distribuci- ja podatkov v analogni in računalniški obliki se izvaja v Toulousu. Leta 1991 je ESA (European Space Agency) izstrelila poseben satelit z radarjem, imenovan ERS-1 (prvotno ime- novan European Remote Satellite, kasneje preimenovan v Environmental Remote Satellite), ki bo zaradi številnih prednos- ti zanimiv za nekatere stroke v Sloveniji, saj bo tudi zanj zagotovljena kontinuira- nost snemanj ozemlja. Kljub objektivnim težavam je bilo v Sloveniji doseženih kar nekaj upo- rabnih rezultatov. Leta 1977 je bil na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo iz Landsata-2 narejen poskus ocene izra- be tal za krajevno skupnost Libeliče v občini Dravograd. Zavod SR Slovenije za statistiko je bil leta 1982 koordinator multidisciplinarnega raziskovalnega projek- ta (sodelovanje Geodetskega zavoda SRS, Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo, Geološkega zavoda in drugih) Upo- raba digitalnih, satelitsko skaniranih podatkov za ocenjevanje izrabe tal in kmetijskih površin v Sloveniji in Jugosla- viji. Na primeru Savinjske doline je bila iz MSS posnetkov Landsata-3 oziroms Landsata-4 izdelana ocena površin po- sameznih razredov izrabe tal s potrditvi- jo metode za upravičenost takih ocen v Sloveniji za večja kmetijska območja. V letu 1986 so bili obdelani še digitalni podatki TM skanerjev za Dravsko - Ptuj- sko polje. V letih 1986 do 1987 se je s podporo programa tehničnega sodelovanja "The Application of Satellite Remote Sen- sing Techniques in the fields of Land use Agriculture and Forestry" na Zavodu SR Slovenije za statistiko realiziral nov interdisciplinarni projekt. Izdelan je bil prvi MSS geografsko orientiran mozaik Slovenije (uporaba treh scen Landsat MSS, vključene digitalne meje republike Slovenije) z oceno izrabe tal (mešani gozd, iglavci, travniki, mešane kmetijske površine, hmelj, zazidano, voda). Tema- tika je bila prikazana na računalniško izdelani tematski karti v merilu 1 :500 000. Z analizo MSS mozaika so bile vzpostavljene homogene naravne eno- te, ki bazirajo na geografsko - geoloških značilnostih Slovenije in prikazane na računalniško izdelani karti merila 1 : 500 000. Na podlagi Landsat-5 TM podatkov za leto 1984 je bila izdelana analiza najpomembnejših kmetijskih po- vršin občine Ptuj z izračunanimi statis- tikami in računalniškim kartografskim prikazom v merilu 1 :500 000. Iz podat- kov TM-a iz let 1984 in 1986 je bila izdelana časovna (multitemporalna) anali- za območja Savinjske doline z oceno povr- šin hmeljišč ter računalniškim kartograf- skim prikazom v merilu 1 : 50 000. Za občino Ptuj je bila izdelana še ocena gozdnih sestojev z izračunom statistik in narejen kartografski prikaz v merilu 1 : 50 000. Z analizo SPOT pankromat- skih in multispektralnih podatkov občine Krško iz leta 1986 je bila pripravljena zasnova podatkov za kasnejšo uporabo v GIS-u. Rezultati v tem mednarodnem projektu so lahko nastali zaradi mož- nosti uporabe opreme na FAO Remote Sensing Centru v Rimu. Z aktivnostmi na področju dal- jinskega zaznavanja se v Sloveniji v naj- večji meri ukvarja skupina strokovnjakov na Zavodu R Slovenije za statistiko, ki jo vodi dr. Ana Tretjak, ki je bila tudi glav- ni koordinator za izvedene interdiscipli- narne naloge. Poglavitne aktivnosti skupi- ne so na področju izdelave podlag za mozaik Slovenije in časovnih (multitem- poralnih) ter drugih analiz za potrebe kmetijske statistike. V manjši meri se, zaenkrat, v delo vključujejo gozdarji, geo- logi, geodeti in geografi. 1. Donassy, V. et al. 1983: Daljinska is- tražiuanja u geoznanostima. Jugoslovan- ska akademija znanosti in umetnosti, Svet za daljinsko zaznavanje in foto- interpretacijo. Zagreb. 2. Tretjak, A. et al. 1985: Uporaba digital- nih, satelitsko zajetih podatkov v SR Sloveniji. Zavod SR Slovenije za statisti- ko. Ljubljana. 3. Tretjak, A. et al. 1986 do 1987: Upora- ba satelitskih metod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in za potrebe kmetijstva in gospodarstva. Zvezni razis- kovalni projekt, Remote Sensing Centre, ACRT, Food and Agricultural Organiza- tion of the United Nations, Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana. 25