H GEOMORFOLOGIJI SLOVENSKIH IN MEDJIMURSKIH GORIC B o r u t B e l e c 11 Geografski zbornik Uvod Obravnavano področje obsega vzhodne Slovenske gorice in nji- hovo nadaljevanje — Medjimurske gorice. Meja vzhodnih Slovenskih goric proti zahodu ni naravna, temveč jo je narekovala tehnična stran, specialke v merilu 1 : 25.000. Tako sem zajel področje od Lendave do Cakovca, preko Ljutomera in Ormoža, vse do Gornje Radgone in bli- žine Ptuja. Omenjeni teritorij vključuje topografske karte naslednjih sekcij: Murska Sobota 3 b, 3 d, 4 c, 4 d, Dolnja Lendava 3 c, Ptuj 1 b, 2 a, 2 b in Čakovec 1 a. Poudarim naj, da pričujoči tekst nima namena dati zaključne geomorfološke slike vzhodnih Slovenskih goric, temveč ima bolj zna- čaj pregleda čez pliocenski nivojni sistem in diluvialne terase, s čimer bi bilo nekako razširjeno in poglobljeno delo, pričeto v »Ljuto- merskih goricah«. Geomorfološka problematika ostaja še precej od- prta, vendar lahko trdimo, da bodo rezultati iz zahodnih Slovenskih goric, Goričkega in Dravinjskih goric v povezavi s tem prispevkom bistveno pripomogli pri njenem reševanju. Obenem bo geomorfološko delo na subpanonskem obrobju vzhodne Slovenije dalo določene ugo- tovitve, ki jih bomo lahko s pridom uporabili v drugih geomorfološko sorodnih področjih. Odpira pa se tudi nova problematika, zanimiva s širšega geomorfološkega aspekta. Geološko-stratigrafsko proučevanje je doseglo v zadnjih letih v Slovenskih goricah velik napredek. Za njihov pretežni del imamo danes že nova geološka kartiranja, geološke karte in poročila. Skoda je le, da so mlajše geološke formacije, kot zgornji pliocen (belveder- ski prod) in pleistocen (razne vrste ilovic in gline), manj natančno obdelane. Karta nivojev in teras je izdelana na osnovi delovne karte v me- rilu 1 : 25.000. Morfološko hidrografski opis Prevladujoča morfološka oblika obravnavanega področja so vrhovi, na splošno blagih oblik, ločeni s plitvimi sedli in vmesnimi vlažnimi dolinami. Ti vrhovi se združujejo v dolge vrste, ki dosežejo tudi 10 km dolžine. Značilna je smer slemenitve, ki je seveda pove- .d 163 zana s celotnim tektonsko-hidrografskim razvojem Slovenskih goric. V vzhodnih Slovenskih goricah preidejo goriški grebeni iz smeri Z—V v smer SZ—JV, v Ljutomerskih in Medjimurskih goricah pa znova v vzhodno-zahodno smer. Obenem preidejo stranska slemena iz smeri S — J v razne smeri, dalje na vzhod pa zopet v prvotno smer. Slemenitev vzhodnih Slovenskih goric lepo nakazujeta tudi njuna najpomembnejša vodotoka Ščavnica in Pesnica. V Ljutomerskih in Medjimurskih goricah prihajajo močno do izraza stranska slemena v smeri S—-J, ki jih je izdelala globinska in bočna erozija pritokov Mure (Presiški potok, Vučkovski potok, Pavlovski potok, Libanja, Trnava itd.). Tako se nekako zopet ponovi slika iz zahodnih Sloven- skih goric. Edino izjemo predstavlja na tem terenu spodnji tok Ščav- nice s pritokom Kostanjevico, ki tečeta proti vzhodu ter kaže zato tudi slemenitev v isto smer. Vzhodno smer ima Kamenščak (268 m), 5 km dolgo sleme med omenjenima tokovoma. Potrebno j e torej , d a v mor fo lo ško-h idrogra f skem pog ledu ločimo ožje vzhodne S lovenske gor ice od L j u t o m e r s k i h in Medj imursk ih , s a j se v n j ih tektonski proces i in z n j imi p o v e z a n a eroz i j ska akt ivnost pr i tokov Mure in D r a v e ni u v e l j a v l j a l a v enaki meri oziroma v istem smislu. V zvezi s tem n a j opozorim samo na d a n a š n j i potek r a z v o d j a v S lovensk ih gor icah oziroma na raz l ike , ki se j a v l j a j o m e d posamez- nimi n j ihovimi deli . Ko se je namreč bolj ali manj ravno dno s sedimenti terciarnega morja polagoma vzdigalo in postajalo kopno, so ga tektonska gibanja rahlo nagnila proti jugovzhodu. Zato se je tudi ves odtok usmeril v tej smeri in glavne vode (Drava, Mura, Pesnica in Ščavnica), so si začrtale svojo pot na jugovzhod. Pa tudi njihovi pritoki so se morali usmeriti v smeri omenjenega prvotnega nagiba, bolj proti jugu in vzhodu, ter so na ta način ustvarili značilno asimetrijo v hidrografski mreži Slovenskih goric. Vse glavne reke namreč dobivajo mnogo večje in daljše pritoke s svoje severne strani, tako da je n. pr. razvodje med Pesnico in Muro v neposredni bližini Mure (3). Popolnoma isto sliko nam kaže razvodje med Muro in Ščavnico, ki poteka tik nad Apaško kotlino. Ne sme p a ostati nepodčr tano , d a so razmere v L j u t o m e r s k i h in M e d j i m u r s k i h gor icah nekol iko drugačne . T u k a j p o t e k a namreč raz- vod je med Muro in D r a v o normalno, n e k a k o v sredi med r e k a m a ali le nekol iko pres tav l j eno prot i severu. Iz tega bi l ahko sk lepa l i , d a se nag ib proti jugovzhodu v tem delu ni izvrši l v t a k š n e m obsegu kot v zahodnih S lovenskih goricah. N a to n a v a j a m e d drug im preusme- ritev Mure in D r a v e iz jugovzhodne v vzhodno smer ter z av l ačevan je iz l iva Ščavn ice in Pesnice, moment, ki p a g a j e t reba p r e d v s e m pri- p i sovat i močni a k u m u l a c i j i p redhodnic Mure in D r a v e . Razen tektonike je brez dvoma vplivala na razvoj hidrografske mreže oziroma reliefa, tudi petrografska sestava, sa j je slednja v Slo- venskih goricah v podrobnem zelo pisana. Značilna je tudi asimetrija rečnih dolin oziroma njih profilov. Zahodno pobočje je navadno položno, medtem ko je vzhodno neko- liko bolj strmo. Vode torej ne prodirajo samo proti jugu, ampak tudi proti vzhodu, kar je, kot že omenjeno, ena izmed osnov za zavlače- vanje izliva (5). Lep primer za to sta dolini Ščavnice in Pesnice. Tudi v Medjimurskih goricah zasledimo podobne pojave. Zaradi tektonskega premika na vzhod tečejo potoki najčešče na vzhodni strani doline in dobivajo s te strani le kratke pritoke. Razvodje med potoki je večkrat nesimetrično in pomaknjeno na zahod. Tudi dolin- ska dna so temu primerno na zahodu mnogo položnejša od onih na vzhodu (Zeiza, Dragoslavec, Selnica, Zahodna Trnava, Goričica, Ple- škovec, Brodeč). Potoki v Medjimurskih goricah pri prestopu drav- ske ježe zavijejo proti vzhodu, kar je prav tako posledica nagiba v tej smeri (Zahodna Trnava, Podčurek, Goričica). Pritoki Murice in Mure tečejo na zahodu v meridijanski smeri (razen Jalšovščaka), na vzhodu pa preidejo v severovzhodno smer (1). Tektonsko-petrografski pregled ozemlja Slovenske in Medjimurske gorice ne predstavljajo nikake tekton- ske enote in so le erozijski izrez iz rahlo nagubane terciarne odeje na vzhodnem vznožju Alp. Na jugu jih omejuje Dravsko polje in Po- dravina, s severa pa ravno Pomurje. Omenjeni nižinski tvorbi režeta razne tektonske elemente v prečni smeri. Pri tej omejitvi z obrobnimi nižinami so sodelovala kajpak tudi mlada tektonska premikanja, saj kažejo ravno robovi Slovenskih goric zanimivo morfološko sliko, namreč, da predstavlja gričevje višji svet med nižinsko okolico na severu in jugu, da pa mejni reki Drava in Mura udarjata prav na njegovo vznožje in ustvarjata pri tem na zunanji strani dolge terase in prodovna polja, katerih v gričevju ni ali pa so ohranjena le v manjšem obsegu. Tektonsko moremo razčleniti Slovenske in Medjimurske gorice v jugovzhodni, osrednji in severozahodni del. J u g o v z h o d n i d e l , ki leži med Ormožem ter se nadaljuje v smeri proti Lendavi, nadaljuje postumne odrastke Karavank od Haloz proti Lendavskim goricam ter preko njih proti sredogorju na Madžarskem (10). Pripada antiklinalni zgradbi, ki se pričenja že v Ha- lozah, kjer se odcepi od smeri Konjiška gora, Plešivec, Rogaška gora, Macelj, Ivanjščica, Kalnik. Ti gorski hrbti predstavljajo najsevernejšo progo »Posavskih gub«. Zato je prišteval Moos selniško-ormoško anti- klinalo k Posavskim gubam. Nastanek antiklinalnih struktur v Slovenskih goricah in Prek- murju je vezan na magmatske intruzije. Izjema je le selniško-ormoška antiklinala, ki pripada Posavskim gubam. Kog tvori zahodni del te antiklinale. Njeno teme poteka čez Ormož, v smeri proti severo- vzhodu in zavije na Kogu proti vzhodu. To smer obdrži vse do svo- jega vzhodnega konca pod madžarsko ravnino. Os antiklinale se spušča kontinuirano proti vzhodu, to je, pade pod madžarsko rav- nino. Na naši strani lahko zasledujemo njen potek in zgradbo tudi na površini, ker poteka čez nizko gričevje, ki geografsko predstavlja skrajni jugovzhodni del Slovenskih goric in ker se os antiklinale vzdiga proti zahodu oziroma jugozahodu. Zato se je na površini med Ormožem in Kogom pokazalo zaradi denudacije njeno jedro. Od teh najstarejših plasti zadenemo nato v smeri proti severovzhodu oziroma vzhodu na vedno mlajše plasti, ki podkvasto obkrožajo starejše. Obe krili antiklinale — severno in južno — se spuščata pod di- luvialne nanose. Južno krilo se spusti pod diluvialne nanose dravske nižine, severno pa pod aluvij murske nižine. Geofizična karta kaže enakomerno in pravilno spuščanje plasti južnega krila v tako ime- novano čakovsko sinklinalo, medtem ko ustvarjajo plasti severnega krila nekako teraso (v geološkem smislu) pod vasjo Petišovci, jugo- vzhodno od Lendave. Vzrok te deformacije lahko iščemo v sosednji starejši antiklinali. O r m o š k o - s e l n i š k a a n t i k l i n a l a j e p r e c e j p r e l o m l j e n a vzdo lž te- m e n a , p a i m a t u d i p r e č n e pre lome . T i p r e l o m i — p o d o l ž n i kot po- v p r e č n i — p a se ne o m e j u j e j o le n a o b m o č j e b l i zu t e m e n a an t ik l ina le , m a r v e č se k a ž e j o t u d i n a kr i l ih . Najstarejša domnevna formacija na ormoško-selniški antiklinali je doslej helvet, vendar ga na površini od Ormoža do madžarske ravnine nikjer ne opazimo (7). Torton tvori jedro antiklinale Ormož— Kog. Ker je antiklinala že precej denudirana, se kaže torton v širokem pasu vzdolž temena antiklinale, kjer ga pač ne zakrivajo pleistocen- ski nanosi. Na samem temenu antiklinale najdemo sive laporje, na krilih pa pofeg laporjev že tudi trde apnene peščenjake in litavske apnence. Sivi laporji leže torej pod litavskimi tvorbami. Na severo- zahodnem krilu so litavske tvorbe slabše razvite kot na jugovzhodu, kjer jih lepo opazujemo na Humu, nekoliko manj jasno pa okoli Bolfenka, Vodranskega vrha in Jastrebcev. M l a j š e p l a s t i do k v a r t a r j a so ome jene p r e d v s e m na severo- z a h o d n o kr i lo an t ik l ina le , s a j j e j u g o v z h o d n o p o k r i t o s p le i s tocen- s k i m m a t e r i a l o m . T e m l a j š e p l a s t i so z g r a j e n e iz zelo r az l i čn ih k l a - s t i čn ih sed imentov . V g l a v n e m p a l a h k o rečemo, d a se s to j e iz p r o d a , k r e m e n o v i h p e s k o v , gl ine, l a p o r n a t i h p e š č e n j a k o v in p e š č e n i h l a p o r - j ev . T e h p e t vrs t k a m e n i n s e m e n j a v t a n k i h p l a s t e h zelo p o g o s t o in j i h n a j d e m o p o v s e m terenu močno raz t re sene . P o l e g t e g a l a h k o t u d i o p a z i m o , d a p r e v l a d u j e j o v s t a r e j š i h p l a s t e h b o l j l a p o r j i in t rdni p e š č e n j a k i , v m l a j š i h p l a s t e h p a p e s e k , p r o d in g l ina , č e p r a v n a j d e m o v m a n j š i mer i p e s e k t u d i v s t a r e j š i h p l a s t e h in l a p o r j e v m l a j š i h . T a k o j n a d tor tonom leže n a s e v e r o z a h o d n e m k r i l u a n t i k l i n a l e a p n e n i in p e š č e n i l a p o r j i , l a p o r n a t i p e š č e n j a k i in r j a v a g l ina . P r e d - v i d e v a se, d a j e to sarmat. V s a z n a m e n j a k a ž e j o , d a i m a b r a k i č n i razvoj, v nasprotju z morskim, v katerem je razvit torton. Na Humu leže nad litavsko tvorbo plasti kremenovega peščenjaka, peska in proda. Serija, ki leži v Ljutomerskih in Medjimurskih goricah nad domnevnim sarmatom, je spodaj iz svetlih trdnih apnenih laporjev, iz skrilavih in kompaktnih sivih glinastih in peščenih sljudnatih la- porjev, zgoraj pa iz lapornatih peščenjakov in kremenovih peskov. Sklepajo, da je to najnižji del spodnjih kongerijskih skladov (croa- tica plasti). Zgornji del spodnjih kongerijskih plasti j e z g r a j e n p r e - težno iz peskov in peščenih laporjev. Vse te plasti uvrščamo v panonsko stopnjo. S l e d i spodnji del zgornjih kongerijskih (pontijskih) p l a s t i , k i j e grajen spodaj iz glinastih laporjev s sljudo, zgoraj pa iz peskov in peščenjakov. Blizu Vuzmetincev se ta pas izklini. Zgornji del kongerijskih plasti (Rhomboidea plasti) s e s t a v l j a j o menjaje peski in peščeni laporji. Proti jugovzhodu se te plasti izkli- nijo, ker jih prekrijejo mlajše plasti. Zgornje kongerijske plasti so nastale v spodnjem pliocenu ozi- roma tako imenovani pontski stopnji (zgornji panon) in se ujemajo s termini abichi in rhomboidea, ki so uporabljeni na legendi geološke karte (6). V času njihovega usedanja se je že delala ormoško-selniška antiklinala in se je pogrezal svet pri Petišovcih in v območju čakov- ske sinklinale. Zato je zgornji panon v sinklinalah zelo debel in bolj lapornato razvit. Prevladujejo peščeni laporji in peščene gline. V času usedanja rhomboidea plasti so se zgodile v geološki zgo- dovini znatne spremembe, ki jih je povzročilo močno tektonsko pre- mikanje. Morda se je v tem času, ki bi, upoštevajoč ostale dele pa- nonskega bazena, časovno ustrezal nekako postdacu, dokončno izoblikovala ormoško-selniška antiklinala. To mnenje, ki temelji na kotni diskordanci, je izrazil Winkler v svoji obdelavi Slovenskih goric. Mlajši rečni nanosi leže skoraj horizontalno. Po nastanku ormoško-selniške antiklinale se je Panonsko morje oziroma jezero dokončno umaknilo s tega področja. Teren je bil pod- vržen le še rečnim vplivom, bodisi eroziji ali nanašanju. Po tektoniki sodeč, je nekaj časa morala prevladovati rečna erozija. Kmalu pa se je pričelo nanašanje. Odložene so bile debele plasti kremenovih pe- skov s tankimi vložki peščenih glin in peščenih laporjev (7). Pas bolj lapornatega brakičnega razvoja se širi od Kogla in Pa- vlovskega vrha severno od Ormoža proti severovzhodu čez Svetinje, Brebrovnik, Slančovec, Temnar, Gomilo, Novačak, Šantovec in Sel- ščak. Pretežno peščena sladkovodna cona pa tvori nekako višjo stop- njo, ki se na temenu takoj opazi. Na njej stoji Jeruzalem, Plavšček, tvori jo Strmec, Globočki breg in Robadje. Peščena sladkovodna cona je zelo debela. Severozahodni rob ima šele na Radomerščaku, kjer leži na njej glina (6). Prav na vrhu teh najmlajših plasti leži okoli 50 m debela plast kremenovih prodnikov, ki so se ohranili samo še v višjih delih gri- čevja. Pri Ljutomeru je hrib Kamenščak zgrajen skoraj izključno iz tega proda. Prod je po petrografskem videzu močno podoben belve- derskemu. Za oba je značilno, da sta prevlečena s tanko plastjo že- lezovih oksidov (7). Ponekod je vmes rdečkasta ilovica kot nekako vezivo. Vse doslej omenjene plasti so bile nagnjene; tvorile so antiklinalo. Omenjeni prod, ki leži nad zgornjim delom rhomboidea plasti, pa leži horizontalno in ne gradi več antiklinale. Winkler ga prišteva v dac in tudi sklepa, ker ta ni naguban, da se je gubala antiklinala Koga še pred dacijem. Jugovzhodni del Slovenskih goric oziroma njihovo medjimursko nadaljevanje, sestavlja torej veliko antiklinalno strukturo, ki ni nič drugega kot nekakšen postumen odrastek Karavank od Haloz proti Lendavskim goricam ter preko njih proti ogrskemu sredogorju. O s r e d n j i d e l Slovenskih goric, ki se vleče od njihovega roba med Duplekom in Veliko Nedeljo v smeri proti Veržeju in Ljutomeru, predstavlja nekako veliko sinklinalo med jugovzhodnim in severo- zahodnim delom Slovenskih goric, ki je zapolnjena s povprečno mlaj- šimi skladi kakor sosednja dela Slovenskih goric ter v svoji manjši tektonski razgibanosti nekako nadaljuje depresijo podpohorskega žleba (Vitanje, Konjice, Slovenska Bistrica) s Ptujskim poljem kot njegovim podaljškom. Imenujemo jo navadno ljutomerska sinklinala. Dalje na s e v e r o z a h o d (tretja tektonska enota Slovenskih goric) sledi znova antiklinalni sistem. Ce gremo od severozahoda proti jugo- vzhodu, zasledimo najprej cmureško antiklinalo, ki se nadaljuje preko Apaške kotline in Mure v gleichenberško eruptivno ozemlje. Proti jugovzhodu ji sledi radgonska. Slednjo lahko sledimo od Lenarta preko Negove proti Kapeli, od koder preide v Prekmurje. Prav tako kakor cmureška, je tudi radgonska antiklinala sestavljena iz več manjših in krajših antiklinalnih tvorb. Skladi na površju so v rad- gonski antiklinali povprečno že mlajši kakor v cmureški. V materialu jedra cmureške antiklinale (v tortonu) se opaža mestoma grohasti material, kar tudi kaže na povezavo (poleg geofizičnih merjenj) z gleichenberškim eruptivnim ozemljem. V materialu radgonske anti- klinale grohi niso bili doslej najdeni, ker je torton v glavnem prekrit z mlajšimi skladi. Pač pa so na radgonsko antiklinalo vezane slatine, zlasti na njene robove (10). Po kamnolomih se da zaslediti nekaj pre- lomnic. V okoslavskem kamnolomu se pokaže prelom v smeri na Ka- pelo in Radence. V tektoniki osrednjega dela Slovenskih goric opažamo dejstvo, da se tektonski elementi (sinklinale in antiklinale) zasučejo iz vzpo- redniške v severovzhodno smer. Slovenske gorice se priključijo uni- verzalnemu odklonu vzhodno-alpskih grebenov proti vzhodu. Haloze n. pr., ki se naslanjajo na severno stran zadnjih vzhodnih odrastkov Karavank, se tudi odklonijo in pri Ormožu preidejo Dravo. Ker drže vsi alpski elementi proti severovzhodu v Karpate, bo verjetna trditev, d a tud i S l o v e n s k e gor ice kot vmesen , š i b a k greben m e d tež j imi gmo- t a m i s e v e r n o a l p s k i h in j u ž n o a l p s k i h g r e b e n o v s o d e l u j e j o n a t e j zvez i A l p in K a r p a t o v . T e k t o n i k a s e v e r o z a h o d n i h S l o v e n s k i h gor ic j e to re j š i b k a in eno- s t a v n a . M o č n e j e j e g u b a n v S l o v e n s k i h g o r i c a h torton, f o r a m i n i f e r n i l a p o r j i in d r u g i miocensk i členi pro t i z a h o d u . S m e r p r i t i s k a j e v g l a v - nem od j u g o v z h o d a p r o t i s e v e r o z a h o d u . T e k t o n s k e ob l ike so pre- pros te . U p a d a n j e j e š ibko , več ide l prot i j u g o v z h o d u . V z a h o d n e j š e m de lu n a s t o p a j o g u b e , k i se i z m e n j a v a j o , v v z h o d n e j š e m p a j e oro- g e n e z a š i b k e j š a , s k o r a j d a e p i r o g e n e t s k a in i m a ob l iko rah lo p o š e v n i h s topnic , ki u p a d a j o p r o t i j u g o v z h o d u . N j i h o v o s e v e r o z a h o d n o kr i lo j e k r a t k o , v g l a v n e m n a d o m e š č e n o s p r e l o m n i c o (Police) . S r e d n j i in zgorn j i p l iocen n a s t o p a t a v o d o r a v n o , t a k o tud i k v a r t a r , v e n d a r tudi te m l a d e s k l a d e s e k a j o p re lomi , ki so m l a j š i od g u b a n j a . S l e d n j i č še o s t r a t i g r a f s k i in p e t r o g r a f s k i z g r a d b i r a d g o n s k e ant ik l ina le . N a j s t a r e j š a f o r m a c i j a , k i se p o k a ž e n a tem p o d r o č j u , j e srednji sarmat. Z a n j j e znač i lno , d a n i k j e r ni t a k o d e b e l o z r n a t i h sed imentov , k a k o r j e n. pr . p r o d o v j e z g o r n j e g a s a r m a t a a l i p a celo p l iocena . M i v k e in f in i l a p o r j i p r e v l a d u j e j o . S l e d i zgornji sarmat z znač i lno i z m e n j a v o a p n e n c e v , l a p o r j e v in m i v k e . P r e d s t a v l j a regre s i jo v o d o v j a v teh k r a - j ih , in s icer n a s e v e r n e m robu S l o v e n s k i h gor ic s t a lno in dokončno , z a s r e d n j i del S l o v e n s k i h gor ic p a le še z a č a s n o . F o r m a c i j a , k i s ledi z g o r n j e m u s a r m a t u in v p a d a v s p o d n j i p l iocen , j e t a k o i m e n o v a n i meot-panon. N a d s a r m a t o m se zopet z a č n o p e s k i in m i v k e , n a d temi p a l a p o r , k i d e l o m a že leži v o d o r a v n o . N a j b o l j g r o b meot sk i m a t e r i a l (pesek in p r o d ) j e v n j e g o v i h s p o d n j i h l egah . S p o d n j i p l iocen (meot- ponon) n a s t o p a to re j r a z l i č n o : a l i l a p o r a s t o al i p r o d o v n o . Z a č n e se p r a v z a p r a v ves s p r o d o v j e m . L a p o r a s t j e s p o d n j i p l iocen p r e d v s e m n a d P e s n i š k o dol ino (Brengova , D r o b t i n c i , A n d r a ž ) in p a od K a p e l e pro t i M u r š č a k u . V m e s leži v e l i k o p r o d o v j e n a z a h o d in v z h o d od S č a v n i š k e dol ine : o k o s l a v s k i k a m n o l o m , k j e r k l e š e j o m l i n s k e k a m n e , in ozeml j e okoli B l a g u š a ter j u ž n o od D u h a pro t i M a l i N e d e l j i . T e g a p r o d o v j a so cele r e k e in v e r j e t n o j e to i z l iv i s te reke , ki se j e v za - če tku z g o r n j e g a s a r m a t a i z l i v a l a p r i Š t a j n h o f u , v s p o d n j e m s a r m a t u p a n a M u r s k e m p o l j u (St . Pe ter a m O t t e r s b a c h ) . L a h k o p a j e s p o d n j e - p l iocensko p r o d o v j e ločit i od m l a j š e g a , k e r j e d i s loc i rano , in če i m a k a k š e n v ložek l a p o r j a , so v n j e m r a s t l i n s k i o s t ank i . V i š j i h p l a s t i od s p o d n j e p l i o c e n s k i h ni mogoče več točno razč leni t i . Č e leže te v i š j e p l a s t i v o d o r a v n o , tvor i jo n a j č e š č e p r o d o v n e o d e j e p o g reben ih in so s e s t a v l j e n e iz k r e m e n o v e g a p r o d a , k i leži v gl ini . K j e r t e k o č a v o d a i z p e r e g l ino, se p o k a ž e j o p r a v a k a m n i t a p o b o č j a . O m e n j e n o p r o d n o a k u m u l a c i j o u v r š č a m o v t a k o i m e n o v a n i be lveder - sk i p r o d zgorn je p l i o c e n s k e s taros t i (9). P o odlož i tv i t e g a n a j m l a j š e g a p l i o c e n s k e g a n a n o s a se j e izobl i- k o v a l a n a o z e m l j u v z h o d n i h S l o v e n s k i h in M e d j i m u r s k i h gor ic v e l i k a ravnina v višini najvišjih današnjih krajev. V ta nivo sta vrezali preddiluvialna Drava in Mura vsaka svojo erozijsko dolino. Podroben relief gričevja so izdelali njihovi pritoki (7). Teme ormoško-selniške antiklinale, ki so ga prej pokrivale še sarmatske in panonske plasti, verjetno pa ne več zgornji prodnati del rhomboidea plasti, ki so se usedale še med gubanjem, je bilo od- neseno. Pokazalo se je jedro antiklinale — miocen (6). Mura pa ni tekla vedno v smeri proti jugovzhodu med Selniškimi griči in Lendavskimi goricami, ampak nekaj časa od Radgone narav- nost proti vzhodu, mimo Murske Sobote in severno od Lendavskih goric. Tedanja erozijska dolina je bila kakih 25—30 m nižja od da- našnjega površja. Vzdiganje terena, ki je povzročalo intenzivno ero- zijo, je prenehalo. Drava in Mura s pritoki so zato v kvartarni dobi v svoje nekdanje doline nasule ogromne množine materiala (ilovice, proda),11 ki pa je bil, kot bomo videli v poglavju o terasah, v znatnem obsegu zopet odnesen. Tako je n. pr. Mura v času svojega postdiluvi- alnega premikanja skoraj popolnoma uničila pleistocenske sedimente na severnem robu Slovenskih goric. Diluvialni sedimenti so na splošno zelo enotno grajeni. Zgoraj jih sestavljajo rjave gline oziroma ilovice, v spodnjem delu pa skoraj iz- ključno debel rečni prod iz kremena. Od pleistocenskih plasti naj navedem še peščeno-glinasto tvorbo, ki se pojavlja na grebenih in v dolinah gričevja v obliki nekakih žametov in nejasno prehaja bodisi v diluvialne rečne gline, bodisi v starejše plasti, prekrite z obilno preperino. Videti je, kot da je to tvorba eolskega nastanka, kar priča tudi velikost zrn. Izpolnjena sta dva najvažnejša pogoja za puhlico, in sicer prevladovanje kremena ter velikosti zrn med 0,05 in 0,02 mm. Seveda ne more biti govora o pravi puhlici, pač pa o sedimentu, ki ga je nanese! veter z bližnjih pobočij in grebenov (6). Nekaj misli o geomorfološki problematiki Proučevanje nivojev je v mladem terciarnem svetu, ki ga sestav- ljajo maloodporne kamenine, zelo oteženo. Tukaj sploh ni več nekaj širše uravnane ploskve, ki bi jo lahko nazivali ravnik. Mladi erozijski cikli so namreč prvotni peneplen že tako razrezali, da so ostala od njega posamezna slemena, uravnani vrhovi ali kope v približno ena- kih višinah. Obenem pa so lahko razkrojljive kamenine vzrok zabri- sanosti med posameznimi višjimi in nižjimi nivoji, kar nam seveda onemogoči natanko analizo oblik (4, 117). Pri proučevanju nivojev naletimo torej v takem svetu na dva negativna momenta, ki v drugih slovenskih pokrajinah, zlasti apni- ških, še daleč ne prihajata v tolikšni meri do veljave. Prvi moment je že omejena intenzivna razrezanost, ki ne dopušča ravnih površin, tako , d a se viš ine nekega n ivo ja da jo rekonstruirat i le s pomoč jo viš in posameznih s lemen al i kop . Ker p a so te obl ike navadno zelo ozke, de j ansko ne g re za p lo skve v p r a v e m pomenu besede, temveč z a n j ih skromne ostanke. V zvezi s tem se p o s t a v l j a v p r a š a n j e , al i so viš ine teh slemen oziroma ostanki n e k d a n j e terase res zadosten kr i ter i j za k l a s i f i k a c i j o erozi j sk ih povšin. Zlasti koč l j ivo pos tane to v p r a š a n j e pr i re l iefnih obl ikah, kot so n. pr . kope , s a j moremo pr i teh še v m a n j š i meri zas ledit i enotne višine, ki bi i zpr ičeva le n e k d a n j o erozi j sko ploskev. D r u g i moment j e s a m a zabr i sanost nivojev, ki v resnici n a j b o l j otežuje k l a s i f ikac i jo . Med s ta re j š imi in m l a j š i m i nivoj i ni n a m r e č s k o r a j nobene v idne meje. S l e m e se znižu je enakomerno brez v s a k e stopnje . Podobne razmere se kaže jo tudi na poboč ju , toda še v eks t renmejš i obliki . Iz jemo tvori p r a v z a p r a v le gr ičevnato ob- robje, k j e r zas ledimo relat ivno široke, rahlo nagn jene s tarodi luvia lne terase. Vendar so s lednje genetično b l iž je r a v n i n a m M u r s k e g a in D r a v s k e g a p o l j a kot p a sosednjemu gr ičev ju . Pri svojem delu sem se naslonil predvsem na Bauligovo statistično metodo (4, 17). Slednja temelji na natančni označbi vseh ravnih oz. skoraj ravnih površin na nekem določenem teritoriju. Zelo koristno je, če se vključijo v ta sistem tudi višinske točke osamljenih vrhov. Ta oblika je sicer manj gotova, a je v dani situaciji ne le edino mo- goča, temveč tudi odločujočega pomena za ugotovitev in klasifikacijo nivoja. Tako pridobljen sistem skoraj ravnih ploskev klasificiramo, pri čemer ugotovimo frekvenco posameznih višinskih kot. Za višinske točke, ki izkazujejo največjo frekvenco, lahko slednjič predpostav- ljamo, da označujejo višino neke uravnave. Razumljivo je, da sem omenjeno metodo skušal izpopolniti s profili in opazovanji na terenu. Prehajam na vprašanje števila uravnav v našem terciarnem gri- čevnatem svetu, ki ga štejem za enega najpomembnejših v sklopu celotne geomorfološke problematike tega področja. Poudarim naj, da je izrazitih nivojev v terciarnem svetu malo (v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah vsega 1—2) in da se pojavljajo uravnave skoraj na vsakih 10 m ter so vrhu tega precej enakovredno zastopane. Če bi torej hoteli ločiti prevladujoče uravnave od redkeje nastopajo- čih, zaidemo v težave. Čim uvrstimo eno od teh, moramo uvrstiti tudi druge, pri čemer dobimo nenavadno visoko število uravnav. Pri ugo- tavljanju nivojnih sistemov so torej velike važnosti enotne in vse- stransko korigirane metode dela, ki edine lahko privedejo do zažele- nih rezultatov. Kot primer različne metode dela in z njo povezanih rezultatov naj navedem nekaj primerov iz vzhodnih Slovenskih goric. Izhodišče vsega nadaljnjega izvajanja tvori ravna površina. Na ta način pridobljene ugotovitve so vsekakor točnejše od onih, ki slonijo na širšem višinskem intervalu ali morda celo na dokaj nagnjenih ploskvah, ne glede na to, da nam lahko morebiti omogočijo še ugoto- vitev podstopenj. Tako sem n. pr. v seminarskem delu o Ljutomerskih goricah ugotovil nivo v višini 290—305 m, omenjena izpopolnjena me- toda pa kaže, da gre za dve uravnavi, prvo v višini 290—296 m, drugo v višini 300—306 m. Slednje velja tudi za nivoje v višini 270—285 m, 310—320 m in 330—340 m. Pokazalo se je nadalje, da se v Gornjerad- gonskih goricah pojavlja uravnava v višini 290 m in 295—296 m, dalje v višini 300—302 m in 305 m, torej 4 uravnave v okviru nekdanjega intervala 290—305 m, a še vedno znova kot dve podstopnji v okviru že skrčenih intervalov 290—296 m in 300—306 m, ki sem jih uvedel pri poznejšem delu za celotne vzhodne Slovenske gorice. Kakor je razvidno iz teh navedb, ocenjevanje uravnav v marsi- čem zavisi od metode dela. Kako naj torej dokončno formiramo ni- vojni sistem pri problematiki, ki se nam postavlja? Menim, da mo- ramo pri tem nujno ločiti uravnave, ki so razvite na obsežnejšem področju, od onih, ki so lokalnega nastanka in značaja, prevladujoče uravnave od manj izrazitih, prav posebno pa nivoje od teras. Slednje je važno ne le iz čisto geomorfološkega, temveč tudi iz praktičnega vidika — zaradi medsebojne povezave rezultatov, pridobljenih na različnih delovnih področjih, in znatno olajšanega dela oziroma pre- glednosti pri ustvarjanju zaključkov. Ločitev nivoja od terase lahko izvedemo samo iz morfološkega, ne pa genetičnega vidika, saj nivo v tem smislu predstavlja le visoko teraso. Morfološko terasa namreč še zdaleč ni istovetna nivoju. Terasa je po definiciji de Martonna tista domala ravna površina, ki je odrezana navzdol z izrazito »ježo«, to je močneje nagnjeno površino (4, 130). Terase v strogo morfološkem smi- slu torej ne smemo primerjati z nivojem, čeprav je genetično sorodna nivoju. Vsem nam je znan primer deformacije terase v obliki globokih grap, ki nam obenem nakazuje nadaljnjo razvojno tendenco terase tja do oblike, ki pomeni le neznaten obseg nekdanje enotne terasne površine. To obliko imenujemo nivo, ki predstavlja v razliko s teraso potemtakem na večje razdalje sklenjeno ravno oziroma skoraj ravno, vendar malo obsežno površino. Pomeni torej z drugimi besedami skromne ostanke nekdanje terasne površine, razrezane z vodami in vzdignjene v znatno višino. Toliko torej o pojmu terase in nivoja. Nujnost pravilnega pojmo- vanja sem že podčrtal, pristavim naj še, da ga pri obdelavi nivojev in teras dosledno uveljavljam. Preden preidem k poglavju o nivojih in terasah, naj nakažem še problem, ki zadeva širšo geomorfološko problematiko. To je problem padca nivojev, ki se je pokazal takoj po prvih geomorfoloških pro- učevanjih na tem področju. Ta proučevanja so namreč pokazala, da je strmec nivojev le minimalen in nikakor ne ustreza strmcu diluvi- alnih teras ali današnje hidrografske mreže. Tako n. pr. Soleh pri proučevanju nivojev Slovenskih goric v okolici Lenarta ni zabeležil skoraj nobenega padca in je našel 10—15 km vzhodneje iste višine nivojev V in VI. Pod vtisom današnjih strmcev rek pa je zapisal: »Ker pa je verjeten padec na vzhod, je treba te nivoje šteti k nivojem VI in VII.« (8). Dalje naj omenim v tej zvezi proučevanje Gamsa na Gor ičkem, ki p r a v t a k o ugo tav l j a , d a i m a j o p l iocenski nivoj i zelo ma jhen s trmec in d a lahko vse nivoje, ugotovl jene v pr ibl ižno enakih v i š inah, š te jemo za e n a k o s tare (2). Iz navedenega j e dobro razvidno, d a gre za načelno problemat iko , na katero p a n a l e t a v a j o in j o s k u š a j o reševat i tudi tu j i geomorfologi . P o u d a r j a m , d a tudi s a m pr i delu na p o d r o č j u vzhodnih S lovenskih goric nisem zabeleži l s k o r a j nobenega p a d c a nivojev. T a k o se v vzhod- nih S lovenskih in M e d j i m u r s k i h goricah p o j a v l j a j o nekatere u r a v n a v e v isti nadmorsk i v i š ini tudi še n a r a z d a l j e do 30 k m . S l edn je p a m e k l j u b temu ni pr ived lo do to lmačen ja p a d c a n ivo jev v smislu, kot j e to storil Soleh. (Prim. 4, 118—119.) Izredno ma jhen oziroma sp loh nepomemben s trmec n ivo jev v vzhodnih S lovenskih gor icah bi zato l ahko n a v a j a l na abraz i j sko raz- lago. Prot i t akemu p o j m o v a n j u p a govore seveda konkretna tekton- s k o - p a l e o g r a f s k a in mor fo lo ška de j s tva o b r a v n a v a n e g a terena. Pre- ostane n a m torej le še r a z l a g a bl ižine m o r j a oziroma g lavne erozi j ske baze . Vsekakor tudi ni nak l juč j e , d a j e G a m s naletel na Gor ičkem na isto prob lemat iko in d a k a ž e t a m k a j š n j i nivojni s i s tem določeno po- dobnost z vzhodnos lovenjegor i šk im. K a k o r kaže , bo t reba sp loh pro- b lemat iko vzhodnih S lovenskih goric zelo povezovat i z ono na Gor i čkem. T a k š n e g a g l e d a n j a ne o p r a v i č u j e j o le podobne geološko- tektonske razmere, temveč še p r a v posebno poznopl iočenski vodni odtok prot i vzhodu. Ana logne u v r a v n a v e , k i j ih n a j d e m o v vzhodnih S lovenskih goricah, j e t reba zato i skat i na Gor ičkem. S tem p a še seveda ni rečeno, d a enako s tar ih u r a v n a v v istih v i š inah ni na j t i v zahodnih S lovenskih goricah. Menim, da n a m p r a v r a z l a g a n a s t a n k a n ivo jev v bližini erozi j ske b a z e dovol ju je to možnost . In res n a m d o s e d a n j a p r o u č e v a n j a v zahodnih S lovenskih gor icah s lednje potr ju- j e jo , s a j so tudi t u k a j razvi t i n ivo j i v podobnih v i š i n a h kot v vzhod- nih S lovenskih in M e d j i m u r s k i h goricah. V i š inska raz l ika , ki znese včas ih (le pr i nekater ih u r a v n a v a h ) 5 m, n a m pos tane r azuml j iva , če se zavedamo, da so zahodne S lovenske gorice p o m a k n j e n e g lede na n e k d a n j o usmer jenos t vodnih tokov da l j e v notranjost kot vzhodne S lovenske gorice in Gor ičko. O d t o d tudi podobnost u r a v n a v v vzhod- nih S lovenskih gor icah in na Gor ičkem. P o dosedan jem s t an ju p r o u č e v a n j a bi l ahko zakl juč i l i , d a kaže jo nivo j i v S lovenskih gor icah le neznaten strmec. M o r d a bi lahko s p r a - vili v s k l a d s tem tudi p o m a n j k a n j e s t rmca zgornj ih robov pr i pleisto- censk ih terasah. Zdi se namreč , d a j e imela p le i s tocenska a k u m u l a - c i j a z n a č a j š i rokega z a s i p a v zelo enakomernih viš inah. K j e r se j e ta z a s i p ohrani l v nedotaknjeni obliki , d a n a š n j a te ra sa kot n jegov pre- os tanek ne k a ž e nobenega p a d c a . Sicer p a o tem na tančne je pr i p o g l a v j u o terasah. Na kraju še nekaj besed o starosti nivojev, o problemu, ki je vse- kakor precej kočljiv. Kriterij neposredne zveze s paleontološko iz- pričanim obrežjem, ki je za časa vravnavanja tvorilo krajevno ali glavno erozijsko bazo, je konkretno zelo težko uporabljiv. Nekaj več nam povedo najmlajše plasti, ki jih reže prizadeta uravnava. S po- močjo tega kriterija lahko z zanesljivostjo trdimo, da je vsaka urav- nava v vzhodnih Slovenskih goricah mlajša od gubanja koško-selni- ške antiklinale, ki se je končalo pred dacijem. Tako imenovani belvederski prod, ohranjen samo še v višjih legah, se pojavlja že v horizontalnih plasteh. Po odložitvi tega najmlajšega pliocenskega nanosa je nastala na področju od Haloz do Lendavskih goric široka ravnina v višini današnjih najvišjih vrhov. V ta nivo, ki je torej eden izmed najstarejših, sta vrezali preddiluvialna Mura in Drava s pritoki današnji relief. Ta uravnava v višini 300—350 m je vsekakor mlajša od one, ki je nastala v zahodnih Slovenskih goricah v višini 400—450 m in ji Winkler pripisuje levantinsko-srednjepliocensko starost (11). Brez dvoma je na prehodu med tema uravnavama šlo za izdaten umik morja ter pač znižanje erozijske baze. Rekam se je tako povečal strmec ter so izdelale po nekaj časa trajajoči fazi globinske erozije z izdatno lateralno erozijo in akumulacijo uravnavo vzhodnih Slovenskih goric v višini 300—350 m, medtem ko je uravnava 400—450 m v zahodnih Slovenskih goricah »obvisela« v znatnejših višinah ter postala hitro plen erozije in denudacije. Po istem genetičnem principu je nastala tudi vrsta uravnav bodisi v okviru ali zunaj omenjenih višinskih in- tervalov. Vse to nas nehote spominja na Penckovo piedmontsko teo- rijo, kjer pomeni vzdig piedmontske stopnje erozijsko razčlenitev slednje in nastanek nove na njenem vznožju. K o n č n o n a m preos tane kot kr i ter i j z a določevanje starosti urav- nave še s t r a t i g r a f s k a starost mater ia la , ki jo se s tav l j a . T o d a p r a v v tem pog ledu se n a m s tav i ta dve težavi na pot. E n a j e v tem, da s ta dos le j geologi ja in s t r a t i g r a f i j a pust i l i nekol iko ob strani p r o u č e v a n j e n a j m l a j š i h geoloških dob, z last i podrobno s t r a t i g r a f s k o razvrs t i tev mladopl iocensk ih in k v a r t a r n i h sedimentov. T a k o seveda ni n a - k l juč je , d a še danes n i m a m o zanes l j iv ih kr i ter i jev , po kater ih bi l ahko ločili p le is tocensko i lovico od pl iocenske. D r u g a težava p a j e ta, d a n i k d a r ne vemo, ali j e mater ia l res iste s tarost i z na s t ankom u r a v n a v e v mor fo loškem smislu (4, 138). Tol iko torej o geomorfo loški problemat ik i na splošno, o nekater ih drug ih problemih p a še pr i konkretni obdelavi snovi. Višje predpleistocenske uravnave vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goric Prva široka uravnava leži v Slovenskih goricah v višini 400 do 450 m in ji pripisujejo levantinsko-srednjepliocensko starost. V njo so vrezane vse današnje oblike (11), vendar le v zahodnih Slovenskih go- ricah. V vzhodnem delu nastopajo zaradi splošne nagnjenosti proti jugovzhodu znatno nižje absolutne višine. Najvišji vrh vzhodnih Slo- venskih in Medjimurskih goric in njihova najlepša razgledna točka — Gomila, se vzdiga le 352 m visoko. Ker pa nikjer drugod ne za- sledimo adekvatnih višin, je ne uvrščam v sistem uravnav. Pač pa so uravnave v višinah okrog 350 m zelo izrazite v zahodnih Slovenskih goricah.1 Zato bi lahko sklepali, da je najvišji vrh vzhodnih Sloven- skih in Medjimurskih goric skromen ostanek nekdaj širše uravnave, ki so jo erozijske in denudacijske sile v tem delu gričevja docela uničile. Najvišja uravnava v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih go- ricah je razvita šele v višini 340—344 m (relativna višina 140—170 m) in jo uvrščam v VI. n i v o . Sicer je redka, saj se javl ja le pri Jeruza- lemu (Ljutomerske gorice) in Jura ju na Bregu (Medjimurske gorice), a je izražena v obliki izrazitih slemenskih nivojev (Jeruzalem 375 X 50 m). Jeruzalemski nivo je razvit na peščeni sladkovodni coni (pesek, prod), ki tvori na tem področju nekako višjo stopnjo. Tudi na Goričkem je uravnava v teh višinah redka. Najvišji nivo vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goric je torej bolj lokalnega značaja in ne zbuja videza markantnosti. V še večji meri velja to za višine okrog 330—336 m, ki se pojavljajo na Juršinskem vrhu (gričevje med Ščav- nico in Pesnico) in Plavščeku (Ljutomerske gorice). Te nimajo zna- čaja uravnav (le višinske točke) in so vrhu tega redke, zato jih iz- ločam iz nivojnega sistema. Malo markantna in razširjena je tudi uravnava v višini 320 do 325 m (relativna višina 120—150 m) — V. n i v o. Ne zasledimo je niti 20-krat. V Ljutomerskih goricah se pojavi približno 10-krat, v go- ricah med Ščavnico in Pesnico je še redkejša, v Kapelskih goricah pa je skoraj ni najti. Tudi uravnane površine niso kaj obsežne, ali lepo izoblikovane. Najlepša je še ona na Runču (625 X 75 m). Javl ja se običajno na glavnih razvodnih slemenih v obliki bolj ali manj kopa- stih vrhov, v klinih pa v nekoliko obsežnejših podolgovatih ploskvah. Izdelana je v pliocenskem pesku in produ (Runeč), a tudi v starejših miocenskih kameninah (Stanetinski breg — peščenjaki, litavski ap- nenec). Razširjena je na Noričkem vrhu (Kapelske gorice), severno od Gomile, Jurišincih, Vičancih (gričevje med Sčavnico in Pesnico), Runču (Ljutomerske gorice), Stanetinskem bregu in Vukanovcu (Medjimurske gorice). Svoj adekvat v isti višini najde v zahodnih Slovenskih goricah in na Goričkem. Slede nivojne uravnave v višinskem intervalu 290—315 m, ozna- čene zaradi lažje primerjave posameznih subpanonskih morfoloških enot (Goričkega, zahodnih Slovenskih goric, Dravinjskih goric) kot g r u p a IV. Nivojno skupino IV sestavljajo tri uravnave, ki so vsaka zase tako značilne, da jih ne kaže združevati v neko enotno uravnavo. 1 Vse primerjave z zahodnimi Slovenskimi goricami in Goričkim slone na tabelaričnih pregledih nivojnih površin (Kert, Gams). Iz i s tega raz loga sem j ih označi l le z A, B, C in ne z oznako IV A, I V B in IV C . Po svo jem z n a č a j u so docela istovetne u r a v n a v a m z r imskimi o z n a k a m i ; i z j ema j e le terasna s k u p i n a I, ki v k l j u č u j e di lu- v ia lne terase. V š i r šo g r u p o z označbo A , B, C j i h u v r š č a m tore j iz- k l jučno le z v id ika koord inac i j e izs ledkov na posameznih delovnih področ j ih , a ne nekih morfo loških znači lnosti , podre jenost i a l i česa podobnega . U r a v n a v a A v višini 310—315 m je prva pomembnejša urav- nava, ki smo jo srečali doslej. V Ljutomerskih goricah se pojavlja blizu 30-krat, v gričevju med Ščavnico in Pesnico blizu 20-krat, v Ka- pelskih goricah pa je omenjenega značaja.2 Uveljavlja se posebno iz- razito na Noričkem vrhu (Kapelske gorice), Kočnem vrhu, Sovjaku, severno od Gomile, Kukovi, Pretslavi (gričevje med Ščavnico in Pesnico), Lalionščaku, Žvabu, Stanovnem, Litmerku, Svetinjah, Slam- njaku, Bolfenku na Kogu (Ljutomerske gorice), Urbanu, Rimščaku in Jura ju na Bregu (Medjimurske gorice). Nekatere od teh uravnav so relativno obsežne n. pr. Lahonščak, Litmerk, Svetinje, Slamnjak, Urban itd. in redno dosežejo 375 m dolžine in 100 m širine, kar je za maloodporni terciarni svet vsekakor mnogo. To so izraziti slemenski nivoji (Urban), vendar se pojavljajo tudi vstran od glavnega razvod- nega slemena, na stranskih slemenih ali klinih (Litmerk). Vrezani so v petrografsko pisane brakične in rečne pliocenske odkladnine (Strmec, Slamnjak — pesek, prod), delno tudi v kompaktnejše mio- censke morske sedimente (Bolfenk na Kogu — litavski apnenec, peščenjaki). U r a v n a v a A j e torej pogos ta in lepo i zob l ikovana ter v celoti g ledano n a j p o m e m b n e j š a v v i š inah čez 300 m (306 m). N jen na s t anek lahko p r i p i s u j e m o z a č a s n e m mirovan ju erozi j ske b a z e ter temu pri- merno d a l j č a s a t r a j a j o č i f az i bočne erozi je in a k u m u l a c i j e . Prehajam na prevladujočo uravnavo vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goric, ono v višini 300—306 m, ki jo v okviru nivojnega sistema uvrščam v nivojno skupino IV kot n i v o B. Ta uravnava kaže, da je morala erozijska baza v času njenega nastajanja dolgo časa mirovati, podobno kot v času, ko je nastajal 400-metrski nivo zahod- nih Slovenskih goric in Goričkega. To je dominantna uravnava, v pri- merjavi z drugimi uravnavami najpogostejša (javlja se preko 60-krat), a tudi morfološko dokaj lepo izoblikovana. Povečini je izdelana v obliki manjših slemen in kop, zelo pogoste pa so tudi višinske točke v tem višinskem intervalu. Razvita je na glavnih slemenih, a prav tako v klinih. Arealno najobsežnejša je ta uravnava pri Tomažu (gorice med Ščavnico in Pesnico), kjer so pojavi v zaplati obsega 375 X 175 m, in Zbigovcih, izoblikovana v 875 m dolgem in le 75 m širokem razvodnem slemenu med Ščavnico in Muro. 2 Pri pogostnosti uravnav so upoštevane ne le ravne ali skoraj ravne ploskve, temveč tudi kope in višinske točke.' N a v e d e m n a j še nekatere znači lne pr imere . Med nj imi bi l ahko naštel i razen Zbigovcev še Orehovsk i vrh, P t u j s k o cesto, J a n ž e v vrh, R a d e n s k i vrh, K a p e l o ( K a p e l s k e gorice), d a l j e K o č k i vrh, K a m e n š č a k in že omenjeni T o m a ž (gr ičevje m e d Sčavnico in Pesnico) , 2 vab , Ce- rovec, S t rmec , K a j ž a r , Brebrovnik , Pav lovsk i vrh, H u m (L jutomerske gorice) in s lednj ič Vugri š inec , P r e k o p a ter P le škovec (Medj imurske gorice). Celoten s istem j e i zde lan v p e t r o g r a f s k o in s t r a t i g ra f sko d o k a j raz l ičnih območj ih, tako n. pr . u r a v n a v a na H u m u v miocen- skem l i t avskem a p n e n c u in pe ščen jak ih , ona pr i T o m a ž u v belveder- Sl. 1. Kapela (B nivo) v Gornjeradgonskih goricah Pogled z vzhoda skem produ, v Zbigovcih pa v zgornjesarmatskih brakičnih kameni- nah (apnenci, laporji, mivke). Pod prevladujočo uravnavo 300—306 m (nivo B) sledi uravnava nivojne skupine IV — C n i v o (290—296 m), ki po svoji pogostnosti nikakor ne zaostaja za B nivojem, saj se javl ja čez 50-krat. Večkrat je celo arealno obsežnejši od B nivoja. Lahko bi celo trdili, da pred- stavlja v okviru celotnega pliocenskega nivojnega sistema najobsež- nejšo in najlepšo ravno ali skoraj ravno površino, ki se je ohranila v višjih legah. Kot tak se nam kaže zlasti okrog Tomaža (gorice med Ščavnico in Pesnico), kjer so ohranjene čez 175 m široke oblike v treh zaplatah. Ena od njih doseže celo dolžino 1000 m. Takih primerov ne najdemo nikjer drugje v tukajšnjem gričevju ter so zato vredni po- zornosti. Lepo je razvita ta uravnava tudi v okolici Kokolajnšaka (gričevje med Ščavnico in Pesnico) in Stare ceste (Ljutomerske go- rice), pojavlja pa se še na Orehovskem vrhu (Kapelske gorice), Pret- slavi (gričevje med Ščavnico in Pesnico), Kogu, M. Strmcu (Ljuto- merske gorice), Stanetinskem bregu in Juraju (Medjimurske gorice). 12 Geografski zbornik 177 Izdelana je pretežno v belvederskem produ, zlasti okrog Tomaža in Stare ceste, a tudi v drugih kameninah (n. pr. litavcu, peščenjakih — Kog, pesku — M. Strmec). V razliko od višjih nivojev se nivo C že češče pojavlja na stranskih slemenih ali klinih, čeprav naletimo nanj tudi na glavnem razvodnem slemenu (n. pr. Kokolajnšak). V celoti gledano je najbolj markanten in najpogostejši v gričevju med Ščav- nico in Pesnico, saj nastopa nad 20-krat, pogost pa je še tudi v Ka- pelskih goricah, medtem ko dalje proti vzhodu izgublja na pomenu. V Medjimurskih goricah se pokaže le v osamljenih primerih. Relativna višina nivojne skupine IV znaša 90—120 m nad Dravo, Muro in Ščavnico oziroma 30—90 m nad dolino Pavlovskega potoka. Zanimiva je primerjava pravkar opisane nivojne skupine IV z razmerami v zahodnih Slovenskih goricah in na Goričkem, kjer so ugotovljene adekvatne uravnave v podobnih višinah z veliko pogo- stostjo. Uravnava 295—315 m na Goričkem (dve stopnji: 295—305 m in 308—315 m) je najpogostejša, uravnava 295—315 m v zahodnih Slo- venskih goricah pa je druga največja uravnava za nivojem 400 m. Včasih lahko ugotovimo med posameznimi uravnavami tudi petro- grafsko podobnost. Nivo C je izdelan pretežno v belvederskem produ, adekvatne uravnave v zahodnih Slovenskih goricah pa prav tako. N i v o III je izdelan v višini 280—285 m in najde svoj adekvat na Goričkem v isti višini. Tudi v zahodnih Slovenskih goricah se da zasledovati v obliki nižjih terasnih sistemov. V razliko od Goričkega, kjer je pogostost majhna, pa nastopa v vzhodnih Slovenskih goricah nad 60-krat ter doseže tako najbolj pogoste uravnave — A, B, C ni- voje. Relativna višina nivoja III znaša 80—110 m nad Dravo, Muro in Ščavnico. Zelo pogosto se pojavlja v mlajših pliocenskih rečnih nanosih, predvsem belvederskem produ (Polenšak, Tomaž), deloma tudi v starejših plasteh kot panonu in sarmatu (laporji, apnenci, prod, mivke v Kapelskih goricah in goricah med Ščavnico in Pesnico) ter miocenskih peščenjakih in litavskem apnencu pri Zasavcu (Ljuto- merske gorice). Izdelan je pretežno na stranskih slemenih (Polenšak, Dobrovščak, Zasavec, Stavenski vrh), čeprav ga včasih zasledimo tudi na glavnih (Murski vrh, Sovjak, Novačak). Arealno je zelo obsežen ter ga lahko primerjamo s C nivojem. Pri Polenšaku doseže uravnava dolžino 650 m in širino 150 m, na Sta venskem vrhu pa 75 m široko sleme 1000 m dolžine. Če si ogledamo razprostranjenost III. nivoja, bomo ugotovili po- dobne razmere kot pri predhodni višji uravnavi (C nivoju). Tam smo videli, da uravnava 290—296 m v nadaljevanju vzhodnih Slovenskih goric — v Medjimurskih goricah — skoraj docela izgine. Podobna usoda zadene III. nivo (280—285 m), saj Medjimurske gorice te urav- nave sploh ne poznajo. Razširjena je le v Kapelsko-ljutomerskih go- ricah in gričevju med Ščavnico in Pesnico, kjer je zelo pogosta in markantna. V Med j imursk ih gor icah p o g r e š a m o tore j že dve uravnav i , k i se v vzhodnih S lovenskih gor icah u v r š č a t a med na jznač i lne j še in na j - bol j markantne . L a h k o tore j sk lepamo, d a se erozi j ski proces i v vzhodnih S lovenskih gor icah niso razv i j a l i z isto j a k o s t j o kot v Medj i - mursk ih goricah. Nivo I I I je, kot že rečeno, raz š i r j en le v S lovenskih goricah. V K a p e l s k i h gor icah g a zas ledimo v Pol icah, Nor ičkem vrhu, K a p e l - skem vrhu in M u r s k e m vrhu, v gr ičev ju med Sčavn ico in Pesnico v S o v j a k u , okolici P o l e n š a k a in T o m a ž a , v L j u t o m e r s k i h gor icah p a v D o b r o v š č a k u , Z a s a v c u in N o v a č a k u . Z a d n j a v i š j a u r a v n a v a j e razv i ta v viš ini 270—275 m in jo u v r š č a m v II. n i v o. N j e n a re la t ivna v i š ina doseže le 70—100 m nad D r a v o , Muro in Ščavnico . T u d i ta n a j d e svo j a d e k v a t v i s toviš inski u r a v n a v i na Gor ičkem, č e p r a v j e n jegova pogostost t a m m a j h n a . P r a v tako n a j d e m o podobno u r a v n a v o v zahodnih S lovenskih goricah, le da ima t a m že z n a č a j v i š j e rečne police. Čes to je a rea lno obsežna in se l ahko vzpore ja v tem pog ledu z u r a v n a v a m a I I I in C . N a sp lošno j e n a j l e p š e i zražena okrog Po lenšaka , T o m a ž a , na Železni gori in Vu- griš incu. N a Železni gori (Medj imurske gorice) doseže obseg 75 X 750 metrov, v gor icah med Ščavn ico in Pesnico p a v nekater ih pr imer ih še celo več. V celoti p a j e v p r i m e r j a v i s I I I . n ivo jem ta u r a v n a v a vendar le za s p o z n a n j e m a n j pogosta . J a v l j a se sicer s k o r a j 40-krat, k a r p a j e še vedno z a tret j ino m a n j od p r e d h o d n e g a n ivo ja I I I v viš ini 280—285 m. Za raz l iko od tega in še p r e d h o d n e g a n ivo ja ( C nivo v viš ini 290—296 m) p a u r a v n a v o v viš ini 270—275 m zas ledimo zopet v M e d j i m u r s k i h goricah, č e p r a v včas ih na več j ih r a z d a l j a h . Za s topana je v Rodmožcih , J a n ž e v e m vrhu, Rož ičkem vrhu (Ka- pe l ske gorice), K o k o l a j n š a k u , okolici Male Nedel je , P o l e n š a k a in To- m a ž a (gorice med Š č a v n i c o in Pesnico), G l o b o č k e m b r e g u (L jutomer- ske gorice), Železni gori , Vugr i š incu ter S e l n i š č a k u (Medj imurske gorice). "V L j u t o m e r s k i h gor icah torej ne p r i h a j a k a j p r i d a do ve l j ave , p o j a v i se p r a v z a p r a v že na prehodu v M e d j i m u r s k e gorice in v s amih Med j imursk ih gor icah z že omenjeno m a j h n o pogostost jo . Še n a j b o l j karakter i s t i čna j e t a u r a v n a v a za gorice m e d Ščavn ico in Pesnico ter K a p e l s k e gorice, k j e r j e zelo enakomerno p o s e j a n a , toda le i zk l jučno na pomolih ali kl inih med vodotoki . Podobno kot p r e d h o d n a urav- n a v a j e tudi t a povečini v rezana v be lvederski p rod , posebno v gri- čev ju med Ščavn ico in Pesnico, a tudi v s t a re j še p la s t i ( lapor j i , apnenci , prod , mivke) . Ponekod j e še odpr to v p r a š a n j e , če ni m o r d a i zde lana že v i lovnat ih nanosih iz s t a re j š ega p le i s tocena ( K a p e l s k e gorice — Zasadi , M e d j i m u r s k e gorice). P r a v v teh pr imer ih se p o k a ž e važnost ločitve p le i s tocenske in p l iocenske ilovice in pomen strat i- g r a f s k e prouč i tve m l a j š i h pe t rogra f sk ih formac i j . Pod p l iocenskim nivo jn im sistemom se na š i roko razpros t re jo d i luv ia lne terase. N a severu obrobl ja terciarni gr ičevnat i svet v idem- sko-razkr i ška in radensko-kr iževska terasa , na j u g u p a ormoško- 12' 179 dobravska terasa. Najlepše so razvite na obrobjih, čeprav segajo po obsežnejših dolinah tudi v notranjost gričevja (n. pr. videmska terasa v Sčavniški dolini). Zgrajene so iz pleistocenskega materiala (ilovice, gline) ali preloženega pliocenskega proda (belvederski prod). Ta se- stavlja redno nižje horizonte terase. Krovnino tvori pleistocenska ilo- vica, ki večkrat ostro meji na starejše pliocenske sedimente, često pa neopazno prehaja v pliocensko ilovico. Starost terase je v teh pri- merih težje ugotoviti. V Sčavniški dolini in na severnem obrobju Ljutomerskih goric zasledimo med pliocenskim nivojnim sistemom in videmsko-razkriško teraso še uravnave v višini 250—256 m in 260—266 m. Te uravnave spremljajo Ščavniško dolino v izrazitih pomolih ali klinih in so naj- bolj pogoste na Očeslavskem vrhu, v okolici Murščaka in Zasadov (levi breg Sčavnice), na desnem bregu pa na Stari gori, Kamenščaku in Železnih dverih. K tej uravnavi bi lahko prišteli tudi Grajski hrib pri Gornji Radgoni. Imajo značaj visokih terasnih ostankov, ki jih pa nisem uvrstil v nivojni sistem, ker so morfološko že bliže terasam kot nivojem. Sicer so tudi v teh primerih uravnave nesklenjene, ven- dar ne na tolikšne razdalje kot pri nivojih, obenem pa kažejo dolo- čeno povezavo z usmerjenostjo vodnega toka. Doba njihovega na- stanka je problematična, najverjetneje so iz starejšega pleistocena, moment, ki prav tako govori za izločitev iz pliocenskega nivojnega sistema. Iz omenjenih razlogov sem te uravnave uvrstil v pleistocenski terasni sistem z oznako »visoka terasa«. Izdelane so v stratigrafsko in petrografsko različnih kameninah (laporji, mivke, prod — Stara gora, Kapelske gorice; belvederski prod — Kamenščak pri Ljutomeru; pesek, prod — Železne dveri; ilovica — Zasadi). Javljata se dve pod- stopnji: 250—256 m in 260—266 m. Relativna višina teh uravnav znaša 50—90 m nad tokom Sčavnice. Strmec je podobno kot pri višjih urav- navah (nivojih) minimalen, sličen pa je tudi obseg. Pri Zasadih meri ta uravnava 400 X 80 m. Podobne uravnave zasledimo tudi na jugu vzhodnih Slovenskih goric ob Sejanskem potoku in drugih pritokih Pesnice, a so tukaj ne- koliko redkejše. Vzhodno od Velike Nedelje se vključujejo v širšo terasno uravnavo tako imenovane ormoško-dobravske terase. Te višine dejansko tvorijo njeno višjo stopnjo (dobravska terasa). V pleistocensko terasno skupino, ki jo označujem z I, uvrščam poleg omenjene »visoke terase« vrsto širokih teras vse do aluvialno- diluvialne prodne ali ilovnate nasipine Murskega in Ptujskega polja. To so predvsem dobravska in ormoška terasa na južnem obrobju gričevja in videmsko-razkriška, radensko-križevska terasa ter »nizka terasa« Sčavniške doline na severu. V terasno skupino I je torej za- jetih več uravnav, ki pa jih ne smemo šteti kot podstopnje, sa j vsaka od teh predstavlja določeno morfološko in teritorialno zaključeno celoto. Poimenovanje je izvedeno na osnovi krajevnih imen, s čimer je indirektno nakazana tudi razlika med nižjimi pleistocenskimi in višjimi pliocenskimi uravnavami (nivoji). Pleistocenske terase na obrobju gričevja Mladopliocenskim uravnavam slede v nižjih legah pleistocenske terase, zelo karakteristične za morfološki videz pokrajine. V tej zvezi se odpira zelo široka problematika geneze, različnih višin (iste terase), starosti oziroma višine pleistocenske sedimentacije, ločitve pleisto- censke in pliocenske ilovice itd. Terasni sistem Pomurja in Podravja je prav v tem področju tudi sorazmerno kompliciran in zahteva po- drobno ter sistematično obdelavo. SI. 2. Ljutomer in sleme Kamenščaka (vila Zemljič) Sola na pobočju leži na videmsko-razkriški terasi cerkev na radensko-križevski , a vrh Kamenščaka predstavl ja uravnavo v višini 265 m (»visoka terasa«) Najvišja terasa se kaže v obliki dveh podstopenj, in to v višini 250 d o 256 m ter 260 do 266 m. O z n a č i l sem jo kot 3>visoko teraso« Š č a v n i š k e doline, severnega obrobja Ljutomerskih goric in pritokov Pesnice. Karakterizirali smo jo že v predhodnem poglavju. Prva široka terasa,3 ki sledi mladopliocenskim uravnavam na severnem obrobju gričevja, je videmsko-razkriška terasa. To je terasa ščavniške doline, ki se nadaljuje mimo Ljutomera v Medjimurje. Za Ščavniško dolino, kjer jo prvič zasledimo, je pokrajinsko zelo zna- čilna, čeprav je ohranjena le še v nekaterih ostankih. Tukaj nam kaže obenem lep primer nekaj višje z erozijo dokaj deformirane te- rase, ki je genetično, a predvsem morfološko zelo sorodna višjim plio- censkim uravnavam. Najlepše je še razvita na desnem bregu Ščavnice 3 Absolutne višine za vse terase so navedene na koncu poglavja. od Ivanjcev do Vidma, to je na razdalji ca. 6 km. Trgajo jo le grape, ki so jih izdelali pritoki Ščavnice. Njena absolutna višina znaša 230 do 245 m, relativna pa pri Vidmu 37 m (Ščavnica pri Biserjanah 193 m). Zavzema torej dominanten položaj nad dolino Ščavnice, ki se izraža ne le v njeni višini nad dolino, temveč tudi v pomanjkanju izrazitejših nižjih stopenj. Od Vidma navzdol je na desnem bregu Ščavnice uničena — iz doline se brez vsake stopnje povzpnemo v bližnjo Staro goro. Znova se pokaže šele pri naselju Precetinci, na osamljenem slemenu med Ščavnico in njenim pritokom Turjo, vendar v dokaj skromni obliki. Na levem bregu Ščavnice se javlja manj iz- SI. 3. Grajski hrib pri Gornji Radgoni — uravnava v višini 265 m (»visoka terasa«) Pogled proti severu razito. Zasledimo jo le nad Slaptinci in Selišči, od koder se nadaljuje, razrezana z vodami, vse do Zasadov. S to smerjo je obenem jasno na- kazan tok Ščavnice v dobi velike pleistocenske akumulacije in njej sledeči fazi poglabljanja. V tej fazi so se vode postopoma prestavljale proti jugovzhodu, kar je na jugu vse do Ljutomera uničilo starejši zasip, na »pomolu« med Ščavnico in Muro pa zapustilo sledove v obliki malo izrazitih stopenj, značilnih za vso Ščavniško dolino. To so stopnje, ki večkrat spremljajo videmsko teraso v nižjih legah ali bolje, od dolinskega dna pa do njenega spodnjega roba. Izdelala jih je Ščavnica v mlajših oddelkih pleistocena, nižje med njimi verjetno v najmlajši dobi. Ta neizrazita »terasa« ima pri Cakovi absolutno višino 205—225 m, Bolehenčicih 195—215 m in Lukavcih samo še 185 do 215 m ter se lepo povezuje z radensko-križevsko teraso, ki ima tukaj višino 185—195 m. V tabelaričnem pregledu terasnega sistema sem jo imenoval »nizko teraso« ščavniške doline. Videmsko-razkr i ška te ra sa j e geološko zelo enotno gra jena , k a r j e med d r u g i m znači lno za ves pleistocenski terasni s i s tem v P o m u r j u . Isto geološko zgradbo, namreč debele s k l a d e ilovice, ki leže na produ , l ahko zas ledu jemo iz š č a v n i š k e doline do M u r s k e g a S r e d i š č a v Medj i - mur ju . R j a v kremenčev prod, ki se s tav l j a teraso, j e p o m e š a n z ilovico rdeče do rumene barve , često p a tudi z drobnim peskom. O m e n j e n a se s t ava p r o d a j e ve l ikega pomena , s a j se zdi , d a j e prv i gornjepl io- censke starosti , drug i p a n a j b r ž že iz zgodn jega pleistocena. N a to bi k a z a l a m a n j š a zabarvanos t mater ia la , p o m a n j k a n j e ilovice, a še po- sebno p o l o ž a j p o d p le i s tocenskim i lovnat im zas ipom. To je tore j ne- k a k š e n preloženi be lvederski p r o d za raz l iko od t istega, ki ga pleisto- censka erozi ja ni zaseg la . Omenjen i p r o d p r i h a j a na p o v r š j e z las t i na dnu dolin potokov, k i p r e č k a j o v idemsko-razkr i ško teraso, t ako n. pr . v bl ižini V i d m a (220—230 m), ob P r e s i š k e m potoku (175—180 m), Vučkovskem potoku v M e d j i m u r j u (175 m) itd. -- Marsikaj nam bo povedal o geološki zgradbi videmsko-razkriške terase tudi profil iz Veščice h. št. 19. SI. 4. Ježa videmsko-razkriške terase pri Slaptincih (Sčavniška dolina) Pogled proti vzhodu 0,4 m prsti 2,5 m peščene ilovice 3,0 m trdo sprijete ilovice sivorjave barve 0,3 m gline 1.2 m rjave ilovice 1,0 m rjavega peska 0,5 m mešanice peska in proda 4,0 m proda, naloženega v tankih horizontalnih plasteh siva glina (168).4 Ilovnatega nanosa je v profilu 7,4 m, proda pa 5,5 m. Ker sem v neposredni bližini ugotovil stik pleistocena s pliocenom v višini 200 m, lahko štejemo, da je ilovnati zasip debel nič manj kot 27 m. Slednje nam potrjuje tudi vodnjak z globino 26 m v neposredni bližini te meje. Pod prodom najdemo, kakor je razvidno iz podatkov, sivo glino, katere debelino mi ni bilo mogoče ugotoviti. Isto glino lahko zasledimo tudi v Gibini pri tamkajšnjem mlinu (ca. 170 m), ki je zelo verjetno pliocenske starosti (nagnjenost skladov). Nekoč so iz nje pobirali premog. Podobno geološko zgradbo videmsko-razkriške terase lahko sle- dimo še naprej v Medjimurje. Pri Cestijancu sega rjavi prod ca. 7 m nad strugo Mure (165 m + 7 m = 172 m), tako da ga vodnjak globine 7,8 m v bližnjem Grabrovniku (h. št. 168, nm. v. 188 m) ne doseže. V Brezovcu se pojavi v vodnjaku h. št. 5 (182 m) prod v globini 10 m, torej nadmorski višini 172 m. Prod je torej še vedno v isti višini kot pri Veščici, Gibini in Cestijancu, kar kaže na veliko umirjenost zgodnjepleistocenske akumulacije. V premogovniku »Ignac 2« pri Murskem Središču doseže debelina ilovice 6—8 m, a proda 7—8 m. Sledi siva glina s plastmi premoga.5 Tik ob strugi Mure pri Murskem Središču (165 m) se nam odpre naslednja sestava: 1.3 m peščene ilovice 4,2 m kremenovega proda s sivim in rjavim peskom 1,5 m sive gline gladina Mure Ilovico z delom proda je torej v celoti odnesla Mura, plast na vrhu (1,3 m) pa je pozneje naplavil Dolni potok. Profil torej ni ti- pičen za razkriško teraso. Prod, na katerem leži ilovica, kaže torej v podolžnem profilu terase povsod nm. v. 170 m. Zanimivo je, da ostane ta višina tudi v njenem prečnem profilu enaka. Tako se n. pr. ob cesti, ki vodi iz Mar- tina v Vučkovec (Gradišče, h. št. 78) pokaže v tamkajšnjem vodnjaku 4 Po izjavi gospodarja. 5 Po izjavi obratovodje. prod v globini 10—12 m. Če iorej od nadmorske -višine 182 m (višina vodnjaka) odbijemo 12 m debelo plast ilovice* naletimo znova na prod v višini 170 m. V neposredni bližini sem nadalje ugotovil v višini 195 do 200 m mejo med pleistocensko ilovico in pliocenskimi peščenimi sedimenti. Višina pleistocenske akumulacije in debelina ilovnatega nanosa na zgornjem robu terase ostane torej od Veščice navzdol ne- spremenjena,6 v prečnem profilu pa se zelo stanjša. V Brezovcu je n. pr. ilovnati zasip globok le še 10 m, pri Murskem Središču pa sploh SI. 5. Ježa radensko-križevske terase pri Stročji vasi Pogled s ceste Ljutomer—Stročja vas proti jugu izgine. Videmsko-razkriško teraso bi torej lahko šteli za nekakšno erozijsko teraso, kjer le še njen zgornji rob (ali pa še ta ne) priča o višini nekdanje akumulacije. Na to bi kazal tudi izdaten padec v prečnem profilu, ki znaša pri Vidmu 15 °/0o» Lapšini 13 °/on in Hlapi- čini pri Murskem Središču 10 °/00. Ne bo odveč, če si ogledamo še strmec videmsko-razkriške terase v podolžnem profilu. Spodnji rob terase se zniža od Vidma do Raz- križja za 45 m, od tu do Murskega Središča pa za 20 m. To bi pome- nilo v zračni črti padec terase za 2,2 °/00 oziroma 1,5 °/00, v celoti pa za 2 °/00. Padec terase v ščavniški dolini je torej znatno večji od onega v Medjimurju, podobno kot je večja tudi nagnjenost terase v prečnem profilu. 6 Veščica — višina proda 172 m, stik s pliocenom 200 ni, debelina ilovice 27 m. Gradišče — višina proda 170 m, stik s pliocenom 195—200 m, debelina ilovice 25—30 m. Ščavnica in Mura kažeta v primerjavi z videmsko-razkriško te- raso znatno manjši strmec, Ščavnica od Vidma do Razkrižja 0,8 °/00, Mura pa od tu do Murskega Središča 0,4 °/00. Strmec Ščavnice in Mure doseže v celoti le 0,7 °/00, medtem ko znaša padec videmsko-razkriške terase 2 °/00. Dokaj izdatno pade tudi relativna višina terase, saj znaša ta pri Vidmu in Podgradju 37 m, Razkrižju 15 m, Hlapičini pri Murskem Središču pa samo še 9 m. Morfološko je videmsko-razkriška terasa najlepše izražena pri Vidmu ter vzhodno od Razkrižja, oziroma v Medjimurju. Tukaj do- seže širino do 3 km ter ostro meji z 10—15 m visoko ježo na aluvialno naplavino ob Muri. Pri Ljutomeru jo je skoraj v celoti odplavila Mura. Ohranila se je le v zatišni legi ob Kostanjevici in v neznatnem ostanku nad ljutomersko osnovno šolo. Še posebej naj podčrtam, da manjka ta terasa tudi na vsem severnem robu gričevja tja do Gornje Radgone in še dalje navzgor. Zelo gotovo je torej, da se je Mura v teku svojega prestavljanja močno »držala« Slovenskih goric in zato tukaj neprimerno bolj uničila pleistocensko akumulacijo kot na obrobju Goričkega in Medjimurskih goric. Tudi ni naključje, da se je ohra- nila ob Ščavnici in Kostanjevici, saj sta njuni dolini dobro zavarovani pred erozijo Mure. Adekvat videmsko-razkriške terase na levem bregu Mure je pu- conska terasa. Doseže širino tudi do 2,5 km in se odlikuje po visoki in lepo izraženi ježi. V tem pogledu še torej najbolj spominja na medji- mursko nadaljevanje videmsko-razkriške terase. Puconsko teraso ome- njam predvsem zato, ker menim, da se njene absolutne višine dokaj ujemajo z višinami videmsko-razkriške terase. Te pa ustrezajo le v severno—južni smeri, ki pod precejšnjim kotom (ca. 30°) seka pravo- kotno smer murskega toka. Verjetno je torej, da pomeni severno— južna smer pravokotno smer pleistocenske Mure, ki je v tej dobi tekla severno od Lendavskih goric proti vzhodu. Vsekakor je s to smerjo povezano tudi uničenje puconske terase vzhodno od Tešanovec. V severno—južni smeri se torej višine videmsko-razkriške in pu- conske terase lepo ujemajo. Tako leži puconska terasa pri Cankovi v višini 230—240 m, kar ustreza višini videmsko-razkriške terase pri Vidmu (230—246 m), višine pri Sebeborcih (210—220 m) ustrezajo vi- šinam pri Ljutomeru (210—225 m), one pri Tešanovcih (205—215 m) pa višinam videmsko-razkriške terase med Ljutomerom in Globoko. V bližini zasledimo tudi stik pleistocena s pliocenom v višini 216 m, kar nikakor ni naključje. Puconska terasa vzhodno od Tešanovec izgine. Uničila jo je Mura s svojo bočno erozijo, vendar tudi vpliva Kobiljskega potoka ne smemo podcenjevati, ker jo je ta erodiral v njeni prečni smeri. Nada- ljevanje puconske terase lahko zasledimo šele v tako imenovani dolgo- vaški terasi pri Dolnji Lendavi v višini 165—175 m. To bi lahko skle- pali iz strmca erodirane terase od Tešanovec do Dolge vasi (2,2 °/00), ki se docela ujema s strmcem videmsko-razkriške terase na odseku Globoka—Mursko Središče (2,1 °/00). Tudi geološka zgradba terase je podobna. Dolgovaška terasa pomeni morfološko in geološko nadaljevanje puconske terase in je kot taka adekvat videmsko-razkriške terase. Ni čudno torej, če njene višine (165—175 m) ustrezajo spodnjemu robu videmsko-razkriške terase pri Murskem Središču (165 m). Dolgovaška terasa tvori v celoti skromen erozijski ostanek obsež- nega ilovnatega zasipa, ki je bil na obrobju Lendavskih goric prav tako izpostavljen uničenju Mure kot videmsko-razkriška terasa pri Ljutomeru, ilovnati zasip na severnem robu Slovenskih goric do Rad- gone ali puconska terasa vzhodno od Tešanovec. Podobno kot ob Ščavnici in Kostanjevici pa tudi tukaj lahko zasledimo v dolinah, zavarovanih pred erozijo, ostanke teras, ki ustrezajo zasipu glavne doline. Lep tak primer se nam kaže na obeh straneh Kobiljskega po- toka v višini 200—220 m. Strmec puconske terase znaša v celoti 1,7 °/no in je torej le za spoznanje večji od strmca njenega adekvata v Medjimurju (1,5 °/00). Tudi današnji, od Radgone do Veržeja ter pri Razkrižju regulirani tok Mure znatno zaostaja za strmcem omenjenih teras, saj zaznamuje Mura od Radgone do Murskega Središča le padec 0,9 °/00. Tudi strmec prečnega profila je podoben onemu, ki ga ima vi- demsko-razkriška terasa. V povprečku znaša okrog 10—13 °/00 (Can- kova 12 °/00, Lemerje 10 °/00, Tešanovci 13 °/00). Geološke zgradbe puconske terase ne bi razčlenjeval, poudarim naj le, da zelo spominja na sestavo videmsko-razkriške terase. To nam lepo potrjuje profil iz puconske opekarne, kjer se pod 5,6 m debelo plastjo ilovice prikaže kremenčev prod. Pod prodom je siva glina (puconska separacija), ki pa je nepremaknjena in je nastala z zaje- zitvijo murskih pritokov v diluvialni dobi. Poglejmo si sedaj še teraso, ki oklepa severne Slovenske gorice daleč tja do Medjimurskih goric. To je tako imenovana radensko- križevska terasa, za katero smo v dvomu, ali naj jo štejemo za adekvat puconske terase. Terase namreč, ki bi po višini ustrezala puconski terasi, z izjemo manjše uravnave v višini 230—240 m pri Gornji Rad- goni (pokopališče), na severnem robu gričevja nikjer ne najdemo. To bi navajalo na možnost različnih višin istega terasnega nivoja, oziroma možnost ene in iste erozijske faze. Zelo verjetno je namreč, da je Mura na robu Slovenskih goric odrezala prvoten zasip v njegovem višjem delu kot na robu Goričkega. Potemtakem bi bila radensko- križevska terasa le nekakšen zgradbeni, ne pa višinski adekvat pu- conske terase. Zanimivo je, da radensko-križevska terasa na levem bregu Mure ne najde nobenega adekvata. Izjemo bi morda delala le nekakšna predstopnja puconske terase pri Cankovi, in to v višini 210—220 m, kar bi ustrezalo višinam radensko-križevske terase pri Gornji Rad- goni. Vse to kaže na enotno genezo in razvoj terasnega sistema v zgo- raj navedenem smislu. Geološka zgradba radensko-križevske terase je zelo enotna. Se- stavljata jo ilovica in prod. Debelina ilovice je različna in se na splošno veča proti robu gričevja; pojav, ki smo ga lahko opazovali tudi pri razkriški terasi. V povprečku doseže 8—10 m (Dobrava 10 m, Vučja vas 8 m, Slatina Radenci nekaj metrov). Pod ilovnatim po- krovom leži prod rjave, često tudi bele barve. Ježa radensko-križevske terase kaže pri Slatini Radencih naslednji profil: 2,0 m ilovice 1,0 m ilovice s prodom 1,0 m proda s peskom 0,3 m proda, impregniranega s slatino Prod, ki je močno podoben današnjemu recentnemu nanosu, je moral biti torej odložen še pred sedimentacijo ilovice. Da je to elu- vialni nanos ilovice, pri takšni debelini in sprijetosti skoraj ni ver- jetno. Rjavi prod sestavlja po vsej verjetnosti starejši zasip, ki ga pa je Mura marsikje erodirala in naplavila na njegovo mesto »murskega«, kot ga imenuje prebivalstvo. Ta prod je torej nekaj mlajši od prvega in je bele barve. Starejši zasip je bil različno erodiran, na radensko-križevski te- rasi primeroma manj kot v Apaški kotlini. Tukaj zadenemo na rjav prod le v neposredni bližini gričevja. Obenem je tudi plast ilovice na apaški terasi silno tanka (nekaj metrov ali celo decimetrov), kar kaže na eluvialni nanos, ki pa je seveda sekundarnega značaja, saj je bil prvotni ilovnati pokrov tukaj skoraj v celoti erodiran. Njegovi ostanki so lepo vidni tik ob robu gričevja in še nekaj desetin metrov navkre- ber, kjer naletimo na stik s pliocenskim peskom. Zveza apaške terase z radensko-križevsko v zgradbenem pogledu (pa tudi morfološkem) je torej očitna. Razloček je le v tem, da je mlajši prodni zasip na apaški terasi v večjem obsegu nadomestil sta- rejšega in da je ilovnati pokrov neprimerno bolj uničen kot na ra- densko-križevski terasi ter ga zato nadomešča le tanka eluvialna odeja. Vendar se tudi tukaj debelina ilovice proti robu gričevja zviša za nekaj metrov, tako da je apaška terasa pravzaprav erozijski pre- ostanek nekdanjega ilovnatega nanosa, ki še, kot smo videli, skoraj v celoti prekriva njeno muropoljsko nadaljevanje. Radensko-križevska terasa se prične že v Apaški kotlini in jo loči od poplavnega ozemlja nizka ježa, nad katero je speljana cesta Sto- govci—Apače—Gornja Radgona. Proti robu Slovenskih goric se rahlo vzdiguje, vendar brez vsake stopnje. Svoje morfološko in, kot smo videli, zgradbeno nadaljevanje najde južno od Gornje Radgone, od koder se nepretrgoma nadaljuje do Križevec, kjer jo za nekaj časa pretrga aluvij ob Ščavnici. Znova se pokaže in dokončno izgine pri Stročji vasi vzhodno od Ljutomera. Terasa je od aluvialne murske naplavine jasno omejena s precej visoko ježo, ki se v celoti naslanja na cesto Gornja Radgona— Križevci in Ljutomer—Stročja vas. Višina ježe se proti vzhodu zmanjša. Ome- niti je tudi treba, da se radensko-križevska terasa lepo povezuje z nizko terasno stopnjo Sčavniške doline (»nizka terasa«). SI. 6. Pričetek ormoško-dobravske terase pri Veliki Nedelji Pogled z juga Strmec radensko-križevske terase doseže na črti Gornja Rad- gona—Stročja vas 1,1 °/00 in je torej dokaj manjši od strmca puconske terase (1,7 °/00) ali videmsko-razkriške terase (2 °/00), pač pa je blizu strmcu puconske terase na odseku Cankova—Tešanovci (l,2°/00). Pa- dec Mure je zaradi regulacije približno enak padcu terase. V prečnem profilu je strmec prav tako znatno manjši od strmca puconske ali videmsko-razkriške terase, sa j doseže pri Vučji vasi in Stari Novi vasi le 6,6 °/00. Zanimiva je nadalje relativna višina terase, ki je pri Stročji vasi še vedno ista (6 m) kot pri Gornji Radgoni ali Slatini Radencih (6 m). Preostane nam, da si ogledamo še razmere na južnem robu Slo- venskih in Medjimurskih goric. Tukaj imamo opravka z obsežno starodiluvialno teraso, ki se vleče v širokem pasu od "Velike Nedelje pri Ormožu pa vse mimo Dravskega Središča in Čakovca naprej v Medjimurje, kjer se zliva z nadaljevanjem videmsko-razkriške terase v obsežen »puhlični« plato dravsko-murskega medrečja. Ormoško-dobravska terasa7 kaže morfološko izredno zanimiv primer terase z močnim padcem prečnega profila in s silno razgiba- nostjo. Med poglavitne momente lahko štejemo tudi višino pleisto- censke akumulacije, ki nikjer ne pade pod 265 m. Slednje torej navaja na primerjavo z razkriško teraso, kjer se rob pleistocenske akumula- cije od Gibine do Murskega Središča drži višine 200 m. Kljub temu pa v obeh primerih ne gre za iste morfološke razmere. Pri razkriški terasi se namreč višina pleistocenske akumulacije docela ujema z morfološkim pojmom terase, medtem ko kaže ormoško-dobravska terasa v tej višini zaradi intenzivnejšega vzdiga že nesklenjene ni- vojne površine. Čeprav pojem nivoja morfološko ne ustreza docela terasi, sta vendar genetična zveza in geološka zgradba (pleistocenska ilovica) dovolj močna kriterija, da lahko te nivojne ploskve vključimo v pojem terase, zlasti še takšne, kot je ormoško-dobravska, ki je vse do svoje ježe zelo razgibana in deformirana. Ormoško-dobravska te- rasa torej na svojem zgornjem (akumulacijskem) robu nima nobenega strmca ter nas tako spominja na zelo podobne razmere videmsko- razkriške terase od Gibine naprej. Ormoško-dobravska terasa je v prečnem profilu zelo nagnjena, saj doseže strmec prečnega profila pri Ormožu 18,3 °/00. Od zgornjega roba pa do ježe pada v obliki malo izrazitih stopenj. Te stopnje ka- žejo, da jih je izdelala Drava s svojo bočno erozijo, ki jo je spremljalo stalno in dokaj izdatno prestavljanje struge v globino. Ormoško- dobravska terasa je torej tipično erozijska in bi o kakšnem akumula- cijskem značaju lahko govorili le v njenih najvišjih legah. Takšnega značaja so po vsej verjetnosti nivoji v višini 260—266 m. Omenjene erozijske stopnje so torej malo izražene. Se najizrazi- tejša je ona, na osnovi katere sem izvedel delitev ormoško-dobravske terase v nižjo ormoško in višje ležečo dobravsko. Ta terenska stopnja pomeni v sklopu erozijskega procesa ali začasno prevlado globinske erozije ali pa morda dosledno uničenje starejšega dolinskega dna. V prvem primeru je omenjena ločitev še prav posebno upravičena. Ormoško-dobravska terasa se odlikuje po zelo visoki ježi, ki do- seže med Slakovcem in Senkovcem celo 15 m. Ježa pomeni obenem izrazito mejo med debelim pleistocenskim ilovnatim zasipom in alu- vialnim dravskim prodom. Relativna višina terase do Čakovca ne kaže večjih sprememb. P o d o b a j e , d a j e g e o l o š k a z g r a d b a o r m o š k o - d o b r a v s k e t e ra se po- d o b n a oni v P o m u r j u , s a j j o p r a v t a k o s e s t a v l j a j o debe l i s k l a d i i lovice , p r o d in t e m n a g l ina , k i p a j e t u k a j p l e i s t o c e n s k e s taros t i . Kot primer naj nam služi 40 m globok vodnjak pri Zižkovcu (se- verno od Čakovca), kjer so pod 16 m debelo plastjo ilovice naleteli 7 Po Ormožu (219 m) in naselju Dobrava (250 m). na 4 m rjavega proda. Vodnjak, ki je v nm. v. 207 m, sega torej s svo- jim dnom do spodnjega roba ježe pri Cakovcu (207 m — 40 = 1 6 7 m), prod pa se pokaže v nm. v. 191 m (207 m — 16 = 191 m). Podobne razmere kaže vodnjak v Lopatincu (Juraj) h. št. 52, ki leži v višini 215 m in doseže globino 49 m. Pod 24 m debelim ilovnatim pokrovom se tudi tukaj pokaže rjavi prod in pesek, in to v isti nad- morski višini kot pri žižkovcu (215 m — 24 = 1 9 1 m). Na dnu leži SI. 7. Ježa ormoško-dobravske terase pri Veliki Nedelji Pogled z j uga temna pleistocenska ilovica, ki jo lahko lepo opazujemo v profilu opekarne Šenkovec pri Čakovcu. Profil opekarne Senkovec pri Čakovcu: 5,0 m rjave ilovice 1,3 m sivoplave ilovice 1,5 m črnoplave ilovice 1,3 m sivkastorjave ilovice 0,6 m sive ilovice (nm. v. 174 m) Pod sivo ilovico je najbrž rjav pesek in peščena ilovica, ki je vidna v spodnjem delu ježe blizu Jelene. Temno obarvana ilovica v pravkar omenjenem profilu opekarne je verjetno rezultat pleistocenske zajezitve pritokov Drave in je v razliko od pliocenske gline razkriške terase nepremaknjena. Debelina pleistocenskega ilovnatega in prodnega zasipa doseže torej na tem odseku ormoško-dobravske terase 95 m (265 m — 170 = = 95 m). Oglejmo si sedaj še zgradbo ormoško-dobravske terase v njenem zahodnem delu, v profilu ormoške opekarne. .Profil opekarne Ormož: 2,0 m peščene ilovice 4,0 m rjave ilovice 0,8 m črnoplave gline 1,0 m plave gline (nm. v. 201 m) 4,0 m mešane plasti plave gline in proda Kaže torej, da je sestava precej podobna oni pri Šenkovcu, le da tukajšnja plava glina kaže na pleistocensko zajezitev Pavlovskega potoka. Slednje nas spominja na sivo glino puconske terase in na tamkajšnjo zajezitev Puconskega potoka. Pravkar omenjeni profil pomeni seveda le skromen izsek iz ve- like pleistocenske akumulacije, ki doseže višino okoli 260 m (podobno kot v Medjimurju). Stik pliocena s pleistocenom sem lahko ugotovil pod Koglom, kjer leži nad ilovico diluvialne starosti peščena ilovica z rahlim vpadom. Obenem je jasno vidna spodnja meja pleistocen- skega nanosa, saj prihaja v grapi potoka, ki teče mimo Velike Nedelje (210 m) in Lešnici (200 m) na dan tortonski lapor. Ilovici je tik nad laporjem primešano precej proda. Lapor in prod lahko zasledimo tudi v novo izkopanem vodnjaku tik nad cesto, ki vodi iz Velike Nedelje v Senešce (Trgovišče 51) ter v Senešcih pri h. št. 16. V Senešcih h. št. 30 leži 3 m belvederskega proda nad spodnjepliocenskim peskom. Očitno je, da se je pliocenski material odložil na stratigrafsko in petrografsko zelo pisane formacije ormoške antiklinale. Geološka zgradba ormoško-dobravske terase je torej zelo sorodna oni, ki jo je ustvarila Mura, sa j ležita tudi tukaj nad starejšimi plio- censkimi skladi (pri Ormožu celo miocenskimi) prod in ilovica ple- istocenske starosti, le da je slednja v Podravju mnogo izdatnejša. Obenem naj podčrtani, da ustreza višinam dobravske terase tako imenovana »visoka terasa« ob Ščavnici, na obrobju Ljutomerskih goric in pritokih Pesnice. Ta terasa je izdelana v petrografsko raz- ličnih, tudi starejših plasteh. Vsekakor pa je iz pleistocenskega ilov- natega materiala zgrajena videmsko-razkriška terasa, katere spodnji horizonti že dosegajo pliocen (siva ilovica). Njen višinski in zgradbeni adekvat tvori na jugu vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goric ormoška terasa. Strmec ormoško-dobravske terase je relativno majhen, saj doseže na odseku Velika Nedelja—Jelena pri Čakovcu le 1,0°/00 in bi ga torej lahko vzporejali le s strmcem radensko-križevske terase (1,1 °/00) ali puconske terase do Tešanovec (1,2 °/00). Zanimivo je, da ima tudi današnji tok Drave od Velike Nedelje do Varaždina podoben strmec, tako da bi tudi v tem pogledu lahko ormoško-dobravsko teraso pri- merjali s pravkar omenjenima. Strmec Mure na črti Gornja Rad- gona—Mursko Središče bi bil torej le za spoznanje manjši (0,9 °/00) od strmca Drave na odseku Velika Nedelja—Varaždin (ca. 1,0 °/00). Dosedanji podatki o strmcu teras in vodnih tokov so nam poka- zali, da je strmec starega dolinskega dna oziroma terase redno moč- nejši od strmca današnjih tokov. Iz slednjega bi lahko sklepali, da je globinska erozija Drave in Mure danes ka j malo pomembna in da v SI. 8. Pogled z Hajndla na ormoško-dobravsko teraso V ozad ju Hum (nivo B). Ormož celoti p r e v l a d u j e t a bočna eroz i ja in a k u m u l a c i j a . N j u n učinek so obsežne a k u m u l a c i j s k e terase ob D r a v i in Muri , n a p l a v l j e n e z m l a d i m recentnim p r o d n a t i m in i lovnat im mater i a lom (wiirmsko P t u j s k o pol je , a luvia lno Mursko po l j e in š č a v n i š k a dol ina) . Kot je razvidno iz pregleda, se pojavljajo v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah med posameznimi uravnavami 4 do 5-metrski presledki (izjema je le 15-metrski presledek med V. in VI. nivojem), ki bi teoretično lahko ustrezal znižanju erozijske baze oziroma vzdigu te- rena. Vsiljuje pa se nam tudi drugačna razlaga. Marsikdaj ima namreč terasa iste faze na eni strani doline različno absolutno višino kot na drugi, iz česar sledi, da more biti število terasnih nivojev, ugotov- ljenih samo na osnovi višin njihovih robov ali kakih drugih višinskih točk, previsoko glede na število dejanskih erozijskih faz. Posamezne terasne nivoje z malo medsebojno višinsko razliko moremo torej uvr- stiti v isto fazo (4, 132). 17 Geografski zbornik 193 Na vprašanje števila erozijskih faz torej ni lahko odgovoriti. Največja težava je brez dvoma v združitvi posameznih uravnav, ki naj bi ustrezale določeni erozijski fazi in s tem neki širši uravnavi. Pri tem se namreč še vedno kaže med njimi le višinska diferenca, ki znese 5 m. Postavlja se torej problem združitve uravnav v širši okvir, ki nam tudi edini omogoča primerjavo nivojnih sistemov iz različnih delovnih področij. Morda bi bila koristna primerjava z uravnavami v zahodnih Slovenskih goricah, kjer so višinski presledki med posa- meznimi uravnavami nekoliko večji, oziroma erozijske faze nekaj izrazitejše od onih v vzhodnih Slovenskih goricah. Terasne oziroma nivojne sisteme, ki v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah vpadajo v te višinske presledke, bi torej lahko šteli za uravnave pod- rejenega značaja oziroma nekakšne podstopnje glavnih uravnav, ustrezajočih določenim erozijskim fazam. Po tej poti bi morda le določili število erozijskih faz oziroma dominantnih uravnav v Sloven- skih goricah kot celoti, hkrati pa tudi ugotovili podrejene, sekun- darne erozijske faze in lokalne uravnave v posameznih njihovih enotah. Slednjič naj nakažem v tej zvezi še en problem. Pregled celotnega sistema uravnav v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah nam je pokazal, da pravzaprav težko govorimo o nekih izrazitih erozijskih fazah, dobah izrazite bočne erozije in akumulacije, ki bi bila pre- trgana z globinsko erozijo. Na to kaže že sam pojav nivojev na vsakih 5 metrov, kolikor ne prihaja seveda do lokalnih uravnav. Mišljenja sem, da pri nastanku uravnav v zahodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah ne prihaja toliko do izraza menjava globinske in bočne ero- zije, temveč prevladujoča bočna erozija z obdobno akumulacijo, ki ju spremlja več ali manj stalna, dokaj občutna globinska erozija. Tudi nivojni sistem sam vzbuja vtis, da do kakšnih izrazitih faz globinske erozije ni prišlo in da se komponenta globinske erozije izraža v dokaj trajnem prestavljanju vodnih tokov v globino. Morfološki učinek vseh treh komponent, seveda v predpostavljenem medsebojnem razmerju, tvori danes naš sistem uravnav v obliki in s problematiko, kot sem jo prikazal. Potemtakem bi odpadlo tudi vprašanje števila erozijskih faz v ožjem smislu (ne širših uravnav), sa j gre tako le za en sam enoten erozijski proces, za kompleks vseh treh glavnih morfoloških činiteljev. Plei s tocenska doba p r i n a š a v to r a z m e r j e obdobno p r e c e j š n j e raz l ike (začasna p r e v l a d a akumulac i j e ) , v e n d a r se v celoti k a ž e i s ta r a z v o j n a tendenca kot v pl iocenu. Morda bi n a m lahko kot d o k a z z a to trdi tev s luži la o rmoško-dobravska terasa , ki v b i s tvu ne k a ž e no- bene v idne j še g lobinskoerozi j ske s topn je v se do ježe, ki j o loči od a luv ia lne n a p l a v i n e in se zniža od zgorn jega do s p o d n j e g a roba pr i O r m o ž u za celih 55 m ; pr i Č a k o v c u p a celo za 80 m. T u d i v t em pr i - meru gre torej za nek kompleksn i erozi j ski proces in ne v id im raz loga , d a g a ne bi smeli ap l i c i r a t i na r a z v o j v m l a j š e m pl iocenu. Viš ine od 270 do 350 m v vzhodnih S lovenskih in M e d j i m u r s k i h gor icah so l ahko torej s a d podobnega eroz i j skega procesa kot š i roka ple i s tocenska a k u m u l a c i j a , ki o b d a j a te v i š ine na j u g u (in severu) . R a z l i k a j e le v tem, d a j e t a svet geološko s tare j š i , tektonsko v i š je vzd ign jen in temu pr imerno uničen od erozi j sk ih sil. L e t ako si lahko razložimo števi lne in maloobsežne u r a v n a v e in n j ihove neznatne in neizraz i te medsebo jne pres ledke . T a k š n o g l e d a n j e p a d o p u š č a obenem tudi nove pog lede na v p r a š a n j e minimalnega s t rmca u r a v n a v . A b s o l u t n e v i š ine t e ra s Videmsko-razkr i ška t e r a s a : 230—246 m Videm 210—225 m L j u t o m e r 195—210 m G l o b o k a 185—200 m R a z k r i ž j e - Š a f a r s k o 180—200 m L a p š i n a 170—200 m H l a p i č i n a 165—200 m Mursko Sred i šče P u c o n s k a t e ra sa : 230—245 m C a n k o v a 220—240 m L e m e r j e 215—235 m Gor i ca 210—225 m Sebeborci 205—215 m Tešanovc i 165—175 m D o l g a v a s Radensko-kr iževska t e ra s a : 210—220 m G o r n j a R a d g o n a 205—215 m S l a t i n a Radenc i 190—200 m V u č j a v a s 185—195 m Kr iževc i 180—190 m S t r o č j a v a s » N i z k a te ra sa« Š č a v n i š k e doline: 205—225 m C a k o v a 195—215 m Bolehenčici 185—205 m L u k a v c i 180—190m S t r o č j a v a s D o b r a v s k a t e ra s a : 235—265 m D o b r a v a 230—265 m severno od H u m a 225—265 m zahodno od T r n a v e 220—265 m Brez je O r m o š k a t e ra s a : 210—225 m O r m o ž 205—220 m j u ž n o od H u m a 200—210 m D r a v s k o Sred i šče 190—210 m Macinec 185—210 m Je lena pr i Č a k o v c u . St rmci t e r a s in vodnih tokov Videmsko-razkr i ška t e r a s a : terasa vodni tok V i d e m — R a z k r i ž j e 2,2 °/0 0 0,8 °/„o R a z k r i ž j e — M u r s k o S red i š če . . . . 1,5 °/0 0 0,4 °/0 0 Videm—Mursko S r e d i š č e 2,0 °/0 0 0,7 °/0 0 P u c o n s k a t e ra s a : C a n k o v a — T e š a n o v c i l , 2 ° / 0 0 1,2«/ 00 T e š a n o v c i — D o l g a v a s 2,2 °/0 0 — C a n k o v a — D o l g a v a s 1,7 °/0 0 0,9 °/0 0 Radensko-kr i ževska t e r a s a : G o r n j a R a d g o n a — S t r o č j a v a s . . . 1,1 /°0 0 1,1 °/oo O r m o š k o - d o b r a v s k a t e r a s a : Vel ika N e d e l j a - J e l e n a 1,0 °/0 0 1,0 °/0 0 Ugotovitve D pregledu Obravnavane so vzhodne Slovenske gorice in njihovo nadaljevanje Medji- murske gorice ter pleistocenske terase ob njih v dolini Drave in Mure. Uvodoma je prikazana različna orografska in hidrografska usmerjenost zahodnega in vzhodnega dela obravnavanega subpanonskega gričevja. V za- hodnem predelu so slemena in vmesne doline, od katerih sta največji Ščav- niška in Pesniška, usmerjene proti JV, razvodje med Dravo in Muro pa je premaknjeno na severni rob. V Ljutomersko-ormoških in v Medjimurskih goricah pa imajo vse gorice med Dravo in Muro smer Z—V, razvodje, od katerega se cepijo stranska slemena proti S k Muri in proti J k Dravi, je skoraj v sredi. Vzrok za jugovzhodno slemenitev v zahodnih obravnavanih goricah je verjetno v poševni tektoniki. Poševni tektonski premik je do- mnevni vzrok tudi za asimetrijo dolin, v katerih je zahodno pobočje bolj položno. Po tektonski in petrografski zgradbi je gričevje ločeno v tri enote, a) Jugovzhodni del nekako med kraji Ormož in Lendava zavzema selniško- ormoška antiklinala, ki je nadaljevanje karavanških (posavskih) gub. Or- moško-selniška antiklinala zavije v Halozah od karavanškega triadnega slemena in gre preko Slovenskih goric v smeri VSV v Prekmurje in dalje na Madžarsko. Na temenu te antiklinale je v Slovenskih goricah razkrit torton (sivi laporji in ob njih trdi apneni peščenjak ter litavske tvorbe. Slednje predstavljajo niz višjih vzpetin, od katerih je najmarkantnejši na samem stoječi Hum). Ob tortonu so razkrite prav tako nagubane sarmatske plasti (apneni in peščeni laporji, lapornati peščenjaki in r java glina). Torton je marinski, sarmat pa brakična tvorba. Panonsko stopnjo predstavljajo spodnje kongerijske plasti (raznovrstni laporji, peščenjaki, kremenovi peski) in zgornje kongerijske oziroma pontske plasti (peski in peščeni laporji). Med sedimentacijo pontskih plasti se je pričelo gubanje antiklinale, ki se je kon- čalo do sedimentacije dacijskih kremenovih prodov, ki leže diskordantno, vodoravno na nagubani osnovi. Med brakičnimi sedimenti so proti eroziji bolj odporni kremenovi peski z vložki gline in laporjev, ki predstavljajo niz vidnih vzpetin, med katerimi sta tudi Jeruzalem in Svetinje. b) Osrednji del Slovenskih goric, nekako med Duplekom—Veliko Ne- deljo na Dravskem polju in spodnjo Ščavnico odnosno Ljutomerom. Pred- stavlja del sinklinale, ki izhaja iz nižine med Karavankami in Pohorjem in se kot podpohorski jarek nadaljuje preko Dravskega polja čez Slovenske gorice in kot ljutomerska sinklinala v Prekmurje. Zapolnjujejo jo mlajši sedimenti kot ormoško-selniško antiklinalo. c) Severozahodni del goric je v območju radgonske antiklinale. Na nje- nem temenu je razkrit sarmat (mivke, fini laporji in apnenci), meot-panon (peski, mivke, lapor, prod), ki je razvit ob ščavniški dolini predvsem lapor- nato, v zahodnem delu pa prodnato. Skupna značilnost pleistocenskih sedimentov je v tem, da prevladuje v osnovi prod, zgoraj pa ilovice in gline. Razložena je problematika in metoda določevanja nivojev. Ker je relief v drobnem zelo razgiban in razrezan z dolinami, so se ohranili ostanki ni- vojev samo na vrhu slemen, a še tu ni pravih ploskev, ampak samo ravna slemena. Te ravne odseke znižujočih se slemen, na katerih so se ohranili ostanki prvotnih uravnav, je avtor določil z Bauligovo metodo. Težava je pri ugotavljanju števila nivojev, ker si slede tako na gosto, da je vmes večkrat samo deset metrov razlike. Vendar so sistematizirani in na karto nivojev narisani samo tisti nivoji, ki se javljajo na širšem teritoriju. Ker ne kažejo skoraj nobenih strmcev proti zahodu, bi mogli misliti na bližino morja v času njihovega nastajanja. Nivoji na obravnavanem teritoriju so bolj podobni tem na Goričkem kot v zahodnih Slovenskih goricah med Mariborom in Apa- škim poljem. Vsi nivoji so mlajši od koško-selniške antiklinale, katere gubanje se je končalo pred dakijsko stopnjo, ker gredo nespremenjeni preko gub v istih nadmorskih višinah. Osnova vrezovanju nivojev je bila ravnina, na kateri se je odložil belvederski prod, in sicer v višini današnjih najvišjih vrhov, ki so v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah v nadmorski višini 300 do 350 m, v zahodnih goricah pa 400—450 m. Po izoblikovanju slednje rav- nine je sledil izdaten padec erozijske baze. Ko so reke razčlenjale zahodno ravan, so oblikovale ravnino v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah v nadmorski višini 300—350 m. Na proučevanem teritoriju je najvišji vrh Gomila (352 m). J e ostanek nivoja, ki je razvit samo v zahodnih Slovenskih goricah. Prvi obsežnejši določljiv nivo je v nadmorski višini 340—344 m (relativna višina 140—170 m iznad rek in potokov), označen s VI. Dobro razvit je tudi okrog Jeruzalema. Nivo V v nadmorski višini 320—325 m (relativna višina 120—150 m) je redek. Nivo IV (relativna višina 90—120 m) združuje zaradi lažje primerjave s sosednjimi področji tri samostojne stopnje. Nivo A v nadmorski višini 310—315 m je zelo pogost na vsem teritoriju na glavnih kot tudi na stranskih slemenih in na različnih sedimentih. Je najpomembnejši nivo na višinah iznad 300 m nadmorske višine. Nivo B v višini 300—306 m je prevladujoča uravnava vzhodnih Sloven- skih in Medjimurskih goric. Njenih ostankov je nad 60, najobsežnejši pa so pri Tomažu, v goricah med Ščavnico in Pesnico. Nivo C 290—296 m je prav tako pogost kot prejšnji, posebno v goricah med Ščavnico in Pesnico, medtem ko dalje na vzhod izgublja na pomenu. Nivo III v višini 280—285 m z relativno višino 80—110 m je zelo pogost na mlajših pliocenskih sedimentih, najti pa ga je tudi na panonu in sarmatu. Na Stavenskem vrhu ima dolžino 1 km. Kot prejšnjega ni tega nivoja v Medjimurskih goricah. Nivo II v višini 270—275 m z relativno višino 70—100 m nad potoki in rekami se javl ja tudi v Medjimurskih goricah. V razliko od pliocenskih nivojev imajo pleistocenske terase večje skle- njene, v nižjih legah nerazrezane ravne površine. Prehod od značaja plio- censkih nivojev k pleistocenskim terasam predstavlja že dokaj razrezana, domnevno staropleistocenska terasa, katere ostanki so v nadmorski višini 250—256 m in 260—266 m v gričevju ob ščavniški dolini. Relativna višina te terase, ki je imenovana »visoka terasa«, je 50—90 m nad Ščavnico. V ščavniški dolini in na severnem robu Ljutomerskih goric je videmsko- razkriška terasa, imenovana po krajih Videm v ščavniški dolini in Raz- križju vzhodno od Ljutomera. Pri Vidmu je njena absolutna višina 230 do 245 m, relativna višina 37 m. Na severnem robu proti aluviju ščavniške doline je širša stopnja, tako imenovana »nizka terasa« ščavniške doline. V osnovi videmsko-razkriške terase je rjav, domnevno pliocenski prod, pomešan z ilovico, nad njim pa pleistocenski prod, pomešan s peskom. Navzgor slede debeli skladi ilovice. Terasa ima okrog 2 °/oo strmca, relativna višina pa pade na vzhodu od 37 m pri Vidmu do 9 m pri Murskem Središču. Adekvat tej terasi je puconska terasa na levem bregu Mure s strmcem 1,7 °/oo. Severni rob Kapelskih goric oklepa terasa, imenovana po krajih Radenci in Križevci. K njej spada tudi apaška terasa. Strmec terase je 1,1 °/oo. Ra- densko-križevska terasa je ekvivalent »nizke terase« ščavniške doline. Ob južnem robu Slovenskih in Medjimurskih goric se razprostira ob- sežna stopnjevita terasa, imenovana po Ormožu in Dobravi. J e močno defor- mirana ter kaže precejšnjo nagnjenost proti Dravi (pri Ormožu za 18.3 °/oo). Po geološki zgradbi je podobna terasam ob Muri. Višja stopnja, kot je ta, na kateri je naselje Dobrava, ustreza tako imenovani »visoki terasi« v gričevju ob Ščavnici. Strmec ormoško-dobravske terase je 1,0%». Vse omenjene pleistocenske terase so uvrščene v terasno skupino I. Razpravi je priložen tabelarni pregled pliocenskih nivojev in pleisto- censkih teras. Vsebuje navedbe o absolutni, o relativni višini, stopnjah, obliki, pogostosti, obsegu, gradivu in o markantnih točkah. Pri pleistocen- skih terasah je pregled o nazivu, absolutnih in relativnih višinah, značaju, gradivu in strmcu teras. LITERATURA 1. Dr. Zvonimir D u g a č k i , Medjimurje, Čakovec, leto 1936. 2. Ivan G a m s , Geomorfologija in izraba tal v Pomurju, Geografski zbor- nik V, Ljubljana 1959. 3. Dr. Svetozar I l e š i č , Geografski uvod k delu Slovenska Krajina, leto 1935. 4. Dr. Svetozar I l e š i č , Nekaj smernic v sodobnem morfogenetskem pro- učevanju, GV 1937. 5. K r e b s , Das Steirische Hiigelland, Die Ostalpen und das heutige Oster- reich, leto 1928. 6. Mario P l e n i č a r , Poročilo o geološkem kartiranju terena Kog, leto 1951. 7. Mario P l e n i č a r , Najvažnejše geološke ugotovitve o predelih okoli Sel- nice, Peklenice, Koga, Petišovcev in Doline, leto 1953. 8. Johann S o l e h , Die Windischen Biicheln, Mitteilungen Geogr. Ges. Wien, leto 1919. 9. Ciril Š l e b i n g e r , Geološko kartiranje srednjega dela Slovenskih goric, leto 1954. 10. Ciril Š l e b i n g e r , Poročilo o geološkem kartiranju terena Jakobski dol, Cmurek, Zgornja Ščavnica. 11. W i n k l e r , Uber die Beziehungen zvvischen Sedimentation, Tektonik und Morphologie in den jungtertiaren Entwicklungsgeschichte der Ostalpen, Sitzber. Akad. Wissen., Wien, leto 1924. 12. Jugoslovanski geološki karti Ljutomerskih in Gornjeradgonskih goric v merilu 1 : 50.000. REMARKS ON THE GEOMORPHOLOGY OF EASTERN SLOVENSKE GORICE AND OF MEDJIMURSKE GORICE Summary The article deals with the eastern part of the Slovenske gorice and with their continuation in the Medjimurje hills, as well as with the Pleistocene terraces along them in the valleys of rivers Drava and Mura. The introduetion depiets the different orographic and hydrographic trends of the western and eastern parts of the sub-Pannonian hills here dis- cussed. In the western part of this region, the ridges as well as the inter- vening valleys, the largest of whom are those of Ščavnica and Pesnica, take the direetion towards the southeast the water-shed between the rivers Drava and Mura being shifted towards the north. In the Ljutomer—Ormož and in the Medjimurje chain of hills, ali chains of hills between the rivers Drava and Mura assume the direetion west—east. Here the water-shed, from which the side-ridges braneh in the northern direetion towards the river Mura and in the southern direetion towards the river Drava, lies practically in the middle between these two rivers. The cause for the fact that the main ridge assumes the direetion towards the southeast in the western part of the area here discussed may lie in the inclined tectonic strueture. An oblique tectonic movement has presumably caused also the asymmetry of the valleys, which have their western slopes less inclined. On tlie basis of its tectonic and petrographic strueture this chain of hills is devided into three units. a) The southeastern part, approximately between places Ormož and Sv. Martin, is formed by the Selnica—Ormož anticline which is a continuation of the Karawanken (Posavje) folds. The Ormož—Selnica anticline turns in Haloze away from the Triassic Kara- wanken ridge and passes Slovenske gorice in the direction east-north-east entering Prekmurje and later on Hungary. On the top of this anticline there is in the region of Slovenske gorice an outcrop of the Tortonian (grey marls and along with them hard limy sandstone and Leitha formations. The latter represent a chain of higher elevations with the most noticeable the solitarv Hum among them). Along with the Tortonian the equally folded Sarmatian strata crop out (limy and sandy marls, marly sandstones, and brown clay). The Tortonian is a sea formation, and the Sarmatian a brackish formation. The Pannonian stage is being represented by the lower Con- gerian strata (various marls, sandstones, siliceous sands), and by the upper Congerian or Pontic strata (sands and sandy marls). During the period of the sedimentation of Pontic strata the anticline began to fold and ended the folding before the period of the sedimentation of the Dacian siliceous gravels, which lie discordantly, horizontally over a folded basis. Among the brackish sediments the siliceous sands with intrusions of clay and marls are more resistant against erosion. They represent a chain of čonspicuous elevations, among others Jeruzalem and Svetinje. b) The central part of Slovenske gorice, approximately between Du- plek—Velika Nedelja in the Drava field (Dravsko polje) and the lower Ščavnica resp. Ljutomer. The region represents a part of the svncline which originates in the low country between Karaw*anken and Pohorje and con- tinues as sub-Pohorje channel across Dravsko polje and Slovenske gorice, and as Ljutomer syncline into Prekmurje. Jt is filled up by younger sedi- ments than the Ormož—Selnica anticline is. c) The north-vvestern part of the hills lies in the sphere of the Radgona anticline. On its top we find the outcropped Sarmatian (river sands, fine marls, and limestones, Meot-Pannonian (sands, marls, gravel) which is de- veloped in the Ščavnica valley above ali as marl, and in the western part as gravel. The common characteristic of the Pleistocene sediments consists in the fact that in the basis the gravel prevails, and on the top loams and clays. The author explains the problems and the metliod that exist in con- nection with the establishing of levels. Because of the fact that we find the relief very diversified and cut by valleys, the remnants of the levels have been preserved only on the tops of ridges, and even here there are no real level surfaces, but only level ridges. These level sectors of lowering ridges, where the remains of original surfaces have been preserved, have been determined by the author with the help of Baulig's method. There is a dif- ficulty how to establish the number of surfaces because they follow so closely each other that there is frequently only a difference of ten meters between them. Only those levels have been put into a system and charted in the map of levels which appear over a more extensive territory. Since they show almost no steep inclinations towards the west one could think of the proximity of sea during the period of their formation. The levels in the territory here discussed resemble more those in Goričko than the ones in the western part of Slovenske gorice, between Maribor and Apače field. Ali levels are vounger than the Kog-Selnica anticline, the folding of whieh has ended before the Dacian stage: they pass unchanged over the folds in the same altitudes above sea level. The basis for the cutting-in of levels was formed by the plain over which the Belvedere gravel has been deposited in the height of the present highermost tops, in the eastern part of the Slovenske gorice and in the Medjimurje hills in the altitude of 300 to 350 m above sea-level, and in the western part of the hills 400—450 m above sea-level. The formation of the central plain was followed by a con- siderable fall of the base level. The rivers, cutting in the western plain, have formed the level surface in the eastern part of Slovenske gorice and in Medjimurje hill in the altitude of 300—350 m above sea-level. The highest hill in the region here discussed is Gomila, 352 m. It is a remnant of the level which is developed only in the western part of the Slovenske gorice. The first more extended level whieh can be determined is in the altitude 340—344 m above sea-level (relative height is 140—170 m above the level of rivers and brooks). It has been designated vvith VI. It is well developed round about Jeruzalem. The level V in the altitude of 320—325 m above sea-level (relative height 120—150 m). The level IV (relative height 90—120 m) consists for the sake of an easier comparison with the neighbouring areas of tliree independent stages. The level A of 310—315 m above sea-level is very frequent in the whole territory, both on the main as well as on the side ridges, and on various sediments. It is the most important level in the altitude of more than 300 m above sea-level. The level B in the altitude 300—306 m above sea-level represents the prevailing levelling in the eastern part of the Slovenske gorice and in the Medjimurje hills. It is preserved in more than 60 places, the largest of which being at Tomaž, in the hills between the ščavnica and Pesnica rivers. The level C of 290—296 m is equally frequent as the former, particu- larly in the hills between the ščavnica and Pesnica rivers, while tovvards the east it loses in its significance. The level III in the altitude of 280—285 m above the sea-level and in the relative height 80—110 m appears very frequently in younger Pliocene sedi- ments; moreover, it can also be found in the Pannonian and in the Sarma- tian. On the Stavenski vrh it is 1 km long. Like the former level so also the present one does not appear in the Medjimurje hills. The level II in the altitude 270—275 m above sea-level, v i t h a relative height of 70—100 m above rivers and brooks, appears also in the Medjimurje hills. Contrary to the Pliocene levels, the Pleistocene terraces have larger continuous, in lower places not dissected surfaces. The transition from the character of Pliocene levels to the Pleistocene terraces is a rather dissected terrace, which goes probably back to the Lovver Pleistocene, the remains of which are visible at the altitude of 250—256 m and 260—266 m above sea-level in the hills along the Ščavnica valley. The relative height of this terrace, called the 'high terrace' ('visoka terasa'), is 50—90 m above Ščavnica. In the Ščavnica valley and along the northern edge of the Ljutomer hills there extends the Videm-Razkrižje terrace, so called after the plače names of Videm in the Ščavnica valley and Razkrižje in the east of Ljuto- mer. Its absolute height at Videm is 230—245 m, the relative height being 37 m. Along its northern edge towards the alluvium of the Ščavnica valley there is a broader flat, the so-called 'low terrace' ('nizka terasa') of the Ščavnica valley. In the basis of the Videm-Razkrižje terrace tliere is brown, presumably Pliocene gravel, mixed with loam, and above it, Pleistocene gravel mixed with sand. This is follovved upwards by thick strata of loam. The inclina- tion of the terrace is approximately 2 %0, its relative height decreases towards the east from 37 m at Videm, to 9 m near Mursko središče. Adequate to this terrace is the Puconci terrace 011 the left bank of Mura with an inclina- tion of 1,7 %0. Along the northern edge of the Kapela hills there runs a terrace named after places Radenci and Križevci. The Apače terrace belongs to it, too. The inclination of the terrace is 1,1 %0. The Radenci-Križevci terrace represents an equivalent to the Low Terrace in the Sčavnica valley. A wide terrace with a series of steps runs along the southern edge of Slovenske gorice and Medjimurje hills, denominated after the plače names of Ormož and Dobrava. The terrace is badly deformed and shows a con- siderable inclination in the direction towards the Drava river (at Ormož 18,3 In its geologic structure it resembles the terraces along the Mura river. Its upper part, like the one on which the settlement Dobrava is situat- ed, corresponds to the so-called High Terrace in the hill system along the Sčavnica river. The inclination of the Ormož-Dobrava terrace is 1,0 %0- Ali the terraces liere mentioned have been placed into the terrace group No. I. A tabelar survey of Pliocene levels and of Pleistocene terraces has been appended to the article. It gives data about the absolute and relative heights, stages, forms, frequency, extent, material, and conspicuous places. In con- nection witli the Pleistocene terraces data are given about their names, abso- lute and relative heights, character, material, and inclination. KAZALO Uvod 163 Morfološko-hidrografski opis 163 Tektonsko-petrografski pregled ozemlja 165 Nekaj misli o geomorfološki problematiki 170 Višje predpleistocenske uravnave vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goric 174 Pleistocenske terase na obrobju gričevja 181 Absolutne višine teras 195 Strmci teras in vodnih tokov 196 Ugotovitve v pregledu 196 Literatura 199 Summary 199 C. RADGONA] 3 0 0 - 3 0 6 m 2 9 0 - 2 9 6 m DOBRAVSKA TERASA VISOKA TERASA V VIŠINI 2 6 0 - 2 6 6 in 2 5 0 - 2 5 6 'ŠRATOVO V I D E M S K O - R A Z K R I S K A IN ORMOŠKA TERASA OREHOVC! SLATINA RADINCI RADENSKO-KRIZEVSKATERASA IN.NIZKATERASA V DOLINI SCAt/NICE RADINCI IPTUJŠKA CESTA Mvuušeoski KOBILŠČAKS MOTA IVANJŠEVCI HRASTJE Muro. STAVESINCI BUČEČOVCI »C 236 ST NOVA M5 otioski o. SLAPTINCI BOREC! ZIHLAVA, (KLJUČAROVCI BERKOVCI SVDUHV LUKAVCI 'PRECETINCI \ČRETA GAJSOVCI KOKOLAJSAK GRABŠINCI, SirAROVCI C VRHOVNJAK BRANO! RADOSLAVCI '//m IRINKOVCI 'VOGRIČEVCI LJUTOMER' Moraosti •>• 5TR0CJA VAS VIÔANOVO BODISLAVCI MEKOTNJA ' / / / ST CESTA ŠTRIGOVA X2lt ~ •LNICA ŽEROVINCI Ž29) KORAČICE /JURSINCI JO M A T: 31*™ KAMENSCAK JERUZALEM \HRANJ IGOVCI ŠTRUKOVEC KUKOVA PREKOPA 'POLENŠAK 'MALA VA: RUNEC SVMIKLAVZ 3̂17 1 BOLFENK SEJANCI $301 IVŠČAK VIČANCI 'LITME. PRERAO STRJANCI SLEMENICA ZAMANCI PouliHUtu trh P RESNI CA SODINCI M MHALJEVEC, KRC EVINA PRETSLAVA '/,. MEZGOVCI PODGORCI ZAMUSANI DOBRAVA V. NEDEUA BREZJL MOŠKANCI Pesnica ŠENKOVEC, ORMOŽ\ KORACICE CAKOVEC Tabelarični pregled pliocenskega nivojnega sistema in pleistocenskih teras v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah NAZIV NIVOJA — NIVOJNE SKUPINE ABSOLUTNA VIŠINA RELATIVNA VIŠINA* NAZIV N I V O J N E S T O P N J E ABSOLUTNA VIŠINA OBLIKA P O G O S T N O S T " OBSEG G R A D I V O MARKANTNE T O Č K E OPOMBE VI 340—344 m 140—170 m nad Dravo, Muro in Ščavnico 80—140 m nad Pavlovskim poto- kom — Izrazit s lemenski nivo 2-krat pri Jeruzalemu, 4-krat pri Jura j u na Bregu. Redek Osaml jena ozka, a dominantna sle- mena. Jeruzalem 375 X 50 m Jeruzalem — peščena sladkovodna cona (pesek, prod) Jeruzalem 342 m J u r a j na Bregu 344 m Dominanten, izrazit, vendar zelo redek. Lokalnega značaja v 320—325 m 120—150 m nad Dravo, Muro in Ščavnico 60—120 m nad Pavlovskim poto- kom Na glavnih razvodnih slemenih v obliki bo l j al i m a n j kopastih vrhov, v klinih za spoznanje obsežnejše podolgovate uravnave V Ljut . g. približno 10-krat, v go- ricah med Šč. in Pes . še redkejša , v Kapelskih g. pa j e s k o r a j ni zaslediti Nič k a j obsežen, naj lepš i še na Runču. Rurieč 625 X 75 m Runeč — peščena s ladkovodna co- na, Stainetinski breg — peščenjaki , litavski apnenec (miocen) Runeč 320 m Stanetinski breg 321 m Moravski vrh 327 m Manj markanten in ra-zširjen, ne- tipičen A 310—315 m Izraziti s lemenski nivoji, vendar tudi v klinih V Ljut . g. blizu 30-krat, v gričevju med1 Šč. in Pes. blizu 20-krat, v Kapelskih g. omejen Nekatere uravnave relativno zelo obsežne; dosežejo 375 m dolžine in 100 m širine Brakične in rečne pliocenske od- kladnine (Strmec, S l amnjak — pe- ščena s ladkovodna cona), deloma kompaktnejši mdocenski morski sedimenti (Bolfenk na Kogu — lit. ap., peščenjaki) Litmerk 312 m Svetinje 314 m Slamnjak 312 m Urban 312 m V celoti prva pomembnejša urav- nava nad prevladujočim nivojem (stopnjoi) B IV 290—315 m i 90—120 m nad Dravo, Muro in Ščavnico 30—90 m nad Pavlovskim poto- kom B 300—306 m Manjša s lemena in kope, zelo po- goste tudi kote v teh višinah. Na glavnih slemenih, a prav tako v (klinih V vzh. Slov. g. čez 60-krat, v Medji- murskih g. čez 15-krat Obseg različen. Arealno najobsež- nejši pri Tomažu 375 X 175 m in Zbigovcih 875 X 75 ni. Kapela kopa obsega 100 m V petrografsiko in s trat igrafsko različnih conah. Hum — lit. apne- nec, Tomaž — belvederski prod, Zbigovci —- apnenci, laporj i , mivke (sarmat) Tomaž 306 m Kapela 308 m Hum 301 m Brez dvoma na jbol j marka nt na in na jpogoste j ša uravnava vzh. Slov. in Medj. goric C 290—296 m V pr imer jav i z viš j imi nivoji j e pogoste je razvit na stranskih sle- menih (klinih), čeprav ga sreču- jemo tudi na glavnem razvodnem slemenu Ne zaosta ja za nivojno s topnjo B. Po j av l j a se čez 50-krat. Najpogo- stejši v grič. med Šč. in Pes. (20- krat), pogost še tudi v Kapelsk ih g., v L jut . g. redkejš i , v Medj. g. le osamljeni primeri Večkrat arealno obsežnejši od ni- voja B. Na jobsežne j še in na j lepše ravne ali s k o r a j ravne površine v okviru celotnega pliocenskega nivojnega sistema. Tomaž-zaplate nad 175 m široke, ena od njih 1 km dolga Izdelan pretežno v belvederskeni produ (Tomaž, S tara cesta), a tudi v drugih kameninah (litavcu, pe- ščenjaku — Kog; pesek, prod — M. Strmec) Tomaž 296 m Stara cesta 297 m Arealno najobsežnejša in na j lepša uravnava pliocenskega nivojnega sistema, zelo pogosta, a proti vzh. (Medjimurske g.) izgubl ja na po- menu III 280—285 m 80—110 m nad Dravo, Muro in Ščavnico 20—80 m nad Pavlovskim poto- kom Pretežno na stranskih slemenih, včasih tudi na glavnih Čez 60-krat ter doseže najpogo- s te j še uravnave nivojnega s istema — A, B, C nivoje. Razš i r jena le v Kapelsko-Ljut . g. in goricah med Šč. in Pes., v Medj . g. j e ne zasle- dimo Arealno tako obsežen, d a ga lahko vzporejamo z nivojem C. Polen- šak 650 X 100 m, Stavenski vrh 1000 X 75 m Predvsem belvederski prod (Po- lenšak, Tomaž), deloma v apnencih, laporjih, mivkah, produ (Kapelske g. in gorice med Šč. in Pes.) ter lit. apnencu in peščenjakih (Za- saivec-Ljut. g.) Murski vrh 286 m Polenšak 282 m Zelo pogost, arealno obsežen, a m a n j k a v Medjimurskih goricah II 270—275 m 70—100 m nad Dravo, Muro in Ščavnico 10—70 m nad Pavlovskim poto- kom Izključno na pomolih ali klinih Za spoznanje m a n j pogosta (40- krat). V razliko od nivoja III in C s e p o j a v l j a tudi v Medj. g., čeprav na večj ih razdal jah. Na jpogos te j ša j e v gričevju med Šč. in Pes . ter Kapelskih g., v L jutomerskih g. pa ne pr iha j a k a j pr ida do izraza Arealno zelo obsežna in jo lahko primerjamo z uravnavo III in C. Na j lepše izdelana okrog Polen- šaka. Tomaža, na Železni gori in Vugrišincu. Železna gora 750 X 75 m Belvedersiki prod (grič. med Šč. in Pes.), a tudi v s tare j š ih plasteh (apnenci, laporj i , mivke, prod — Kapelske g.). Vprašan je je, če ni ponekod že izdelan v ilovici iz s tare j šega pleistocena Železna gora 275 m Zelo pogost, arealno obsežen ter izdelan izkl jučno v klinih. Pre- težno razvit v gričevju med Ščav- nico in Pesnico ter Kapelskih go- ricah NAZIV TERASNE SKUPINE NAZIV TERASE ' i ABSOLUTNA VIŠINA RELATIVNA VIŠINA ZNAČAJ G R A D I V O S T R M E C OPOMBE »Visoka terasa« Sčavniške doline, sev. obrobja L jutomerskih pritokov Pesnice goric in 250—256 m in 260—266 m (dve podstopnji) 50—90 m nad Ščavnico Terasni ostanki na izrazitih po- molih ali klinih (Stara gora, Za- sadi, Kamenščak, Železne dveri). Zasadi 400 X 80 m V stratigrafsko in petrografs/ko različnih kameninah (laporji, miv- ke, prod — Stara gora, Kaipelske gorice; belvederski prod — Ka- menščak pri L jut . ; pesek, prod — Železne dver i ; ilovica — Zasadi) Podobno kot pri višj ih uravnavah (nivojih) minimalen Doba nastanka problematična, ver- jetno iz s tare j šega oddelka plei- stocena. Težko je ločiti pliocensko ilovico od pleistocenske (n. pr. v Zasadili) »Dobravska« terasa D o b r a v a 235—265 m Brez je 220—265 m 40 m pri Ormožu, 55 m pri Čaikovcu (nad Dravo) Močno razj SV o d n . 3,5 k m : i bajni in deformirana. Središča široka preko Pod debelimi skladi ilovice leži Podolžni profi l : V. Nedel ja- Je lena 1 °/0o Prečni profi l : Ormož 18°/oo Od zgornjega roba pa do> ježe pa- data v obliki malo izrazitih sto- penj, med katerimi je še naj izra- zite jša tista, ki loči ormoško teraso od dobravske »Ormoška« terasa Ormož 210—225 m Jelena 185—210 m 20 m nad Dravo Močno razgibana in deformirana. Pri D. Središču široka 2 km prod in temna glina I »Videmisko-razkriška« terasa Videm 230—246 m M. Središče 165—200 m 40—10 m nad Ščavnico oz. Muro V Sčavniški dolini ohranjena v nesklenjenih, vendar doka j ob- sežnih površinah. Morfološko naj- lepše izražena (sklenjena in ravna) vMedj imur ju . Pri M. Središču nad 2,5 km široka Debeli skladi ilovice, prod in s iva glina • Podolžni prof i l : Videm-M. Središče 2°/oo Prečni profi l : Videm 15°/oo M. Središče 10 ft/00 Uničena na vsem obrobju Kapel- skih goric. Pr i Ljutomeru ohra- njena v zatišni legi ob Kostanjevici »Radensko-k riževska« terasa % G . R a d g o n a 210—220 m Stroč ja vas 180—190 m Neka j metrov nad Muro oz. ščav- nico Sklenjena ravna terasa, pretrgana po aluvi ju Ščavnice. Pri Vučji vasi široka 1,5 km Pod ilovnatim pokrovom različne debeline prod r j ave ali bele barve Podolžni prof i l : G- Radgoiia-Stročja vas 1,1 °/oo Prečni prof i l : Vučja vas 6,6 °/oo Prične s e že v Apaški kotlini in se lepo povezuje z »nizko teraso« Sčavniške doline »Nizka terasa« Sčavniške doline C a k o v a 205—225 m Stroč ja vas 180—190 m Neka j metrov nad Ščavnico Malo izrazite stopnje, ki sprem- l j a j o videmsko teraso v nižjih legah Ilovica Podoben radensko- križevski terasi Delo Ščavnice v mlajših oddelkih pleistocena ali v aluviju * Prva š t ev i l čna n a v e d b a se n a n a š a na n a j v i š j o , d r u g a pa na n a j n i ž j o a b s o l u t n o v i š ino v r e č n e m s e k t o r j u . P r i t e r a s a h j e u p o š t e v a n s p o d n j i rob . ** U p o š t e v a n e ne le u r a v n a v e , t e m v e č tudi ko te . M e d j i m u r s k e gorice š t ev i l čno v k l j u č e n e le pr i n i v o j u VI in B.