USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU Gledališke dejavnosti v predšolskem obdobju Daša Janže Štorgel, magistrirana profesorica Zgodnjega učenja in poučevanja ter diplo- mirana vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Sonček, OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki Strokovni delavci vrtca, ki z otroki vsakodnevno izvajajo različne dramske dejavnosti v vrtcu, bodisi v igralnicah ali celo zunaj, lahko potrdijo, da se gledališka umetnost in pedagogika v veliki meri povezujeta. Enako meni tudi Weidemannova (2010), ki priporoča, da gledališča v vrtcu ne obravnavamo ločeno od vsakodnevnih aktivnosti, ampak ga vključimo med os- tale dejavnosti. Gledališka umetnost tako omogoča povezovanje vseh področij dejavnosti (Bucik in sodelavci 2011). Uvod »razvijanje občutka za lepo«. »Gre za vzajemno de- Že Kurikulum za vrtce nas opozarja, da se je potreb- lovanje čutenja, zaznavanja, spoznavanja in razume- no z »lepoto« spoznati čim bolj zgodaj. Otroci imajo vanja.« (Šinko 2013, 120) prirojen čut za umetniški red in privzgojen čut za lepo, ki ju je potrebno razvijati. »Izkušnje na področju Gledališka vzgoja v vrtcu umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvar- V okviru vsakodnevnega programa potekajo v skupi- janja pomemben dejavnik uravnoteženega otroko- nah skladno s kurikulom različne dejavnosti, ki vklju- vega razvoja in duševnega zdravja« (Kurikulum za čujejo elemente gledališča in igre. Dramske igre, ki vrtce 1999, 23). Otrok lahko v umetnosti predstavi predstavljajo svet med simbolno in domišljijsko igro, svoja čustva in počutje, opiše ali predstavi neko stvar so se pri nas začele pojavljati šele v zadnjih letih in so ali dogodek, lahko eksperimentira z umetniškim je- pogosteje prisotne v 2. starostnem obdobju kot pri zikom in se posveča estetskim vidikom ali pa izrazi najmlajših (Šinko 2013). Otroci v vrtcu najpogosteje svojo etično presojo o osebi, dogodku. Na ta način spoznavajo lutkovno gledališče, tako v vlogi gledalcev doživlja svojo vlogo v skupnosti kot smiselno in si kot v vlogi izvajalcev, redkeje pa se seznanijo z dram- gradi samozavest, saj s tem prispeva k oblikovanju skim gledališčem. Pogoste so lutkovno-gledališke okolja. Ravno zato otroško umetnost tako cenimo in improvizacije, ponekod pa se pojavijo tudi dramatiza- gojimo (prav tam). cije, ki jih ob različnih dogodkih predstavijo staršem. Estetika in umetnost Vzgojiteljice spodbujajo otroke tudi k domišljijski Estetska vzgoja je nadrejena pojmu umetnostne igri, ki vključuje igro vlog (dialoge, pretvarjanja, spo- vzgoje. Le-ta človeka vzgaja in izobražuje za posa- znavanje prostora in gibanje). Nekateri strokovni de- mezno vrsto umetnosti ali umetnost nasploh, zato lavci povezujejo gledališke dejavnosti tudi z glasnim sta estetika in umetnost v tesni povezanosti (Pre- branjem literature in otroke spodbujajo k izražanju, grad 1975). Z načrtno estetsko vzgojo lahko vpliva- ki vključuje elemente igre (Bucik in sodelavci 2011). mo na emocionalni in spoznavni razvoj ter razvoj doživljajskih in značajskih potez posameznika, zato Koroščeva (2007) pravi, da preko gledaliških dejav- moramo v vzgojo in izobraževanje vpletati različ- nosti ne vzgajamo bodočih igralcev, ampak z njimi ne umetniške zvrsti, katerih poglavitna lastnost je pripomoremo k boljšemu socialnemu, intelektual- estetskost (Vukasović 1990). Ker dramske dejavnosti nemu in čustvenemu razvoju, ob tem pa si otroci preko igre povezujejo čustveni, gibalni in spoznav- razvijajo odnos do gledališke umetnosti. Gledališka ni razvoj, poleg tega pa imajo visok kreativni po- sredstva (kot so improvizacija, pantomima, gib, lut- tencial, Wiedmann (2010) meni, da so le-te odlično ke, maske …) se lahko vključijo v učenje in poučeva- sredstvo za razvoj estetike. Dramske dejavnosti so nje kot enakovredna dejavnost drugim, bolj »aka- tako opredeljene tudi v Kurikulumu za vrtce. Otro- demskim«. Predlaga, da gledališče sprejmemo kot ška umetniška dela, ki nastajajo takrat, ko ima otrok možnost sporočanja, saj bodo vsakdanje oblike dela pri delu svobodo in se od njega pričakuje neposre- z gledališkimi izraznimi sredstvi tako postale zani- dnost, drugačnost in izvirnost, izkazujejo tudi za mivejše in prepričljivejše. človeka značilen občutek za umetniški red in lepo. Estetska vzgoja je v tem primeru predstavljena kot Igra in gledališče rezultat čustvenih in kognitivnih izkušenj človeka, ki Igra je od otrokovih prvih dni njegova nenadome- ga usmerjajo, da stvari doživi celostno in ne le kot stljiva dejavnost. Gledališče temelji na igri, ki je z gle- 11 Didakta USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU dališkega vidika ena bistvenih gledaliških sestavin, tikanje na koži, hkrati pa se giblje skupaj z njim (Kro- zato je gledališče otroku že po naravi blizu. Začetki flič idr. 2001). Do drugega leta je v igri aktivnejši od- gledaliških dejavnosti se začnejo prav s pristno otro- rasel, nato pa lahko pobudo za igro prevzame tudi ško igro (Medved Udovič 2000). Pri otrocih je potreb- otrok (v igri z odraslo osebo ali v igri z drugimi otroki). no že zelo zgodaj spodbujati domišljijo, razvoj govo- Otroku so v veliko veselje, saj ob neposrednem stiku ra, lepa doživetja, globoka čustva, izražanje in lastno z odraslimi premaguje težave, zadovoljuje potrebo ustvarjanje, saj se na ta način lažje vključijo v druž- po varnosti in čustveni toplini. Na otrokov razvoj vpli- bo. Ob tem je pomembna tudi vključitev odraslih v vajo ugodno, saj v njegovo življenje vnašajo toplino, otrokovo igro – tako staršev kot vzgojiteljev. Odrasli sproščenost, srečo, veselje in radost (Kroflič in Gobec imajo največji pomen v igri najmlajših otrok, saj le-ti 1995). Otrok tako ob psihičnem in fizičnem ugodju v igralni interakciji z mentalno razvitejšim partner- doživi še estetsko ugodje (Kordigel in Jamnik 1999). jem pridobivajo eno izmed optimalnih spodbud za svoj razvoj (Marjanovič Umek in Zupančič 2006). Prstne igre Tako lahko otrok in odrasla oseba komunicirata pre- Prstne igre so preproste igre, ki jih odrasli lahko na ko bibarij in prstnih iger že od prvih mesecev otroko- prste zaigrajo že zelo majhnemu otroku, zato imajo ve starosti dalje (Kroflič in Gobec 1995). med najmlajšimi otroki posebno mesto. Igra poteka med odraslo osebo in otrokom, ki mu sedi v naro- Igra bibarij čju. Preko prstnih iger se lahko otrok prvič aktivno Bibarije in prstne igre so nepogrešljivo sredstvo pri sreča z umetnostjo, saj je tako on tisti, ki umetnost delu z otroki v predšolskem obdobju. Bibarije so dela – otrokova roka z iztegnjenimi prsti je »oder z gibalne igre ob izštevankah, pesmih z nagajivo vse- igralci«, na katerem se »zgodi« igra (Cvetko 1996, 27). bino in ritmičnih besedilih (Kroflič in Gobec 1995). Enako meni tudi Sitar (1996), ki za prstne igre pravi, Voglarjeva (1981) že v opisovanje pojma »bibarija« da predstavljajo uvod v gledališče, s katerim se sre- vnaša neko čarobnost in domišljijo. Pravi: »Bibe so čujejo vse generacije. Domišljija in animacija prstov nekaj česar ni, pa vendar je. Bibe so vesele igre. Bibe naredita igro privlačnejšo in pristnejšo. Pri prstnem so bitjeca, ki spravljajo otroke v dobro voljo. Bibe so gledališču lahko uporabimo našo oz. otrokovo dlan mamini prstki. Bibe … to je nekaj, kar si vsak od nas (le-ta predstavlja oder) in prstne lutke. Prvi del sa- želi, da bi imel, in kar tudi lahko ima, če le hoče« (Vo- mega sebe, ki ga otrok ugleda, je roka s prsti, in to glar 1981, 7). Bibarijam so podlaga ritmične besedne »igračo« ima vedno pri roki. Z malo domišljije pa lah- in glasovne igre. Lahko so dopolnjene z melodijo, ki ko prst postane karkoli in po potrebi ga lahko tudi povezuje igro dotikanja ter gibanja otroka in odra- preoblečemo. Prstne igre lahko zaradi skromnega slega (Kroflič in Gobec 1995). Otrok opazuje mimiko besedišča in dogajanja nadomestijo prve pravljice in gibanje odraslega, posluša njegov glas in čuti do- za lahko noč. Preproste, a bogate igre lahko pope- 12 Didakta strijo družinska srečanja med najmlajšimi in najsta- Simbolna igra rejšimi člani, prisotne pa so tudi ob drugih oblikah V simbolni igri otrok izraža tisto, kar se dogaja oko- srečanj, v vrtcu, bolnišnicah ali šolah. S pomočjo pr- li njega in ga obkroža (dejavnosti odraslih, odnosi stov lahko igraje štejemo, računamo, si pripoveduje- med otrokom in odraslim ter medčloveški odnosi mo, prepevamo itd. iz sveta odraslih) (Korošec b. l.). V 1. starostnem od- boju se tako preko simbolne igre igramo tudi gle- Igra z lutko dališke igre. Vanje pri raziskovanju in zaznavanju Lutka je majhna figura, ki se uporablja za uprizar- predmetov, prostorov in materialov vključujemo janje iger, človeka ali živali (SSKJ). Že dolgo ni več vse čute (Marquardt in Jerg 2001). Ravno igre, v ka- »le sredstvo za pripravo predstav in motivacijo pri terih se otrok čim več izraža z neverbalnimi izrazni- pouku, vedno bolj postaja magična moč v rokah mi sredstvi, imajo velik vpliv na sodobno kreativno učitelja in otrok in spodbuja kognitivni, socialni in gledališko vzgojo, ki bi naj bila prisotna v vrtčevskem čustveni razvoj« (Korošec in Majaron 2002, 13). Lutka vsakdanu. Otroka pri spontani simbolni igri in pre- spodbuja razvoj domišljije in otrokove kreativnosti. hajanju v gledališko igro spodbujamo, da se izraža S svojo vizualno podobo predstavlja nebesedno neverbalno, saj mu to pomaga pri verbalizaciji ču- komunikacijo, v skupino pa prinaša posebno vzne- stev, doživetij in dogodkov (Marjanovič Umek in mirjanje in omogoča sprejemljiv način za izražanje Zupančič 2006). Za dramske igre je značilna stalna čustev (Korošec 2009). Otroci se z lutko sproščeno dramska kompozicija. V njej obstajajo pravila, ki v pogovarjajo, lahko ji zaupajo, jo občudujejo, želijo se zgodbi vlečejo rdečo nit. Simbolna igra tega nima je dotakniti in jo aktivno vključiti v svoje delo (Boro- (Borota in drugi 2006). ta in drugi 2006). Z uporabo lutke lahko že triletni otroci ustvarijo kratko igro v enem dejanju. Z njo K simbolni igri pa lahko uvrščamo tudi sociodram- uporabljajo dramatične učinke, različno mimiko, sko igro, v kateri se otrok pretvarja, da je nekdo spremembe glasu, različne trike na sceni itd., zato drug. Vanjo sta vključena najmanj dva otroka, lah- se te igre razlikujejo od igre »kot da«. V predstavah ko pa tudi več. Med njimi se spodbuja sodelovanje ne sodelujejo le igralci, ampak tudi gledalci. Otro- in interakcija. Na vsebino in način vedenja v socio- ci lahko za oder uporabijo že samo škatlo z malim dramski igri ima velik vpliv otrokova želja, da bi po- okencem in lutkami. Takšne igre pri njih vzbujajo snemal značilnosti sveta odraslih in staršev. V igri veliko veselja (Štambak 1986 v Bastašić 1990). otrok svet, ki ga opazuje in razume na svoj način, posnema kar se da natančno po svojih zmožnostih Dramska igra (Korošec 2007). Dramska igra je igra pretvarjanja, igra vlog ali igra »kot da«. Otroke spodbuja k ustvarjalnosti, Improvizacija je igra miselni aktivnosti, gibalni dejavnosti, iskanju no- Eden od načinov izvajanja gledališke vzgoje v vrt- vih povezav ter večji socialni občutljivosti in kom- cu pa so tudi gledališko-improvizacijske igrice. petentnosti (Smilansky 1968 v Marjanovič Umek Improvizacija je po Slovarju tujk nekaj, kar je iz- in Zupančič 2006, 99). Preko dramske igre lahko vedeno s trenutnim navdihom in spretnostjo, na otrok živi in doživlja svojo izmišljotino, ki jo preo- pamet, brez priprave in je skladno z okoliščinami. brazi v dejanja in izrazi v improvizaciji, gledališki Improviziranje je po mnenju Zagorca (2008) naj- igri, ustvarjalni dramski igri, spontani igri ali igri verjetneje druga beseda za »igranje«. V improvi- vlog. V njej se srečamo z izmišljenimi mislimi in zaciji se igralec takoj odzove na situacijo, je spon- dramatičnimi dejanji (Korošec in Majaron 2002). tan, naredi ali sestavi nekaj brez premišljevanja ali Dramska igra zahteva disciplino in je razvitejša od pripravljanja. Kaltenbrunner (2004) tako pravi, da pravil običajnih iger, zato mora vzgojitelj paziti, da je improvizacija igra. otroci dejavnosti ne doživijo kot pritisk. Pri otroku moramo spodbujati svobodno in individualno in- Improvizacijske dejavnosti spodbujajo razvoj do- terpretacijo in od njega ne smemo zahtevati ko- mišljije in ustvarjalnosti, zmanjšujejo nehotene za- piranja in imitiranja. Besedil iger se naj ne bi učili držke ter razvijajo pogum za nastopanje. Od otrok na pamet. Pustiti mu moramo, da sledi osnovni pričakujemo, da so ustvarjalni in spontani in jih k ideji zgodbe in da v besedi in gibu improvizira improvizacijski dejavnosti spodbujamo na kreati- (Misailović 1990 v Korošec b. l.) ven način. To nam lahko uspe, če so improvizacijske dejavnosti načrtovane in ustrezno zasnovane. Ker Kreativna drama je improvizacijska oblika drame, lahko pride pri improvizaciji do izgube koncentra- katere cilj je spodbujanje osebnega razvoja otro- cije ali dolgočasja, je pomembno, da odrasla oseba ka. Osredotočena je na proces, ki je dinamičen, saj preusmeri pozornost k novemu izzivu ali pa dejav- so sodelujoči vodeni k domišljiji in igri vlog. Skozi nost konča (Zagorc 2008). Odrasli morajo ob tem dramske uprizoritve vzgojitelj otroke vodi k samo- zaupati radovednosti otrok in poskrbeti za prostor, izražanju, raziskovanju, razvoju in posredovanju čas ter situacije, v katerih lahko otroci eksperimenti- idej, čustev ter konceptov (Korošec 2007). rajo z domišljijo (McCaslin 2006 v Korošec b. l.). 13 Didakta USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU Zaključek Viri in literatura Otrokov stik z gledališčem je v veliki meri odvisen Bastašić, Z. (1990): Lutka ima i srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga. Bidlo, T. (2006). Theaterpädagogik. Einführund. Essen: Oldib od odraslih. Da si bo otrok razvil pozitiven odnos Borota, B., Geršak, V., Korošec, H. in Majaron, E., (2006): Otrok v svetu in zanimanje do gledališča, je potrebno vključe- glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. vati gledališko umetnost v vzgojno-izobraževalni Bucik, N. in sodelavci (2011): Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik proces. Ker je predšolsko obdobje z vidika razvo- s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. ja otrokove osebnosti najpomembnejše, je po- Cvetko, I. (1996): Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta. membno, da pripeljemo strokovni delavci vrtca Kaltenbrunner, T. (2004): Contact Improvization. Aachen: Meyer und Meyer. gledališče k otrokom že v predšolskem obdobju, Kordigel, M. in Jamnik, T. (1991): Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: saj mnogi otroci nimajo možnosti ogleda pred- DZS. Korošec, H., Majaron, E. (2002): Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Peda- stave v pravem gledališču. »Srečanje otroka z gle- goška fakulteta. dališčem je najprej namenjeno njegovi zabavi, saj Korošec, H. (b. l.): Simbolna igra in gledališka igra. Dostopno na http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-simbolna.pdf, 16. 2. otrok še nima izoblikovanih nikakršnih kriterijev, ki 2021. bi ga vodili pri presojanju gledališkega dogodka. Korošec, H. (2007): Gledališče-medij za učenje in poučevanje ter otrokov celostni razvoj. Sodobna pedagogika, št. 3., str. 110–128. Prav bistvo gledališča v vseh njegovih razsežno- Korošec, H. (2009): Lutkovna in dramska igra v otrokovih »sto jezi- stih spozna otrok postopoma, s pomočjo odraslih« kih«. V: Devjak, T. (ur.), Skubic, D. (ur.). Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. (Medved Udovič 2000, 40). Sem spadajo konkre- Kroflič, B. in Gobec, D. (1995): Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo tne predstave ter gledališke improvizacije, igre mesto: Pedagoška obzorja. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., vlog, dramatizacije, lutkovne igre, risanje kostu- Saksida, I. idr. (2001): Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulumu za vrtce. mov, izdelava lutk, priprava zvočnih učinkov ipd. V Maribor: Obzorja. Kurikulum za vrtce. (1999): Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, goste lahko povabimo različne gledališke skupine, Urad RS za šolstvo. lahko jo pripravimo strokovni delavci kar sami, ali Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2006): Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inšti- pa v izvedbo vključimo otroke. Preko tega lahko tut Filozofske fakultete. otroci razvijajo sebe, odkrivajo svoje sposobnosti, Marquardt, P. P., Jerg, S. (2010): Theaterspielen mid Kindern ab zwei Jahren. Berlin. Cornelsen Verlag Scriptor. svojo izraznost in vsebine gledališke igre poglo- McCaslin, N. (2006): Drama in the classroom and beyond. Boston: bljeno podoživljajo, ob tem pa spoznavajo vse pr- Person Education. Misailović, M. (1991): Dete i pozorišna umetnost. Beograd: zavod za vine gledališke umetnosti. udžbenike i nastavna sredstva. Medved Udovič, V. (2000): Igra videza: teoretična izhodišča branja dramskih besedil v osnovni šoli. Ljubljana: Rokus. Vzgojiteljeva naloga je, da razvija otrokovo ustvar- Pregrad, Z. (1975): Estetska vzgoja in izobraževanje. V: L. Krneta idr. jalnost ter v otroku vzbudi veselje do igranja in do (Ur.), Pedagogika 1 (511–582). Ljubljana: Državna založba Slovenije. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). (2000): Ljubljana: Inšti- ustvarjanja novih likov (Bidlo 2006, 25–33). Ob tem tut za slovenski jezik je pomembno, da vedno izhaja iz otroka in njego- Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/sskj. html, 16. 2. 2021. ve igre, saj lahko tako ohrani sproščenost, ustvar- Slovar tujk (2006): Tržič: Učila International. jalnost in neposrednost. Eden od ciljev gledaliških Smilansky, S. (1968). The effects of sociodramatic play on disadvan- taged preschool children. dejavnosti z otroki je vzpostavitev ravnotežja med New York, London, Sydney: Wiley&Sons. otrokovim razumevanjem neobvezne igre in nje- Šinko, S. (2013): Pomen gledaliških igric v prvem starostnem obdo- bju. Revija za elementarno izobraževanje, apr. 2013, letn. 6, št. 1, str. govim odnosom do gledališča (Borota in drugi 119–130. 2006). Gledališča v vrtcu ne obravnavajmo ločeno Štambak, M. (1986). Svako dete može da uči. Radovi istraživačkog centra CRESAS. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. od vsakodnevnih aktivnosti, ampak ga vključujmo Voglar, M. (1981): Bibanke uganke. Ljubljana: DDU Univerzum. med ostale dejavnosti (Weidemann 2010). Gleda- Vukasović, A. (1990): Pedagogija. Zagreb. Zagorc, M. (2008): Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fa- liška umetnost bo tako omogočala povezovanje kulteta za šport, Inštitut za šport. 14 vseh področij dejavnosti (Bucik in sodelavci 2011). Weidemann, G. (2010): Jetzt machen wir Theater! Die Kleinsten er- leben was in ihnen steckt. Troisdorf: Bildungsverlag EINS GmbH. Didakta