136 Krajnski misijonar Ignaci Knobleher. Od tega našiga rojaka so Novice v 15. in 16. listu lanskima leta že več povedale; in v letašnjim 21. listu je bilo rečeno, de bi bil že v notranjo Afriko med Zamorce odšel, kar se ima pa še le proti jeseni zgoditi. — Ljubljanski Ilirski list, ki nam je v tekočim leti že veliko znamivih domorodnlh novic na znanje dal, je poslednje dni novo pismo gosp. Ignacja Knobleherja pernesel z nekterimi perstavki,od koder naslednje vzamemo za svoje bravce. Gosp. L Knobleher je že v manjših šolah veliko nagnjenje občutil, keršansko vero oznanovati kdaj v krajih, kamor dobrotIjivi žarki njene luči še niso segli, pred drugimi v iztočni Tndii. Ker je pozneje v leti 1841, spodbuden od tedaj-niga papežoviga poslaniga na Dunaji in zdajniga kardinala čast. gospoda in kneza Alti er it a, do kteriga se je bil s pisanjem obernil, in bolj poterjen v svojim namenu od svojiga domačiga gosp. fajmoštra J. Zalo-karja, v Rim peršel z upanjem, v propagando, to je, učiliše za misijonarje, stopiti: je bila stanovitnost v njegovim sklepu dolgo \n mnogo skušana. To je bilo pervo, ker ni mogel precej biti vzet v propagando; vunder dovoljeno mu je bilo zavoljo uka obiskati rimsko zborniše (Collegium romanam). Huji skerb je bila, kako v Rimu preživeti se, dokler se mu pot po njegovih željah ne odpre. Pa božja previdnost mu je tudi tukej podpornike dala. Naš rnilostljivi škof in knez gospod Anton Alojzi so večkrat z obilnimi darmi mu perstopili. Pozneje je peršel za učitelja k nekimu blagorodnimu gospodu iz Danskiga, kteriga je tudi skoz italijanske in nemške dežele do Kopenhagna spremil. Ko se poverne nazaj v Rim, ga tukej v nar veči potrebi čaka dar več duhovnih gospodov, posebno iz gorenske krajnske strani, ki so mu 200 gold. poslali, s kterimi si je pripomogel, dokler je v leti 1843 v propagando stopil. Zdaj je z veseljem in v miru se za svoj poklic perpravljal, in lansko leto pred Velikonočjo je bil masni k posvečen. Kako ga je zdaj po eni strani morebiti nar terji skušnja varila, se vidi ravno iz pisma do gosp. Jožefa Par tel na od 10. Prosenca tega leta, ki se najde v ilirskim listi. Dolgo časa namreč ni bilo do gotoviga razločeno, kam de bo poslan, ali kaj bo njegova služba; ker zdaj se je tu zdaj tam potreba pokazala, kjer bi zamogla njegova gorečnost in umetnost katolški cerkvi koristiti. In tako se mu je bilo zdaj za te in te nevarnosti in težave v duhu perpravljati, zdaj za obilniši spoznanje jezika in življenja tega in tega ljudstva si perzadevati. Nar popred je bil odločen za izhod njo Indijo, kakor je^ bila že njegova nekdanja želja. Ker je bilo treba za Švedsko misijonarja, v tevtonskih narečjih znaj-deniga, in ker zato ni bil kdo drugi znan, je bilo go- v spodu Knobleherju rečeno, se perpraviti. Čudno se mu je storilo, de bo zdaj mu iti v deželo, ki jo je pred kratkim iz Danskiga čez vosko cesto morja gledal, in kamor si vunder ni mislil kterikrat priti. Med tem se je neki mašnik iz Bavarskiga za ta misijon ponudil, in naš domorodec zopet ni vedil, kam bo z njim. Drugo upanje se pokaže za novo Holandijo in spet za Indijo, to de zastonj. Zdaj mu je bilo rečeno, se perpraviti za Perzijo; že se uči ondašnjiga jezika po slovnici, ki mu jo je kardinal Mezzofanti dal. in si pusti brado rasti. Tukej raztrese njegove misli nekoliko misijon, na kteriga je šel s svojim vodjam P. Rillo, in več učenci propagande, v Sabinske hribe blizo Rima k perpro-stimu in pobožnjimu ljudstvu. Ko pride nazaj, najde pismo od svojiga prijatla iz Krajnskiga in zraven nekaj krajn-skih pesem z napevi (vižami). Te so, kakor sam piše, dopadle njegovim tovaršam, posebno nekimu Kitajcu, M i n g po imenu, tako, de so jih večkrat poskušali peti. Ta čas se mu je odperla pot, po kteri bi bil za svoj rod, namreč za slavijanskiga, imel kaj več delati. Kar se je bil namreč soznanil z rajnkim gosp. Kopitarjem, ki je bil poklican v Rim, tamkej učilištvo za slavijan-sko pismenstvo osnovati: se je začel tudi z iztočno-sla-vijanskim, posebno s staroslovenskim narečjem pečati; in zdaj je bil on odločen to učilištvo prevzeti. Čeravno močna je bila njegova želja za daljne misijone, se je podal povelju svojih višin, vzel v roke Cirilovo s. pismo, Nestorjev letopis in druge bukve . ki jih je bil ruski Car Nikolaj poslal propagandi. Med tem je prejel še več krajnskih bukev, zlasti Potočnikove pesmi po gosp. Andreji Skopcu; in še ga novi misijon v Nemi, kraj z jezeram, ki je podobin Blejskimu , v duhu prestavi v slovenske strani. Med tem pa so se njegovi visi zopet ozerli na njegov vedni namen za vunanje misijone, zavoljo kteriga je on svoj dom bil zapustil, in dovolili so mu odhod v Indijo. Ker pa so rajnki Papež Gregor XVI. sklenili , nov apostoljski vikarja t (jiamestništvo) v notranji Afriki med Zamorci osnovati: sta bila pater Rili o in gosp. Knobleher namenjena, apostoljskim namestnikam za misijonarja iti. Gosp. Knobleherju bo iti čez otok Malto, kjer najde svojiga noviga prednika, do zdaj ondi korarja , potem, kakor stoji v poslednjim pismu od 18. Rožnicvela, v Sirijo, de se soznani popred z izhodnimi vredbami, in daljna pot bo šla čez Egipt v kraje, kjer nar huji sonce peče — zraven paganska tema še z vso močjo kraljuje, in k temu mahomedanska vraža napotje dela. Ker je k temu težkimu poklicu veliko serčnosti in stanovitnosti potreba, se on perporoči molitvam svojih rojakov. P. H.