ISSN 0350-5561
ta fcoMC tadna
Jutri in soboto bo purani obkčno. VžafwMi i/} ponekod v osfsà^li i(fdjili se bodo fiqňv^aie mhie psdavine.
ète\ritka 4S
četrtek, 80. oktobra 2005
300 S/r
Minevanja
Bo;af?a Špeg^f
Za »velenjske« ceste v proračunu premalo denarja
Velenjski poslanec (SD) Bojan Kontič je posredoval na predloga državnega proračuna za prihodnji dve letištevilne amandmaje, saj meni, da je za ceste v tem okolju namenjenega bistveno premalo denarja
Tako predlaga, da se v proračunu za prilífídnje Ido poveča po-siavka /a rekimsirukcijo dr/avne cesle Ao<f vas - Velenje 150 mili-jondV Lolaijev. >>Vlada namenja re konstrukcij i
(Poročevalec šl. 75/11. Mr. 322) v proračunu /a leio 2006 le 50 milijonov tolarjev, kar je seveda mnogo premalt) za resen phsiop k odpravi pnmiclnili zamaškov na te.i cesti, ki resno ogrožajo na-
daljnji razvoj gospodarstva v Šaleški dolini, pa ludi Koroški pokrajini. Trelja razvojna osje čascv vno pre odmaknjen a, da hi lahko do lakrai zgolj čakali. Investicija bi prispevala k večji prometni varnosti na ccsti^u. Vozniki tovornjakov opozarjajo, da se je cc-sUšče v času preplastitve /ožilo.« poudarja Koniič. ki predlaga (udi povečanje postavk za ureditev Ša-leske ceste v Voleniu, V letu 2006 je namreč mogoče ob zagotovitvi dodatnih sredstev zgraditvi prvi) od treh krožišč na Šaleški cesti, ki jc najbolj obremenjena cesta v Velenju in povezuje Koroško z avtocestnim križem. Vlada je za leto 2006 predvidela zgolj 20 milijonov tolarjev, kar seveda ne omogoča pričctka del že v naslednjem letu. S sprejetjem teija amandmaja, ki pomeni 150 milijonov več, bi se ponovno uskladili z načrti prejšnje vlade, ki je konkreten poseg načrtovala in tudi finančno opredelila v planu za leto 2006.
(Aijiijiie)ïifije/iL/ 2 Mni/jíJ
Rmm glasb«
Redna cena 12.000.00 Dijaki in ftudentje 5.QOO.OO Člani pevskih zborov 6.000,00
PRVI KONCERT: Trio »Oriando« Zagreb
(Tonkfl NinIĆ - wtilna. Andr^ Petrač -violoirlo in Vlsdirnir Krpan - Usvir}. vp8tok,21.10..ofa 1d.30 Velika dvarana GŠ Valenja
Piqan in Informacije. 8d B2 572.
/esen Je za wnoge najlep.^i letni čas. Meni pa ne. No ja. borve v nara\'i me že navdušijo, pa n/iii pridelfd so mi všeč. Vendar se kar bojim wdno /ira/Wi dr/ewv. megle, ki zjutraj priiiska fUi zemljo in Jo du.^i, i/udi pa dela malodušne. Ne ma rum prvefio mraza, ki ie priiimll te v torek ponoči, ko je na nebu kraljevala polna iuna...
Jeseni nimam rada, ker me vedno znova si>(>mni na minevanje. Ko začne nnnened listje, ko se v shrambi zaàteio kopičiti jaboll<a In knmipir. se m; zdi, da umira Še eno leto. Da smo še leto dni slar^ii. Potem mi začne vse dl.^atl mačicali. vresju in kriiantemali In vse lo me spel spomni na minevafy'e. Na prelepem Jesenskem s^mu. ki je v solx)!o K^lenje spremenil v pravt> mesio, sem opazovala obiskovalce. Večina Jih je bila nasmejanih, zadoH)l/nih. Veliko jih je ku-ixmlo tudi sadike ie omenjenih rot Tudi jaz, Po/ktldne, ko sem na pokopališči urlala druHnski grob. i>em lo počelu z (jubeznl/o. Urvala sem dom, negovala spiwiine. in zato sem hila toliko bolj ialo.sina, ko me je spet ustavilo nekaj ljudi, ki me fx>znajo. Zaio. ker so me ustavili tudi zato. da so mi povedali, kako močno Ijiui/e kradt^o z grobov. 7'emu je te dni izp/?iio le;>a. dragocefia viiza. pol mi ^večegia cvetja. Drugemu w iK)pulili k' sveie posajene ntaáce in vresje. Na so-sedr^em srobu, slišim, so ob obletnici smrti nanj polotili lep cvetlični aranžma. 7.e isti večer je dobil noge. Izginjajo dra-
_ g(x^ne in čislo navadne sveče, lepi aranžmaji, izgi?}Jajo sit-
dike rot Oh tem raimiiliam, kdo je lahko tako }x>kvarjen, da krade na ixikoixilišču. Da krade po zadfyib domovih, od koder Ks ni več vrnitve. Da krade in uničuje stvari, kijih tja v talasti nosijo .miici in pnjalelji. »Nuj se mu roka posuW.,« pravi ena od nedavno okrademh Naj se njemu in vsem, ki lo počnejo! Hidi zalo. ker sem prepričana, da tega ne {ločnejo tisti, ki nhmijo denarja. Tistim celo kradejo. To počnejo navadne brezčutne barabe, ki verjetno še niso obCvtite bolečine ob smni ljubljene osebe. Stvar /hj ,iire te tako daleč, da .si mnogi ne uiHijo >«: na svoj grob polotiti nič lepšega In vmdruj.'iega. Ker vedo. da lam ne ho prav dolgo. Bomo sedaj še rhi pokopališčih pofrcbovaU varnostnike?
Ta swt je včxidh res narobe svet. Upam. da vsaj mrtsih ptičev ne bo iz dneva dan več, če te barab zagotovo ne bo zmart/kalo- In da je panika okoU imndemije ptičje gripe, ki vedno Íhí^ grozi lA'ropi in svetli, odvet To zna namreč hiti še ena od reči. kije ne hi znali ustavili. Vse skupaj pa je stvar mineiVfija. Našega in vašega...
Pridobitev za občane in turiste
Mozirje, 13- oktobra - Na mozirski obvo/Jiici ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino so na priložnostni slovesnosti (popestrili so jo člani kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline) predali svojemu namenu novo krožiščc. ki je zelo pomembno za večjo pretočnost in varnost v cesincm prometu. Je stiči^e regionalnih ccsi. ki vodijo proti
Soteski oziroma Celju. Radmifju, CJoltem in proti Podrožniku. Naložba je veljala več kot 110 milijonov tolarjev, od tega je občina Mozirje prispeval? 20 odstotkov pcHrebnega denarja, ostalo pa ministrstvo za promet. Kro;>,išče krasi skulptura sv. Jurija-zavetnika Mozirja.
(dalie na .i sirjni)
Z otvoritve prvega kražišča v Zgornji Savinjski dolini
Kako si urediti domovoanje
9770350556014

KW
lokalne novice
Kako s koncesijami v zdravstvu?
poslanec Bojan Kontič (SD) je U. oktobra na ministra /a /dravjc mag. Andreja Bručana, dr. med,, naslovil pisno poslansko vprašanje, v kaierern ^a sp ras uje. na osnovi kaicrih zakonov oiiroma predpisov pospeseno podeljuje koncesije v zdravstvu.
29. septembra naj hI kol minister /a zdravje brez razpisa podelil koncesije petim zdravnikom spcclaJisiom iz Kliničnega centra. Med drugim, navaja Komić. naj bi bil med njimi ministrov svetovalec in član komisije za zdravstvene reforme.
■	rn^P
Pogodba še za odrsko tehniko
Velenje - Pred lednom dni je župan Mestne občine Velenje Srečkt) Meh v sejni sobi urada župana in splošnih zaUev MOV s predstavniki čeSkc^a podjetja podpisal drugo pogodbi), ki se nanaša na obnovo doma kulture Velenje. Obnova bo potekala v treh fay^ah. za vsak segment del pa je Mestna občina na osnovi javnega razpisa i/brala najugodnejšega piMiudnika.
/a gradbena dela je velenjski župan pogodbo z gradbenim podjetjem Vegrad Velenje podpisal že prejšnji ponedeljek, /a izvedbo odrske tehnologije in zaves glavnega odra je bilo i/brano podjetje Cîradiorgri)Up iz Brna naOeškcm, izbrano podjetje ima na tem področju bogate izkušnje. Poleg obnov in ureditev mn<v gill dvoran na Ce^ketn so odrsko tehnologijo med drugim delali tuU) /a naročnike v Ukrajini in v Š^ci. Pogodbo je v imenu podjetja Gradior group podpisal gospod .liri Majkus, član uprave in kctmercialni direktor. Vrednost pogodbenih del znaša nekaj manj kol 150 milijonov to laijev.
■
Teden vseživljenjskega učenja
Velenje. 17. oktobra - V leden vseživljenjskega učenja, ki se je pričel v ponedeljek, se vključuje tudi Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje. »Pripravili smo vrsto aktivnosiL Vsaj nekatere (jU njih velja ptîsebej omenili. Med njimi je gotovo zanimivo brezplačno testiranje iz znanja tujih jezikov, predstavitev izpitov iz znanja jezika na osnovni in vii^ji ravni, učili pa smo se tudi pisanja prošenj, vabil, obvestil,« je povedala direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjam Sibanc. Nekaterim pa bo gr>iovo zanimivo tudi današnje (četrtek, 21. oktobra) individualtio svetovanje za formalno in neformalno izobraževanje ali pa prestavitev in brskanje svetovnem spletu ter obisk v Središču za samostojno učenje.
■	mkp
Šaleška doHna
Spominske svečanosti
v spomin na padle žrtve fašizma v Šdlelki ijolini bodo tudi letos potekale komemoracije pn grobovih in spomenikih.
Gsfednta komemordcija v spomin na vse padle žrtve faSizma v Šaleški devini bo pri spcxneniku Onemele ptjšks na Titovem trgu v ponedeljek. 31.10.2005 ob 18.30 uri.
Četrtek. 27.10. ob 16. uri pri spomeniku talcev v Šmartnem;
Četnek. 27.10., ob 11. uri pn grobu padlega partizana Blagotinfka
Četrtek. 27.10.. ob 16. uri pn spomeniku v Šaleku;
Petek. 28.10.. ob 16. uri (»i spomeniku v Šembricu;
Petek. 28.10., ob 16. uri pri spomeniku pri domu kraianov v Pesju;
Petek. 28.10.. ob 16. uri pri spomeniku v Skalah pn Soli:
Petek, 28.10.. ob 11. uri pn spomeniku pred domom krajanov v Šentilju;
Petek. 28.10.. obli. un pri spomeni pœd večnamenskim domom v Vinski Gori
Petek. 28.10.. ob 16. uri pri spomeniku v zdraviliškem parku vTopolšKl:
Petek. 28.10.. ob 17. uri pred spomenitom NOB rta Trgu svi^de v Šoštanji»;
Petek, 28.10.. ob 16. uri pri spomeniku v Starem Velenju;
Petek. 28.10 . ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev na p(^(Đpali^u vZavodnj^
Ponedeljek. 31.10.. ob 16.30 uri pri spomeniku pri Poštajnerju v Ravnah;
Torek. 1.11.. ob 8. uri pri spomeniku v Šmartnem ob Paki
■ Območno združenje borcev in udeležencev NOB Vetenje
Za »velenjske« ceste v proračunu premalo denarja
(NaJidjevanje s L sirani) Z amandmajem Kontič predlaga tudi zagotovitev dodatnih 200 milijonov za rekonstrukcijo dela cestisča na relaciii Velenje • Polzela (konkretno Kavče - Lož-niča). Cestišče je dotrajano in je bilo uničeno ob izgradnji avtoceste. Vlada je sicer predvidela prh četek rekonsirukcijc v letu 2009 in sicer v visini 15 milijonov tolarjev ter po letu 2009 v višini 200 milijonov tolarjev. Glede na stanje cestišča pa je potrebno, tako Kontič. k sanaciji pristopiti že v nasled« njem proračunskem Iciu. Koniič predlajia tudi. d» se v proračunu za prihodnje leto nameni 150 milijonov za preplaslitev državne ceste Velenje • Skale. V proračunu /.a letos je bilo za ta namen predvidenih 50 milijonov tolaijev. Tudi z rebalansom za leto 2005 vlada ni posegla na to področje in <» hranil a v proračunu namen sanacije ce-stiiiča. V predlogu proračuna za lelo 2006 pa ni predvidenih sredstev za preplastiiev dr/avne ceste. Planirana je obnova po leiu 2009.
Glede na stanje ccstišča je pf> irebno k preplasiitvi pristopili takoj.
/ amandmajem Kontič predlaga zagotovitev dodatnih 100 milijonov tolarjev v proračunu za leto 2007. Namenili pa naj bi jih za nadaljnje urejanje Šaleške ceste v Velenju. Sredstva bi zadiv slovala za izgradnjo drugega od pred^dcnih treh krožisč. Na ta način hi lahko že v letu 2008 zaključili z ureditvijo Šaleške ccste. ki Je velika ovira na relaciji Aija vas - Slovenj Gradec.V proračunu za leto 2007 pa je po Kontičevem treba /iigotoviii se .^00 milijonov tolarjev z.a nadaljevanje v prihodnjem letu pričele rckotîstrukcije državne ceste na relaciji Aija vas • Velenje V amandmaju Koniič poudarja, da je to cesto potrebno nujno pos<jdobiti, da bo omogočila izboljšan pretok vozil. S tem bo tudi v času do izgradnje tretje razvojne osi omogočen nadaljnji razvoj gospodarstva v Šaleški dolini in izboljšana prometna va m OSI.	■
Iz občine Šmartno ob Poki
Med drugim tudi o zimski službi
v ponedeljek so se na seji sešii predsedniki 10 vaških skupnosti v občini; na njej so osrednjo pozornost namenili uresničenim in ie načrtovanim nalogam v tem letu. Predsedniki so ugolavljali, da so večino predvidenih nalog opravili, nekatere, predvsem dograditev pločnikov v Paivki vasi. Gorenju in v Šmartnem ob Paki. pa so lik pred začetkom. Od večjih del so i/posîavih preplastiiev 400 metrov odseka ceste v Hudem potoku, uredilev dodatne razsvetljave v Šmartnem ob Paki. dokončanje del pri sanaciji plazov v Skornem in v Velikem Vrhu, razširitev in rekonstrukcijo kritičnega odseka ceste v Malem Vrhu.
V nadaljevanju seje pa so sc lotili priprav za izvajanje zimske službe, ob katero so se pri rebalansu letošnjega občinskega proračuna obregnili na zadnji seji tudi šmarški svetniki. Sredstva, predvidena v proračunu zanjo, so namreč močno presegala dogovorjene okvirje. Za izvajanje službe so namreč prvotno predvideli 4,5 milijona SFl, z rebalansom so jih povečali na 6. 2 milijona, kinični slroski pa znašajo kar 8.7 milijona loîarjev. Da se ne bi tako zgodilo tudi letos, so na takratno sejo povabili predstavnike izvajalcev in jih ob tej priložnosti seznanili z zahie-vami Nadzornega sveta občine, lase je zavzel za raciiînalizacijo stmškov. btïljsi nadzor nad izvajanjem službe, za določitev kritičnih in prednostnih točk pluženja ter glede na ekološke zahteve za zmanjšanje uporabe soli ter peska na cestah v ravninskem delu občine.
Predstavniki izvajalcev in predsedniki vaških skupnosti si bodo sedaj skupaj na terenu ogledali ceste, določili ločne lokacije pluženja ter sc dogovorili o načinu dela.
Evidentiranje nepremične kulturne dediščine
Od danes (v četrtek) do ponedeljka, 24. oktobra, bo v občini delala in raziskovala skupina 14 študentov Oddelka za einolo-gijo in kulturno antropologijo i-ilozofske fakultete Univerze iz Ljubljane pod vodstvom izrednega profesorja dr. Vita Haz-lerja in profesorja dr. .laneza Bogataja. V tukajšnjem okolju bodo evidentirali nepremično kulturno dediščino, opravili raziskave o ohranjanju identitete prostora, o možnostih razvoja turizma in gospodarskih dejavnosti s področja rokodelstva in obrl) v okolju.
Tej prvi fazi. ki bo ptnekala na lerenu, bo sledila druga. Ta bo potekala predvidoma od 13. do 17. aprila prihodnje leto. V vmesnem času bodo udeleženci raziskovalnega tabora gradivo obdelovali na fakulteti.
Izsledke raziskav in študij bodo zaključili z izdelavo elaboratov: evidenca kulturne dediščine, pregled in vrednotenje identitete prostora, evidenca n> kodelstva in obrti 1er možnosti in oblike luristične dejavnosti. Zanimiv in pomemben bo predvsem slednji elaborat, saj naj bi nakazal smer razvoja le dejavnosti. ki bo glede na dane možnosti morala postati ena od prednosiih gospodarskih dejavnosti na tem v vseh pogledih razgibanem delu Šaleške doline.
■ tp
Pod Pustim gradom
Mnenje o ravnatelju
Sošlanjski svetniki bodo na ponedeljkovi seji podaU mnenje o kandidatih. ki so se prijavili na razpis za ravnatelja Osnovne šole Šoštanj In izpolnjujejo pogoje. Trije so: Zdenka Klanfer, Darko Menih in Majda Završnik - Puc, Mnenje lokalne skupnosti pa je le ena od okoliščin, ki bo pomagala svetu šole pri ugotavljanju ustreznosti kandidatov.
Ve< za prevoze šolarjev
v občini Sošianj se v letošnjem šolskem letu s pogodbenimi avtobusi v šolo in nazaj vozi 501 učenec ali dobrih 66 odstotkov vseh. Občina Šoštanj je za prevoze otmk v proračunu letos zagotovUa 70.000.000 tolarjev, a jih bo morala z rebalansom zagotoviti za skoraj 5 odstotkov vc č. Razi <îg je pod ražitev na fi n i h de riva tov i n s prem enje n pu > met n i režim pri Osnovni šoli Šoštanj.
Kredita za Ravne ne bo treba najeti
v proračunu Občine Šoštanj je bil letos predviden najem kredita v višini 21 tnilijonw tolarjev za sanacijo vodovoda v Ravnah. Ker pa bodo 10 naložbo zaradi spremenjenega plana naložb na Komunalnem podjetju Velenje llnancirali iz sredstev razširjene reprodukcije, kredita ne bo ireba najeti.
Obvoznica bi razbremenila cesto mimo šole
Svetnik Peter Turinek (SLS) je na eni zadnjih sej ugotavljal, da je državna cesta C 425. ki poteka mimo Osnovne šole Šoštanj, preveč obremenjena in se zato vse bolj porajajo vprîtsanja o varnosti otrok na tem cestnem (»dseku. Meni, da bi bilo treba razmisliti o drugačni ureditvi prometa. V Občini Šoštanj pa pravijo, da so ze izdelah študijo o ccs-tni obvoznici, ki bi preusmerila del prometa iz mesta, s tem pa razbremenila tudi cesto mimo šole. Studijo trenutno pnmčujejo v Direkciji /J ceste Republike Slovenije. Ker bodo morali tam upoštevati tudi morebitno navezavo obvoznice na predvideno novo traso hitre ceste s K?-roške do Šempetra, ki pa še ni natančno znana, v direkciji ne morejo dokončno proučiti trase šostaiyske obvoznice.	■ mkp
Občinski praznik občine Šmartno ob Paki 200B
9
Program prireditev
Sobota, 22.10., ob 19. uri (Kulturni dom Šmartno ob Paki}:
otvoritev prenovljenega odra v kulturnem domu Šmartno ob Paki z otvoritveno predstavo nove abonmajske sezone - gledališče Zalog • DAMA ŠKRAT
***
Sreda, 26.10.,^ob 10.00 (Kuhumi dom Šmartno ob Pâki): lutkovni abonma za otroke-Studfo Anima. Sten Vilar in Damjana Golav-Uk Maibol)$i par
Oktober:
začetek likovnega in literarnega natečaja za osnovnoš(3lce in otroke v vrtcu (ob jubilefih. ki se bodo praznovali v letu 2D06) ***
Torek, 1.11., ob 8.00
(pri spomeniktj N08 v Šmartnem
ob Paki):
slovesnost ob dnevu mrtvih
Sobota, 5.11. ob 16.00 (kulturni dom Gorenje); sahovski turnir vaških skupnosti v
kulturnem domu v Gorenju **
Nedelja. 6J1., ob 17.00 (cerkev v Šmartnem ob Paki):
Koncert dueta Biser s prijatelji ***
Torek, 8.J1., od 8.30. do 10.00 (vrtec v Šmartnem ob Paki): «VRTEC DOBER DAN»-dan odprtih vrat
Petek, 11.11., ob 18.00 (Kulturni dom Gorenje):
slavnosma seja sveta o^ine Šmartno ob Paki s podelitvijo občinskih priznanj
***
Sobota, 12.11.:
VESELA MARTINOVA SOBOTA v Martinovi vasi pri železniški postaji v Šmartnem ob Paki
•	ob 8.00 pohod po Martinovi poti *od 9.00do 21.00 degustacija mladih vin letnik 2005
•	slikarska kolonija
-od 10.00 do 12.00 Mini martino vanje za oUoke (kulturni dom Šmartno ob Paki)
•	ob 14.00 prikaz vaških običajev •ob 16.00 Martinov krstz obiskom
vinske kraljice in vinskega viteza -ob 17.00 Martinovanje z ansamblom Dan in noč
Nedelja, 13.11..^ob 10.00 (farna cerkev v Šmartnem ob Pakl):
stovesna sveta maša
m»
Sobota, 19.11;^ ob 13.00 (Gasilski dom Šmartno ob Pakl): srečanje starejših krajanov
Kleti odprtih vrat
19. in 20. november od 13.00 do 21.00: Žib^tKarli Romana (Mati vrh 13). Kugler Jože. Milena (MabVib 21 b). Pokuka Danilo. Fanika <(^vce 16). Kdar Ivan. Marija (Gavce - »^da-nica«).
26. in 27. november, od 13.00 do 21.00: Kovačič Jo!e, Bernarda (Mali Vrh 73 a). Malus Franc, Ivanka (Mali Vrh- ^Zidanica«), Fajfer Mihael. Tatjana (Slatina 21 b). Rebersak Avgust. Erika (Slatina 30 a).
2. in 3. december, od 13.00 do 21.00: Podgoršek Alojz. Milena (Mali Vrh-"Zidanicau), Rakun Ivan. Šte^ (Mali vrh 15). Krajno Peterjelka (Podgora- »Sdanica»).
Nedelja, 10.12.2005, ob 17.00 (kulturni dom Gorenje): Veselje s pesmijo • skupina Vajiv štajn z gosti
December: slovesnosti ob 15-letnici Turističnega društva Šmartno ob Paki
TTT^ jrn SJK rjei anus: asa^i^nlmmi iD
éÉilkSiLj Rnr iniba. 6.ÙJI. Wtri». tztaja ob óCrtltli Cens posameznega crvoda \t 300 SIT, mesefna naiočnina t.200 srr. trimes4<na naročnina 3.4&0 Srr. poltetna naročnina S.650 SIT Wra naroinma 1?.6D0SrT.
Urtdniitvo: Boils ZdIttStk (dû«ktork Sunfi Vovh (odgovorni uieiJnik), Milana KrstifrPtamrK (poiroĆnica ifîsdnika), Janez Plesmk. Tatjana Podnciek, dojsna Spegel (novjnarjii, Ufia Zakoi^X (uieQnicâ Janja Koiuta^pe^fii (tahniina urednica). TomaŽ 6efŠ2K(o^ljKovatec) Propigamb; Nina Jug tvodla prc^ć^amid], Konečník, Juia Berlćnik (propagaMísta).
undnStva to ivnv»: 3320 Wt0. KUncm 2a. p. p. 202. t«J«fon 10^ 17 50. matu |Q3)e97 40JS. TRR. NcH^ Lâ. Vetenja: 0?4264020133eS4 E-nilfc pressfnascas^i
OWkmnli In gni. prfprara: Naš tas d.o.o
TfaktltsicafB SET dj}. MiMdt: &400
NeniročiiA fotograll In n>ka|dsov n «ačand
Po 2akC(iu o ODV le "Ka§ ćas" uvrSćsn med paniode inlcmaiMiega za
kaifitd S8 <l»ek po	stocnj.
DOGODKI
Tomšičeva in Stanetova v novi podobi
Obnova dveh mestnih cest bo skupaj veljala več kot 80 mio SIT - Če bo vreme naklonjeno, bosta končani v dveh mesecih
Velerye - V torek so slekla pripravljalna deia za obnovo še ne-obnovljenega dela Tomšičeve ce-sce. v sredo pa so gradbeni slroji začeli delo tudi na Slanelovi. Cîre za dve že nekaj ča^ia načrlo-vani obnovi ki ne bosia spremenili le vide/a asfalla na leh ce-siah. Ilkrau poieka več del, /Mo bo pridobitev veliko večja.
Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje, nam je o in-veslicijah. ki so začele leči to jesen na področju cestne infra-sîrukiure. povedal:
ftV letošnjem proračunu MO Velenje s m (J zagotovili sredstva za obnovo Tomšičeve cesie. Najugodnejši ponudnik izvajanja del je bil Izbran na javnem razpisu, to pa jc V1:K<) Velenje, ki bo. ra-
čunamo. s svojimi izvajalci delo kvaliteiiio opravil. Investicija je skupaj z davkom vredna okoli 45 mio Srr. V celoti bodo uredili cestišče na dcîu Ibmšičevc med Ki-dnčev<j in križišča Tomšičeve z /idanikovo cesio. D<ïdaiiio bomo uredili kolesarske steze in peS poli, obenem pa pripravili vse za novo avtobusno postajo, ki bo služila predvsem dijakom Šolskega centra Velenje. Sodelujemo s Komunalnim podjetjem Velenje, saj b<îmo ob trasi hkraii ZHmenjall meteorno kanalizacijo, menjali pa bcmio ludi dotrajano javno razsvetljavo, kar izvaja Elektro Celje. Ce nam bo vreme naklonjeno, bo investicija končana v dveh mesecih. Predeti so dela slekla, smo s prebivalci, ki živijo oh tej cest I, opravili sesta-
nek. Ker bo nekaj težav s parkiranjem. smo jim razdelili tudi dodatne abonmaje za parkiranje. Nekaj strpnosti bo zagotovo po trebne. saj gre za pridobitev v mestu, ki jo potrebujemo prav vsi. Čeprav bo tamkajšnjim stanovalcem v času izgradnje najtežje, bomo na koncu zagotovo vsi zadovoljni.«
Med polekom del bo na di)loče-nih mestih neizogibno tudi poseganje v koreninski sistem dreves ob Tomšičevi cesti. Nekaj dreves bo pcjtrebno podreti, vendar jih bodo ob dokimčanju gradenj in obnove nadomestili z novimi.
Tudi na Staneiovi cesti, v delu nad Sončnim parkom, gre za po dobno investicijo. »Poleg tega. da bo cesta na novo asfaltirana, bomo ob njej naredili pešpoti.
06 Tomšičevi živi \eiiko ijudi, ki bodo dva meseca živeti sredi gradbišča. Ko bo cesta kon» čana, bo tepša, imeia pa bo tudi novo avtobusno postajo, koiesarsko stezo in pe poti.
menjali bomo kanalizacijske v<idc in električno napeljavo za razsvetljavo. Tudi tu računamo, da bodo dela potekala 2 meseca. Strpnost
bo potrebna tudi tu, obv<Jzi io določeni. Izvajalec je velenjsko pí)d-jetje Mins NI, prav tako izbrano na javnem razpisu. Vrednost inve-
sticije pa je 41 mio Sn> nam je še povedal Brodnik.
■ 8s
Ceste naj povezujejo, ne ločujejo ljudi
Skupna akcija svetov za cestnem prometu občin Gradec - Popraviti ceste
preventivo in vzgojo v Žalec, Velenje, Slovenj ; pa tudi miselnost ljudi
Tstfana Podgoriek
Žalec, 12. oktobra - Ceste naj bi piwezovalein ne ločevale ljudi. Za magistralno cesto Dravograd— Aija vas velja siednie, saj sodi med najbolj krvave ceste v Sloveniii. V letih 2001-2004 se je tia njej zgo dilo 1643 nesreč, življenje pa je izgubilo 22 ljudi. Ta dejstva so spodbudila svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (-SPVCT) v občinah /alec. Velenje in Slovenj Gradec k skupni akciji za zmanjšanje i^teviia nesreč.
Na novinarski konferenci, ki jo je pripravil SPVCP občine ?!alcc. je njegov predsednik Milan Čadej
povedal, da so »ob cesti smrti«, kot imenujejo omenjeno magistralno cesto, postavili 12 velikih plakatov, s katerimj pozivajo vr>znike k previdnejši, predvsem pa poCas-nejsi vožnji. ^Najpogostejši razlog /JA prometne nesreče na njej je namreč prav neprilagojeiîa. prevelika hitrost. Med Dravogradom In Aij" vasjo je le dobrih 51 kilometrov. vendar so to zelo nevarni kilometri.*
Tovrstno izvajanje zakona o varnosti v cestnem promelu na lokalni ravni je pohvalil Robert Štaba, lajtîik rer>uhliskega SPVCP. Povezřívanje omenjenih svetov je označil kot primer dobre prakse.
Izrazil je upanje, da seje varnost na slovenskih cestah izboljšala tudi zaradi izgradnje avtocest, se pa ni zmanjkalo število nesreč na cestah, ob kalerih živimo. »Problem je v naših glavah. Pomembni za varnosl s<i ustrezna infrastruktura in vozilo, najpo membnejši pri leni pa je človek.«
Skozi Ptresico vozi 12.407 vozil na dan> cesto Velenje-Črn(»va 15 tisoč vozil, od tega kar 2000 kamionov. Obremenjena je tudi cesia skozi Di>brno, cesta Velenje-Polže la je v obupnem stanju. »Število nesreče na cesti Velenje- Aija vas se je zaradi obnove res zmanjšalo, vendar bi odgovorni morali priskrbeti denar in cesto
posodobiti ne glede na predvideno izgradnjo nove hitre ceste od Koroške do avtoceste. Na obremenjenost in neustreznost ceste Velenje-Aija vas nas opozarjajo go spodarstveuiki. Začetka izgradnje prej k(U pred letom 2010 ni m<v
goče pričakovali. Država pa očilnt) resnega namena za izboljšanje stanja na njej še nima. saj je v proračunu za prihodnje leto zanjo predvidela 50 milijonov Sfl', v nasi občini pa za posodobitev cest na leto porabimo 200 milijonov tolarjev,« je med drugitn povedal velenjski župan Srečko Meli. Po njeg<wem m nery u povečana priso
Z novinarske konference
t nosi policistov ni dovolj, kar potrjuje tudi zadnja promeina nesreča s smrtnim izidom. Zgodila se je namreč le 200 nielrtjv zň tem, ko je voznica peljala mimo policijske patrulje.
Predstavnik Policijske posiaje Žalec je menil, da z represijo, s po večano prisotnostjo policislov na tej cesti nesreč s smrtnim bidom nI mogoče preprečiti. Ob taksni infrastrukturi policp ne more zagotavljati popolne varnosti.
Žalski podžupan Marjan Turič-nik je dejal, da je treba odpraviti vsaj najbolj očitne črne U)čke. 2al, pa se ceste spomnijo nekateri le takrat, kadar se »nabirajo« w>lilci.
Udeleženci novinarske konference so ob k<incu menili, da je stanje v promelu odraz stanja v naši družbi, Posodobitev prometne infrastrukture je po membna za večjo varnost, seveda ob še večji pazljivosti voznikov, vendar pa lahko prav li s primermi vožnjo naredijo največ za manj prometnih nesreč.	■
Pridobitev za občane in turiste
Prvo krožišče v Zgornji Savinjski dolini za večjo pretočnost in varnost v cestnem prometu -Naložba je veljala več koz 100 milijonov SIT
Tatjarta Podgoršek_
(NaàalJ^vnje s L slrafji)
Mozirski župan Ivan Stiliovers-nik je krožij^če označil kot po ntembno pridobitev za občane in tudi turiste. Zahvalil se je izvajalcu del - podjetju Ceste mostovi Celje, kije krožišče začelo graditi spomladi letos in dela pred dogovorjenim rokom tudi kakovostno končalo. Prav tako poslancu v državnem zboru Jakobu Preseč-niku, ki ima - po njegovih besedah - največ zaslug za krožišče. Med drugim je še menil, da bo potrebno na cestah v občini 1er
na iiršem območju še veliko postoriti.
Njegovemu mnenju se je pridružil tudi minister za promet mag, Janez Božič. Ta je v nagovoru zbranim zagotovil, da bo država v prihodnje namenila več denarja za p<is<idobi-tev in novogradnjo državnih v cest. hkrati pa bo uresničevala tudi program avtocest. Približno 7 milijard tolarjev naj bi država namenila v naslednjih letih za državne ceste, kar pc> meni več denarja tudi za ceste v Savinjski regiji. Konkretno naj bi na območju Zgi^rnje Savinjske doline prihiîdnje leto nadaljevali sanacijo ceste Pod-volovjek-Kranjski Rak in jo končali leta 2007. Zanjo je namenjenih 400 milijonov tolarjev.
Otvoritveni trak so poleg mozirskega župana Ivana Su-hoversnika in ministra za pro met Janeza Božiča prerezali še nekateri drugi gostje« tako ali drugače povezani s to pri dobi ivii o.	I Tp
REKI.I sa •••
Vili Žavrlan, iltrektor Direkcijo RS za ceste: «Lahko povem, da smo za posodobitev ceste čez Gorenjski klanec predvideli denar v državnem proračunu za prihodnje leto. Kar pa zadeva razširitev in posodobitev ceste proti Luča m, ki jo obnavljamo Že 10 let (kilometer do 1.5 kilometra na leto), pa naj piwem, da letos zakUučujemo rekonstrukcijo. Obnova je bila zelo zahtevna, saj je povodenj povzročila ogromno škode. Pred nami je sedaj ^e zadnja faza - izgradnja obvoznica mimo Luč. Tudi to bo zelo zahteven projekt, za katerega je minister za promet že dal pobudo 7ň izdelavo Ifikacijskega načrta. Postopek vodi ministrstvo za okolje in prfjstor. Takoj, ko bo ta sprejet, bomo aktivno pričeli izdelavo projckino-izvedhenc dokumentacije, k pridobivanju zemljišč in h gradnji. Po ocenah bo naložba veljala od 600 do 700 milijonov tolarjev.«
Kruha manj, a več prispevkov
âaleska dolina - Območno združenje RK Velenje je letošnji svetovni dan hrane zaznanv>vaio minulo soboto dopoldne z dobrodelno akcijo Drobtinica. Na njej so mladi člani RK prodajali kruh (darovale so ga pekarne, ki na območju Šaleške doline proizvajajo in prodajajo kruh) ter zbirali prostovoljne prispevke občanov.
Čeprav so za letošnjo akcijo pe-
karne darovale 100 kosov kruha manj kot lani (.^.^S), so bili z izkupičkom leii>šnje Drobtinice orga-niz^toiji zadovoljni. Zbrali so 203 tisoč 674 tolarjev ali slaba dva tisočaka manj kot na lanski akciji. S prodajo kruha (štruce so prodajali po enaki ceni kot lani - .^00 Sri') so zaslužili nekaj več kiH 100 tisoč tolaijev, občani pa so v hranilnik prispevali 102.274 SIT.
Tako kot na vseh dosedanjih Drobtinicah bodo tudi tokrat zbran denar natnenili za prehrano socialno ogroženih učencev osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Nekaj več kot 203 tisoč tolarjev bo zadoščalo za 509 kosil ali \m malic. Kdo bo do njih upravičen, bodo določili na osnovnih $olah-■ Tp
t^HjiS
Z dobrodelnimi prispevki do koronarografa
Za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko je humanitarno društvo Korona iz Celja zbralo nekaj več kot 140 milijonov SIT -Poleg nove naprave tudi nov program - Zdravniki že usposobljeni
Tatjan« Pod^w^k
Celje. II. oktobra - Vse kaže. da bo najkasneje do začetka prihodnjega leta Splošna bolnišnica C cljc (ob Kliničnem ccniru Ljubljana, mariborski bolnišnici in Dia^uosiiCnem cemru Izola) četrta zdravstvena ustanova v Slo-
Za rentgen za invozivno srčno diagniostiko
Denar za Uonacijt> lahko piv samezniki in podjetja nakažejo na podračuii enotnega l^.' klaJiiiške^a računa SB (^'cljc, ^lev.: 01100-6030276X27 s skli-ccm M. 932.100-27?.^ ah na račun društva Korona, st.: 06000-0948065010 s sklicem 009.
vedno lahko darujete tudi preko SMS/geslom SRCT na I9I9
veniji, ki bo za pravočasno odkrivanje vzrokov za na^anck srčnih infarktiîv, preprečevanje srčnih kapi in zdravljenja venčnih žil uporabljala najsodobnejši medicinski aparai - koronarograf. Denar za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko, vrednega blizu 200 milijonov SIT, zbira humanitarno drusivo Korona Celje. Skupaj s celjskimi borci NOV. pokrajinsko zvezo društev upokojencev, Društvom vojnih invalidov Celje, /druic-njcni veteranov vojne za Slovenijo, Veteranskim društvom Sever in Območnim zdru/^njem veteranov vojne za Slovenijo Štore mu je doslej uspelo /brati blizu 143 milijonov tolarjev. Društvu K<»rona je uspelo prepričali številna podjetja, 10 <ibčin iz celjske regije, zdravstvene ustanovo in posameznike za dobrodelne prispevke, ostala društva in organizacije pa so poslala več kol 12 tisoč pozivov s priloženimi položnicami svojim članom. S celjskim
županom Bojanom Sroiom pa so še dogovorili, da bodo podobno akcijo sprožili še v nieslnih četrtih.
Tudi v celjski zdravstveni regiji s približno 300 lisoč t^rebivalci so srčno-žiine bolezni najpogostejši vzrok umrljivosti- Celjska bolnišnica pa nima naprave, s kaiem hi pravočasno odkrila obolenja, ki lahko vodijo do srčne kapi ali srčnega infarkta in bi učinkovito preprečevala najhujše posledice teh obolenj. Približno 300 hudih bolnikov s srčnim infarktotn ah srčno kapjo zato vsako leto preusmerjajo v prej omenjene tri ustanove. Za uspešno ukrepanje so ti centri predaleč, saj jc ob srčnem napadu odločilna prva ura. Ce je zamujena »zlata ura«, so posledice infarkta laliko hude in pcv gr)sto usodne.
To jc bil glavni razlog, da jc predstojnica kardiološkega oddelka celjske bolnišnice mag. Frančiška ŠkrabI Močnik dala pred letom dni pobudo za ustamv
vitev društva, katerega edini cilj je zbiranje denaija za nakup koronarografa. Danois je tudi njegova predsednica. Na novinarski konferenci je Močnikova povedala. da so s poteki^m akcije zadovoljni. Pričakujejo, da bodo do
teks. Po njenih besedah so se dobro odzvali tudi mnogi obrlniki, manjša podjetja 1er nekatere občine celjske regije, ki btnlo skupaj prispevale bli/u 31 milijonov tolarjev, od tega samo celjska 20 milijonov SIT.
Štefki Presker je na novinarski konferenci izročit Ček v vrednosti mi-iijort toiarjevza nakup koronarografa direktor žaiskega Juteksa
Miiivoj Dolar.
konca leta zbrali še potrebnih od 50 do 60 milijonov tolarjev. Do-slej največja donatotja sta Premogovnik Velenje in Steel Štore, na sami novinarski konferenci je milijon tolarjev primaknil žalski Ju-
Direktorica bolnišnice Štefka Preskerje povedala, daje korona-rograf leioštija osrediya naložba ustanove. Zanjo bodo namenili približno 60 milijonov tolarjev. »Ne gre samo za nov aparat, am-
pak tudi za nov program, s katerim bti naša bolnišnica izboljšala zdravstveno varstvo prcbivalccv na našem območju. Zdravniki so za dolo / aparatom usposobljeni.« Z ministrstvíím za zdravje se že pogajajo o dodatnem programu oziroma o plačilu 700 do «00 storitev na leto z novim aparatom, ki naj bi bolnišnici navrgle od 300 do 400 milijonov tolarjev več denarja na leto.
Po beseda dr. Ratka Komadine, strokovnega vodje Splošne bolnišnice Celje, je koronanv graf nepogrešljiv v in-ternislični urgenci.
Optimizem, da bodo akcijo uspešno izpeljali do konca, jc na novinarski konferenci izrazil tudi Tone Rozman, koordinator aktivnosti, ki so jih za nakup aparata pipravih celjski borci in veterani. »Vsi smo potencialni uporabniki tega aparata. Ce bodo ljudje to ra/umcli, bodo prispevali vsak po svojih močeh. Ni pomembno koliki). Veseli smo vsakega tolajja.«
Za osteopozoro zboli vsaka tretja ženska in vsak osmi moški
Bolezen krhkih kosti ali tiha bolezen je resna nevarnost za zdravje in morda celo za življenje - Osteoporozo lahko preprečimo s telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano in pravočasnim merjenjem kostne gostote
Tatjana Podgoršek
Danes (v četrtek) je svetovni dan osteoporoze. Društvo bolnikov za osteoporozo Šaleške do li/îe ga bo zaznam<walo s predavanjem Prave jedi za zdrave kosti. To bo v êeh'tek, 27. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi velenjskega zdravshenega doma. predavala pa bo siroktîvna vodja društva Aleksandra ;^uber, dr. med.
Slednja nam je povedala, da so takšna predavanja nujno po irebna, saj o bolezni in njenili posledicah ljudje vemo mnogo premalo. Bolezen je vse prej kot nedolžna. saj lahko predstavila resno nevarnost za naše zdravje in morda celo za naše življenje. j^Osteoporoza ali bolezen pi)roz-
nili kiisti do X0. lela starosti ogroža vsako tretjo žensko in vsakega osmega moškega. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov pri zlomu kolka, je enaka tveganju za smrt zaradi raka dojke. Zaradi zloma kolka umre namreč 20 odstotkov bolnikov in to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zloma vrctenc. ki so najpogostejši in 80 pri polovici primerov neprepoznavni, se bolniki zmanjšajo za več centimetrov, njihov hrbet postane ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko tudi vnetje po žiralnika. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo.«
Merjenje kostne gostote je priporočljivo
Gibi, ki se zdijo umevni sami po sebi {skloniti se in pobrati časo pis ali dvigniti vnukal lahk<î pri bolnikih l osteoporozo povzročijo zlome. Večina ljudi tîe ve, da ima porozne kosti, dokler se katera ne zlomi. Takrat jc bolezen že napredovala.
r.dlni način za pravočasno odkritje lihe bolezni in njeno zdravljenje je merjenje mineralne kosine gostote. Merijo jo s posebno napravo, ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. Metoda je vama, sajje sevanje lO-do l.5-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, je neboleča in zelo natančna. Po besedah Žubrove je smiselno, da opravijo merjenje mineralne kostne gostote ženske z dejavniki tveganja, kot so zgodnja menopavza pred 4$. letom starosti aD izostanek menstruacije za več kot eno leto. več kot tri mesece zdravljenja z gluki)kortikoidi, ženske z nižjo telesno težo od 60 kilogra-
mov, če pride do zkjma kolka pri manjši poškodbi pri enem od ožjih družinskih članov, če ima katero koli od bolezni, ki jih spremlja majhna kostna gostota
ASeksanda Žuber, dr. med.: "Skrb za zdrave kosti se za-ene v otroštvu In traja vse življenje
o/ironia osteuporoza. Prav taki) je merjenje priporočljivo pri osebah, ki so že utrpele zlom pri manjšem padcu ali poškodbi, če so jim pri shkanju hrbtenice
morda odkrili zlom vretenca, posumili na majhno kostno gostoto ali če so zaznale, da so sc od mladosti bistveno znižale ali upo-gnile. Med dejavnike tveganja sodijo tudi razvade, kot so kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač. »Nevania so tudi zdravila. Ta so pogost, pomemben in včasih spregledan dejavnik tveganja pri razv(3ju osteoporoze. Izrazito škodujejo kostem glukokortiko-idi. tJporabijamo jih za zdravlie-nje artritisa, astme, vnetne bolezni črevesja, lupusa eritemato-zusa, bolezni pljuč, ledvic in jeter. Uporabljamo jih tudi po presaditvi organov in za zdravljenje raka. Oe jemljete la zdravila, opozorite svojega zdravnika na njihov učinek na kosti, saj je možno vsaj del škodljivih učinkov preprečiti. izgubo kostne moke lahko povzročijo tudi zdravila proii epilepsiji, imunosupresivna zdravila (metotreksat, ciklosporin A), heparin in holestiramin.
Osteoporozo je mogoče preprečiti
Vzrokov za nastanek osteopo-
roze stroki)viijaki ne poznajo. Po znajo pa nekatere dejavnike tveganja. ki zelo povečajo možnost nastanka bolezjii. [n slednjim se je mogoče izogniti. Najmočnejše orodje v obrambi pred razvojem bolezni krhkih kosti je nastanek močnih kosti, zlasti pred 30 letom starosti. Ptïzneje je treba kostno maso vzdrževati in upo časniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih, Med dokaj učinkovite ukrepe sodijo uravnotežena prehrana. obogatena s kalcijem in vitaminom D, redna telesna dejavnost, zdrav način življenja brez kajenja in prekomernega pitja alkoholnih ptjač in pravočasno merjenje kostne gostote ter uvedba zdravil, če je to potrebno. «Bolniki z osteoporozo uaj se izogibajo dejavnostim, pn katerih obstaja velika možnost padca, previdnost je dobra ludi pri dejavnostih, ki obremenjujejo hrbtenico. Prav tako naj se izogibajo vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa,« je še povedala Aleksandra Žuber.	■
V
Ženske še vedno premalo vedo o raku dojk
Najboljši pregled je samopregled, po 50-letu mamografija - Bolezen je ozdravljiva, če je odkrita dovolj zgodaj - Na Celjskem naj bi bilo dovolj mamografov za zgodnje odkrivanje raka, problem je branje slik
Tatjana Podgoršek
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je ob svetovnem mesecu hoja proti raku dojk v sporočilu za javnost osrednjo pfjzomost namenil pomenu zgodnjega odkrivanja ic bole/ni. Kot ugotavljajo.
kljub aktivnostim društev za boj proti raku in drugih podobnih društev ženske v Sloveniji in tudi na Celjskem o raku na dojki pre» malo vedo.
Rak dojk je na Celjskem, enako kot v SI 13 veniji, najpogostejša f oblika raka pri ženskah, saj pred-
stavlja 22 odstotkov vseh rakov pri ženskah. V Slovenci za to boleznijo vsako leto zboli več kot 1000 žensk, 400 na leto pa jih umre. Slaba osveščenost n pomembnosti samopregledovanja dojk in mamograllja po 50. letu Sla ena od razlogov, da ženske prepozno obiščejo zdravnika.
Kot je povedala prim. Jana Govc Eržen, članica upravnega f)dbora F.uropc Doima - evropske zveze za boj proti raku dojk, je zaradi premajhne osveščenosti petletno preživetje slovenskih bolnic /a 10 odstotkov slabše od evropskega povprečja. »Ce želimi) ohraniti življenja slovenskih
žensk, moramo o tej bolezni odkrito spregovoriti. Ženske moramo opozoriti na to, da jc bolezen, če je t)dkrita v zgodnjem stadiju, ozdravljiva. Zalo je tako zxîlo pomembno samopregled ova nje dojk. Ženske po 20. letu, ki so v rodni dobi, naj si pregledujejo dojke enkrat na mesec, najbolje po menstruaciji. Ženske v meni pa enkrat na mesec, na isii dati v mesecu. A
Za uspešno zgodnje odkrivanje raka na dojki potrebuje Slovenija za vse ženske dostopno mrežo primarnih centrov za dojke, ki biîdo imeli ustrezno opremo, in strokovnjake, usposobljene za od-
čitavanje mamografov v skladu z evropskimi strokovnimi priporočili, V mreži diagnostičnih cen-tnw po vseh Sloveniji naj bi bil tudi celjski , Do takrat bo najbrž preteklo še kar nekaj časa.
Sicer pa - pravi prim. Jana Crovc Tir/en - naj bi bilo celjsko območje dt)bro preskrbljeno z mamografi za /.godnje odkrivanje raka dojk. Težava pa je branje slik. V Celju imajo vrhunskega strokovnjaka, vendar je za območje s približno .100 tisoč prebivalci le en strokovnjak premalo. Zalo združenja organizirajo tudi dodatno izt^braževanje in usposabljanje kadrov.	■
Za rakom dojk zbolijo najpogosteje ženske, ki so dobile pTvo menstruacijo zelo mlade, in liste, ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 35. letu starosti, Govčeva pravi, da ni vsaka zatrdlina v dojki rak, vendar se mora ženska, ki zaiipa spremembo v dojki, o tem posvetovati s svojim zdravnikom. Vse ženske, starejše od 50 let. pa bi morale opravili mamogratljo ^rentgen-s ko slikanje dojk) vsaki dve kleti, saj je ta metoda edina najbolj zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje rakaviii sprememb na dojki. ■

AKTUALNO
Primerljivi z največjimi v Evropi
Pošta Slovenije povečuje število storitev in dviguje kakovost poslovanja - Letos začeli, spomladi prihodnje leti končali izgradnjo še ene pošte v Velenju - Med naložbami za leto 2006 tudi pošta v Šmartnem ob Paki in v Gornjem Gradu
Tabana Poégoréek
Sve! ovna p:>šina /veza zUružuje 190 dr/av, med njimi tudi Slovenijo. Njena članica je poslala lela 1992.
Po besedah Štefana Zidanška. vodje ccijskc poslovne cnoic Pošte Slovenija, je slednja v zadnjem času posodol^ila poslovanje in dvignila kakovosl sioriiev na vseh ravneh: od okenskega poslova i;ia do doslavc in iransporia oziroma io^islike, kar slovenskim posiarjem priznajo tudi tuje drŽave. »Pogunno lahko rečeni, da je PosiH Shivenije po kakov(jsii poshwanja v samem vrhu evropske zveze. Re/uUale redno spremljamo in ugoïavljamo. da so li povsem primerljivi z rezut-lali največjih evropskih postnih uprav. Med osmimi poslovnimi enotami Pošte Slovenije celjska pri lem ni n:>bcna i/jema. Prizadevamo si za dvi^ kakovosti sioriiev, konkretno v zadnjem času precej p*j/.ortiosti namenjamo komuniciranju Z našimi uporabniki, posodobitvi naših objektov in logističnih procesov.«
Glede že pred već kot letom dni napovedane izgradnje druge pošle v Velenju (pri trgovini ííu-
dc^vernik) je Zidanšek povedal, da je za lakšno zakasnitev krivo kolesje administracije, ki js pokazalo. da postavljeni roki začetka i/gradnje niso bili realni. So pa
Stefan ZSdanšek, vodja poštovné enote Pošte Slove-nija Celje: »Pospešeno iščemo nove storitve.'*
prejšnji mesec vlažili na upravno enoto §c zadnje pi'»trebnc dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po obljubah naj hi slednjega dobili ki)ncc lesa meseca. Izvajalec del - podjetje CMC - Ceste, mostovi Celje, pa jim je obljubilo, da bo na dekv
višču še letos zasadil lopale in izgradnjo objekta ktmcal najkasneje do pomladi prihodnje leto.
v spodnjem delu objekta bodo prostori pošle, zgornji del pa bo namenjen drugim dejavnostim. Katerim, Zidanšek ne ve, ker jih ho izvajalec uredil /a trg.
Za ielo 2006 so si v celjski enoli Pošle Slovenije postavili pogumne nacrte. Med drugim načrtujejo dokončanje objekta v Podplatu. pripravljajo se na i/gradnjo objekta v Zrećah. V nacrlu pa so tudi i7.gradnja objekta v Gornjem Gradu, v Smartncm ob Paki 1er v Vojniku. »Upamo, da bo z našimi načrti soglašala uprava družbe.«
Poleg naložb predvidevajo tudi nekatere nove storitve za uporabnike. v zadnjem času namreč slevilo klasičnih pisemskih storitev upada, kar je glede na razvoj elektronske pošte in drugih komunikacijskih sredstev razumljivo. »Pospešeno iščemo nove storitve. Priložnost zanje vidimo v povezavi z operaterji interneta in podobnih storitev pretlvsem pri sodelovanju z velikimi uporabniki.« je sklenil pogovor Šrefan Zidanšek. vodja celjske poslovne enote Pošte Slovenija.
Nad konkurenco z novimi izdelki
V družinskem podjetju Rednak iz Šoštanja pravijo, da se je država očitno odločila za »potop« tekstilne branže -Premalo denarja za plače in za razvoj
Tabana Podgoršek
Od 110 do 120 zaposlenih v družinskem podjetju Rednak v ^oî^lanju, ki z večjim delom dejavnosti sodi v tekstilno hranžo. se zaradi pomanjkanja dela ne more pritoževati. Za zdaj imaj(i namreč zapolnjene vse proizvodne /jnog-Ijivosti. Glavnino predstavljajo usnjeni izdelki, ki jih izvažajo predvsem v Italijo znanim modnim hišam, kot so Dolcce-Crab-bana, Versacce. Armani. GIT. Predvsem manj zadovoljni pa so Rednak<Tvi z državo, ki je že tako obubožani tekstilni industriji s povečanimi kvotami uvoza tekstila iz Kitajske zadala nov udarec. ^Očitno se je odločila, da bo »potopila« tekstilno braažo. Vemo. da so domači tekstilni iz-
Glavnino proizvodnih zmogljivosti zapolnjujejo izdelki iz usnja za priznane modne hiše predvsem v Italiji.
del ki za vse večji krog potrošnikov predragi, vendar proizvajalci ne moremo proizvajati ceneje, kol proizvajamo, zaradi kg a, ker jc država predraga. Domáče tek-siilce obdavči, kolikor jih lahko, po drugi strani pa sprošča uvoz. Že tako ali tako je premalo děna ri a za razvoj, ki je nujno potreben. in tudi za boljše plače zaposlenih. Morali se bomo postent) potruditi, da bomo dosegli načrtovanih milijardo 690 milijonov lolaijev prihodka. V podjelju vseskozi črpanto notranje rezerve, vendar se bojimo, da dolgo tega ne bomo zmogli,^ pravili). Polog
Esote<h na ekološkem sefmu
Velenje, Beograd. 7. oktobr» • Slovenki ekološki grozd, katerega vodiiro podjetje je velenjski Fsoiech, se je vzačelku okio bra predstavil na beograjskem ekološkem sejmu, lia katerem je pripravil tudi predstavitveno konferenco. Predslavniki Hso-techa so predstavili izvajanje projektov v ekologiji in energetiki; l'RîCo primer ekološke sanacije Šaleške doline: IRGO ConsuV ting pa gospodarjenje s komunalnimi odpadki.
mifp
kakovosli izdelkov in cen jiní pomaga pri večji prilagodljivosti z-a-htevam in pouebam trga rudi lastna prodajna mreža (gradili so jo več k<n 15 let) ter širitev dejavnosti na druga področja.
Konkurenci se poskušajo postaviti po robu z iskanjem novili tržnih prikižnostl, predvsem pa z novimi izdelki. S katerimi, nam za zdaj še nist) razkrili. ».„ ker posel še ni lako daleč, da bi lahko o njem govorili v javnosti- Vsekakor se trudimo, da bi podjelju zagotovili rast, z^dovo Ijili kupce in poslovne partnerje ter nenazadnje tudi zaposlene.«
Sredi prihodnjega meseca bo minilo šest let od odkupa obrala in prevzema 70 zaposlenih Industrije usnja Vrhnika (IJV) v Šoštanju. Po besedah Rednakovih je bila 10 ena njihovih večjih pi> slovnih odločitev, na kaleri pa niso gradili razvoja podjetja. Pravočasno so zaznali položaj rUV in pred dobrimi tremi leti praktično prenehali sodelovati z njo Jer se lakt^ izognili še dodatnim težavam.
Kmalu javni mestni promet?
Na prireditvi ob 10, obletnici APS, d. d., so obudili idejo o javnem potniškem prometu v
v
Šaleški dolini - Program kot zahvala poslovnim partnerjem in zaposlenim
Velenje - V ponedeljek je minilo točno 10 let, odkar je nekdaj velik del današnjega Premogovnika, podjetje APS, stopilo na novo organizacijsko pot. Postali so delniška družba. Ce so prej dolga letd opravljali predvsem si(mlve za poirebe takratnega RLV, so se ravno v tistem času začele spreminjati tudi razmere na tržišču. ()Cpri>dati so mtjrali precej svoje dejavnosti, obdržali pa so potniški promet in delavnico za popravilo večjih vo;dl. Na teh temeljih se po nekaj zelo kriznih leiih spet uveljavljajo na tržišču. Danes je v APS-u le še 57 zaposlemh, načrti za prihodnost pa kažejo, da se bo murda število spet začelo povečevali. O vsem tem so spregovorili tudi na ponedeljko\^ prireditvi ob UMetnici podjetja.
Najprej so lahko zaposleni in gostje uživali v zelo raznolikem programu. Z nastopi so začeli osnovnošolci iz Saleka in (Jorice, navdušile pa Si) tudi trebušne plesalke iz plesne Sole SPIN,
Direktor podjetja Uroš Zagorič-nik je zbranim spregovoril o pričakovanem razvoju družbe in povedal: »Na področju prevozov potnikov je v Sloveniji že nekaj lel zelo zaostren pok^žaj. Zato se na zďuženju prevoznikov v pn> metu zavzemamo za povečano pomoč države z Osjimi subvencijami in ureditvijo tega področja s koncesijami. Veliko si obetamo tudi od realizacije projekta jav-
nega mestnega prometa v ol'>či-nah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ta projekt s celotno študijo trenutnega prometa v mestu smo predali posebni komisiji pri MO Velenje že pred štirimi leti. Sedaj to nadaljujemo in upamo, da bo prišío do uresničilve tega projekta. To jc namreč tudi ena o d si ral.eg ij go spo dar skeg a grozda. V mesecu decembru 2004 smo se v sklopu tega na področju Savijsko-šalcške regije vključili v turisiični grozd. Namen povezovanja je v tem. da povečamo naše zmogljivosti in da povečamo tržno in poslovno uspešnost v podjetju APS, s lem pa pripomoremt) tudi k turističnemu razvoju v regiji SASA. Naši načrti so usmeijeni v prevoz oseb
v potniškem prometu, zalo smo v av^îustu poleg dveh vozi L ki smo jih žepridobili vTrnančninajem v februarju 2005. dobili v finančni najem še dva 15-sedežna avtobusa. To nam bo omogočilo tudi prijavljanje na razpise za prev*)Z šoloobveznih otrok. Želimo si posodobili ludi servisno dejavnost, zato smo kupili vlečno vt)zilth« ■ Bš
Uroš ZagoriČnik: »Začenja se prenova in posodobitev naše dejavnosti.-^
Prireditev so popetrile tudi trebušne plesalke iz plesne šole
Spin.
Jim bodo prisluhnili na ministrstvih?
Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje pridobil koncesijo za organiziranje dnevnega varstva za predšolsko vzgojo otrok s posebnimi potrebami - Starši si želijo predvsem strokovne pomoči
Tatjana Podgoršek
V Mestni občini Velenje so pred nedavnim stekle aklivnosti ustanovitev oddelka dJievnega varstva u predstïlsko vzgojo otrok s posebnimi potrebami, ki so stari od enega do petega, šestega leta ozi-mma do vklopa v šolo.
Pobudo Sil lia lokalno skupnost naslovili starši teh otrok iz Šaleške do J ne. »Takega <^ddelka v Sloveniji še ni, UiUrezno obliko predšolske vzgoje /Ji le otroke imajo le v zavodu v VIpan V vnclh. v katerih imajo razvojne oddelke, nudijo otrokom s posebnimi potrebami dnevno varstvu, starši pa si želimo predvsem strokovno pomoč- Za razvoj otroka s kombiniranimi nuřinjami nista dovolj le vzgojiteljica in specialna pedagoginja, ampak šc različni drugi strokovnjaki^ je utemeljil potrebo po obliktwanju oddelka prctlsiavnik starcev otrok s posebnimi poirebanii Iziok Osredkar in nadaljeval; »Dodatno st) nas k temu spodbudile tež.ave pri razvrščanju otmk s posebnimi polrebami. V zgodnji življenjski dobije namreč težko diagnostici-rati nekatere pomanjkljiV(^sti. zato takega otroka pristojne zdravnice sin/be THA^rslijoglede na irenuîno Ugotovljene razvojne in giba ine te-
žave. Cez čas se pojavijo še druge. Sistemska zakonodaja pa za zdaj ceiovile obravnaw ne predvideva.»
Obstajajo možnosti, da bi v sv<v jili prizadevanjih starši uspeli? Iztok Osredkar meni. da obstajajo, saj so nekateri potrebni postopki že stekli. Lokalna skupnost kot
Iztok Osredkar
ustanoviteljica vrtcev in osnovnih šol je z veliko mero razumevatija sprejela odlok, na osnovi katerega je Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje že prejel koncesijo za oblikovanje in izvajanje dejavnosti oddelka dnevnega vsrsiva prûdStîKke V7g(\ie za otmke s posebnimi potrebami- Na
dober odziv so naleteli tudi pri ravnateljici centra Margi Ko^ič ter pediatrinji Nadi Jonko iz Zdravstvenega doma Velenje. Zdaj jc na vrsti naslednji korak: kako rešiti kadrovska in fmančna vprašanja. »Pri lem pričakujemo razumeva-nje drŽave oziroma pristojnih ministrstev (/J zdravstvi"), za šolstvo in šp<irt ter za socialne zadeve), pri katerih bomo z argumenti utemeljevali potrebo po ustrezni obravnavi drugačnih otrok v oddelku predšolske vzgoje.«
Ne glede na mnenje ministrstev so se na lokahii ravni dogovorili da bodo v okviru možjiosti do konca (eia organizirali t)krnjcno o blikli dnevnega varstva v tem oddelku. Starši bodo plačali strcške prebrane, ostalo lokalna skupnosL Iztok Osredkar pričakuje, da bodo do konca tega šolskega leta rešili vsa odprta vprašanja in da bo de-javni)St oddelka v celoti /aživeta v začetku priliodnjega šolskega leta.
Po podatkih razvojne ambulante Zdravstvenega doma Velenje naj bi bilo otrok s posebnimi potrebami. starih od enega do petega oziroma šestega lela stan)sii v občinah Velenje, Šoštanj ia Šmartno ob Paki blizu 20. karididaiov /jáoú-delfik predšolske v/goje p'A v lem trenutku pet	■

_
m
'<3
Od jrede do tofkâ - jvet d0B0TÍ&4
Sreda, 12. oktobra.
Odhor DZ /a notranjo politiko je z desetimi glasovi /a :n d veni a proii podprli predlog, ki ukinja pnilikorupcij^ki> koniisijci pod vodstvom Draga Kosa in njene prisioj-nosli prenaša na komisijo D/. Mini sic r /ii javno uprav{i (ircgor Virant in koHÍicijski poslanci so doka/ovali, da ji komisija pod vodstvom Draga Kosa neučinkovitij in predraga. Opozicijo pa pmsciieca, da seje /ja takšno potezo predlagajo politične sile. ki so trn oblasi prišle s proiikorupcijskim govorom.
Britanski prcjnicr Tony Blair je v hritanskeni parlamentu predstavil prcccj sporne načrie novega zakona o boju proii len)rizmu. po katerem bi med drugim lahko teroristične osumJjencc pridr/ali do treh mesccev brez vio/iive obioznice. Tako bi lahko podalji^li sedanji čas pripora brez obto^iice s 14 na 90 dni-
Virus piicjc gripe Jc pred vrati l-vmpc. znanstveniki pa sc Ixýijo. da je le še vprašajije časa. kdaj bo mulinil \n se začel prenašali s človeka na človeka. Da je přinika odveč, iiatn sicer zatrjujejo z ministr-siva /a zdravje- kljub temu pa marsikaj pove /C podatek, da je pri nas /manjkalo zdravila lamiflu, ki bi murda lahko preprečil okužbo. Ker je lo zdravilo na recept, so si ga odiino /aio in za svojo prcdpi-«ili zdravniki. <'e že spre^edamo etičnosi legii dejanja, je seveda posebno ^rafciiye. komu veijcii. ministru. ki irdi, da nevarnosti ni. ali zdravnikom, ki sc nanjo pripravljajo.
Četrtek, 13. oktobra
Nadzorni svci Dela je glavnega in odgovornega urednika lednika Mag Danila Slivnika imenoval za člana upmve za teiuiicne zadeve. Novinaijem Dela upoma drža tokrat ni pomagala, saj nadzorni svet ni upošteval njihove volje, da Slivnik ne more prevzeti le funkcije. Nekateri napovedujejo, da je lo pravzaprav šele začetek obsciaiih sprememb, ki čakajo našo največjo časopisno hišo.
Prislojnosti /a ameriške vohun-
ske (jperacijc na tujem prevzema nova organizacija, imenovana Nacionalna lajna slu/ba {NCS). Služba bo delovala v okviru Cic-
Pr> potresu v Pakislanu je brez strehe nad glavo ostalo okcii 2 milijona ljudi. Umrlo je več kol tisoč ljudi. D(»diUne težave pov/n^ čajo še nevihte, ki so se razbesnele nad prizadetimi kraji in močno oviraj<i doii)k p omoč i-
Petek, 14. oktobra
Premier Jane/Janša, kije skupaj z vodjo odbora za reforme Jože-tom P. Damijanom socialnim partnerjem v I-'konomsko-sodalnem svetu pa^dslavi) predlog reform, je poudaril, da Slovenija nujno potrebuje reforme za p<wcčanjc konkurenčnosti gospodarstva. Delodajalci večinonia podpirajo predloge ekonomskih in socialnih reform, medtem ko imajo sindikati do njih več pomislekov. Najbolj jili skrbi predlog enoine davčne stopnje. Opozarjajo, da se bo s tem Tvišala predvsem davčna obrcneniiev hrane, ki predsiavlja največji delež izdaikov delavcev. Po njihovem btido reforme naredile bi")gatc se bogatejše, revne pa še revnejše.
Sicer pa tudi koalicija ni povsem enotna pri vpra^nju. kako uresničili reforme. Člani sin^kovnih odborov Slovenske ljudske siranke. med njimi tudi France Arhiir. so izrekli precei kritik na mCun predlaganih reform, med drugim tudi lo. da gre za prec^rf radikalen in desni program, ki bo povečal revščino.
Naša obmejna nesoglasja s ilrva-ško bodo še naprej burila duhove. Po pig pongu med hrvaški'i zunanjo ministrico in ministrom Ruplom. kakšno mednarodnopravno pot izbrati, ker so medsebojni pogovori iKitno izčrpani, sedaj tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki seje ob robu srečanja srednjeevropskih predsednikov v Zagrebu pogovarjal s hrvaškiiTj prc-micij^m Ivom Sanadetjem. meni. da bi bilo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško najbolje rešili pred neviralno inslitucijo.
Sobota, 15. oktobra
LDS je sklenila svoj lezko pričakovani volilni kongres, ki naj bi to
našo največjo opozicijsko stranko spel posiavE na noge. Novi predsednik Î.DS je z 220 glasovi delegatov kongresa stranke postal Jelko Kacin. V podpredsedniški tekmi pa sta zmagala dosedanja podpredsednica /donka ("erar in poslanec Matej Ijihovnik. Brez težav in protestov pa tudi na tem kongresu ni šlo. Najprej se je zapletlo zalo, kerje predsedujoči na kongresu Anton Anderlič omejil razpravo, nato pa zato. ker so zmanjšali števiio podpredsedni-škili mest s pet na dv». Spet je nastalo kar nekaj zamer
Jelko Kacin je napovedal precejšnje spremenîbe, ki naj bi sirankc» zmwa približale javnosti 'Ct smo se iz tega, da nam javnosi ni podelila novega mandata, kaj naučili, bomo sedaj manj naduli, oholi in oblasini," je dejal pred izvoliivijo.
Na srečanju gospodarstvenikov skupine (i-20 na Kitajskem so članice rîizpnivijaie o ukrepih za zmanjšanje visokiJi cen tiafle. l'i-nanêni predstavniki 20 najpo-membnejsili svetovnih gospí)dar-Slev so v razpravi v Šjangheju blizu Pekinga največ besed namenili vplivu cen goriv na inilûcijo in nevarnosti prcHekcionističnili ležem ter večanju fiiiajičnili primanjkljajev v dràvali, kot so /DA- Kljub tem lež-avam pa slovenskt^ gospo-darstvo zaenkrat uspešno premaguje prepreke. Po predvidevanjih Gospodarske zbornice Slovenije naj bi bila lelos gospodarska rasi v Sloveniji 4.2-odstotna. leta 2006 pa 4odstotna.
Nedelja, 16. oktobra
Janšev govijr 16. septembra ob prazniku priključilve Primorske Sloveniji je v lialiji sprožil precej burne odmeve, (lalijariski zunanji minister (îianfranco l'im je dejal, da je Italija protestirala in da so na pogovor talcoj poklicali slovenskega veleposlanika, da bi pojasnil neverielne in nesprejemljive izjave. Dejal je tudi, da so zavrnili odgovor [jubljane, da so imele trditve le notmujepolilićno vrednost. Oe lo drži. ptUem ima naše vodstvo očitno posebne govore za nagovarjanje lasinih državljanov.
Sicer pa sc Italijani že pripravljajo na bližajoče se voliivc, liali-janska opozicija je za protikandidata premieru Silviu Berlusconiju izbr<ila R<miana Prodija. Ker ima Prndi precejšnje možnosli. da zmaga, se Berlusconi irudi. da bi skozi parlament spravil nov volilni zakon, ki bi opoziciji preprečil, da bi imela skupnega kandidata.
Ponedeljek, 17. oktobra
Piičja gripa se nam nagjo približuje. Kvropska komisija je pt^zvala Hrvaško, da razišče nenaden pogin ptic v Splitu, v Grčiji pa je že poiijen prvi sum bolezni. Svetovna zdw vsi vena organizacija državam priporoča, naj imajo na zalogi toliko zdravila, da bi lahko z njim zdravili četrtino svojega prebivalstva- Pri nas snuî seveda daleč od le poliude. Upamo lahko le, da imajo prav tisti znanstveniki, ki menijo, da letos piičja gripa še ne bo mutirala in se prenesla na ljudi. Sicer pa WHO poudarja, da zdravilo tamillu lahko zmanjša učinke bolezni, ne more pa preprečili okužbe in je njegovo panično nakup« »va nje nesmiselno. Ni namreč razloga za njegovo jemanje pri ljudeh. ki niso neposredno ogroženi.
Čeprav naj bi na nedeljskenî referendumu Iračani podprti predlog ustave, ki ga je z ameriško pomočjo pripravila vlada, pa poznavalci razmer pravijo, da lo nc bo prineslo miru v to deželo. Šc v«?č. Opozarjajo, da se okoliščine vse bolj Ziiplelajo in da se Eegii zaveda tudi ameriška administracija. Kam drvi irak. bo poslalo bolj jasno po pa rta ment ar n ill volil va h.
Torek, 18. oktobra
Na obiUíJČjilT Pakistana, ki jih je prejšnjo soboto priz.adel potres, se je vreme izboljšalo, tako da se hu* maniiarna akcija spel nadaljuje. KaUislroîa pa je ogromna. Za zdaj je potrjenih 40.000 žricv v Pakistanu in v Indiji, končna številka pa bo verjetno višja. Po ocenah pomoč šc vedno ni dosegla najmanj 2^5 odstotkom najbolj pri-zacetih območij, tóko da številnim pavJvvlim grozi smrt. Dodatne le-žave napovedujejo ludl vse nižje tcruperîuurc.
žabja perspektiva

\ Težko do načrtov, kaj šele do denarja \
, črni in rdeči panoji ob čmo-rdeči cesti - Jabolko padlo I tudi v Logarsko dolino - Proti poplavam z evropskim denarjem? - Bo na jezeru mirneje kcft na morju
Oh cesii med Koroško in uuocesuf že nekaj časa sioJ(fo \eliki iznoji, ki oix)zarJnio voznike, naj \ozijo previdneje. Ob feni. ko driava lako zavlačuje ohno\o /lekaj več ko! SO kilo-m'irav dolgega, a izredno obremenjenega odseka, lahko le wz/i/ki s litrprief^o vozffjo naredi/o mjve<^ za manj nesreč Akcije fx>mvin'ejnml}0 pafjojev sose lolili kar trije sveii za preventivo in vzg<}fo r ceslneni prameni s lega območja (Slovenj Gradec» Velenje. ŽalecJ. Na maa'iiovski odnos dr^a\'e do obnove le ceaie je ob predsiaviM akcije otKtzoril ludi \e-letijsld župan Srečko Meh, v isiih dneh pa z vÍožiV''ijo amandmajev k predlogu proraivna za naslednji leii ludi poslo}KK B<^an Kontit Popravilo cesie nu velenjskem ico/ia/ je namvC doher dokaz, kako lahko k večji \'arnoiii prfsi)eva iwlje urejerto cestišče. In ko smo že pri ces:ah • družba za jviocesie še \edno nima cele »glave»". Ima nowga predsednika uprava, v petek pa se nadzorni svet ni mogel odločili še za cslale člane upra^'e. V igri pa sla (bila) kar d\v z našega območja, da o tretjem ne g(r\'orimo. Oh Jožefu Zimšbt, kije Durs s'odll po odhodn Janeza Božiča na ministrski ix>ÍožaJ. še direktor Ávta Celje Anton GuzeJ. Te dni so Dobrni dehli tndi Jabolka. Oziroma JaÍ)olkal Tako se namreč imeniiitilo nacionalne nagrade kakovosti v mohiinosli v ok^int evropskega lïïograma I^onardo da Vina. D\'e sla t>rejdi tndi ustanovi z našega konca. Logarska dolina, d. o. o., in Sredry'a .^ola za gostiiisivo in turizem Cef/e^ Pni za proje/cl Pripravništvo v tujini s področja varstva narave in upravljanja v Alpah, šola za pro/eki Jezik stroke po evropsko, V tej kalegifri/i se Je izkazala še celjska Vrtnarska šola, kije zasadla tre{je mesto-
V	teh dneh se je na našem območju znova mudilo nekaj vidnejših politikov. Mini.\ter^a šohtvif Milan '/.ver je nadctTieml serijo otvoritev Šui U> kralje v Celju odfvl srednjo zdravstveno šob, ki jo Je zgradil velenjski Ve-grad. Minister Janez Pt^iobnik pa je imel ava delovna jx>govora, V Celju Je z župani, vodarji in predstavniki rar\'oJniit <ige/!aj na seji sveta Savinjske regije govorí! o varstvu pred pi)plavami. Obljnbilje. da l)odo pospešili pripravo državnih lokacijskih načrtov za ceiottto i)orečJe Savit\je. Priprava lakih dokutnenlov Je lahko tudi osnova za pndolutev denarja iz evropskih sicladov. Ureditev lega olmiočja. da bo vam^še pred poplawmi. ne bo poceni; veljalo bo okoli I i milijard lolatjev. Toda če mno, da Je le poplava pred sedmimi leti ptivznxîla škodo v enaki vrednosti, potem ntř-ložl)a niti ni pretirana. Minister .wje isli dan tx^gosvrjal še o eni vodi. Ozinmia bolje rečeno, pogovar/al se Je o ten kaj vse storiti, da bo med dvema pregradama na .S>v// znova voda. Da ho med Rogaško Slatino ter Podčetrtkom spet Vonarsko jezero. ludi lit ima veliko za postoriti država. Na lokalni nivni so svc^e že naredih. Vloga države Je sedaj tmjna, ker gre za mejno obn}očje. Jezero je (bilo in naj 1)1 spel If Ho) namreč na nicj?u reki .Soth, Vsi sia.'r pravijo, da pri tem uieddrtavnih zat^letov ni pričakovati. a nikoli se ne ve. Vsaj za zdaj tako slovenska kot hrvaška stran tak pnyeki podpirata, saj naj bi bil v dobro ljudem na obeh .<!traneh. Jezero naj hi namreč n/zen za obnimho pred />op!jvami služilo predvsem za tih rislične namene. Zalo si ga ne želijo le lurUtične organizacije na naši .'îtnmi. ampak ludi na hrvaški. Tndi tu je nùtùster Podobnik obljubil, da bodo pohiteli Seveda pa za načrti spel pride na vrsto denar
V	naši deželki na Južni strani Alp se Je veliko dogajalo na ^'^loixiinif ravni. Predvidene reforme, ki naj hi fin^edh do večje konkurenčnosti slo-ven.'ikega gospodarsrw. so še vethio deležne različnih ocen. Isto seveda veija za pripravljeni proračun za nashhiji l*^- Pndi v zadevah, pri katerih naj bi šlo za čJsto ekonomiko, je óifitj veliko politike. Zaradi tegazdi. da .so .'Stvari še bolj komplicirane, kot i' resnici so.
Resniinostna resnîinost
Katja Oéljatí
7
^odi)a o slovenskih resničnoslnih šovih se je septembra 2004 pričela .v J prvo sezono Sanjskega moškega, ki
smo ga firbćno pričakovali v svojih dnevnih sobah. Zmagovalka Nataša ie suvereno ujela Dam i rja. in kot .si ohetanu) iz napo-\vdi. bosta srečtio živela do konca svojih dni. Letos spomladi ie pogmntiemu Da-mirju ob bok .stopila Mariborčanka Miša v Sanjski ženski, a je, kfiub glavni vlogi v oddaji, izgubila in se vrnila domov kol sam'^ka ženska. Priča kova fi/a siown.sk i h gledalcev /u.u> bila nič manj razočarana kot Miša. ki jo jc v zadnii oddaji zavrnil oni. ki bi ji "mora!" pasli v objem.
Mačji kašelj, torej, tista prva posktt.sa: dvo/ni nič v primerjavi z evjorijo v Baru. Kako to, da ob priliki v.si z zanimanjem pogleda/no, kaj se dogaja v .stanovanju in za šanko/n. medient ko .smo soglasni, da je bila zgodba že neštetokrat videna na tujih televizijah in je ludi razmeroma nezatiimiva? Cemu na tisoče tolarjey za uporabniške račiitie. ključe do posnetkov s kamer? Najbrž nam ne ho n.spelo najti odgovora. I.ahko pa poskusimo odgrniti kaiew od tančic, ki obdajajo čare. zaradi katerih gledalci že dobrih trideset let prisegajo na "resničnostnost". Kot tofiko paradoksalnih stvari doslej, so nam televizijske res-ničnostne šo\e poslale ZDA. Leta 1973 Je televizijska hiša PBS predvajala dvanajst nadaljevanj A>nenSke družine, v kateri so kamere gledalcem posredovale ločevanje f.oiidovih iz Santa Barbare. K temu, da Je t. i. dokumentarni resniàmstni šov do-žf)'el restiični vrhnnec. Je wliko fírípomoglo ludi deJ.stvo. da Je najstarei.^j otrok. ÍMncíř Loud, odkrito živel kot gej Si morete misliti, kakšna provokacija je bila to: ločitev in homoseksualnost v popohv družini!?
Samo leto po starta v Ameriki se je t t/d i britansko občinsrvo lahko navduševalo nad domač-o kontroverzno različico Družine. In tako so si .sledili žanri znotraj žanra: šovi z znanimi osebtmsuni, skrite kamere, interaktivni resničnostni šovi. ztnenkarije, športna lekmovatija in nastali so celo .specializirani televizijski programi, kol je Real TV Zanje še vedno velja formula: bliže kot je resnične) nu, osebnemu in intimnemu, bolj je f>rivlaCno.
Med naiuspešnejše tovrstne dratne zagotovo spadata Survivor In Big Brother, ki Jn v licenčnih različicah si)remljaio občinstva }x> vsem svetu. Slednji očitno namigiije tut Orwellovo delo "19S4" in Jasno sporoča, da .sta kamera ter ekran gledalcu končno omogočila i)ogled Velikega brala. Povprečtie zgodbe iz povprečnega življenja tako prilepijo povprečnega gledalca v fotelj. Nadetie si voajerska očala in uživa, doživlja na.slado, tned-tem ko gleda navadnega človeka pri običajnih dnevnih opravilih, kol sta umivanje zob ali pripravljanje ko.sila. Brez napete zgodbe, brez dobrih igralcev.
Minulo soboto sem tako trepetala tudi jaz - ali bo nedolžni Andrej izločen, in /mmćila naivtii Alnii, da bi odletela. Hkrati pa sem si močno želela, da bi gledalci izbrali Akno, ki je provokativna in v stalnem konflikta z ostalimi tekmovalci... Prepričana .sem. da so i.sie misli rojile po glavi vsem ustvarjalcem Bara. Taka "zmešnjavca" namreč dobro ogreje občittsivo in Jih vzpodbudi, da zvečer, po oddaji, ko Je čas za tuširanje in spalne srajčke, prižgejo še računalnik. Ker .se nikoh ne w, kdo bo razočaran Jokal na kavču in katera ritka bo za hipec pokukala izpod brisače.
Ali res živimo tako slabo (beri: pji.sto in dolgočasno)? Kdo bi wdel?
"Resnično življenje" brez pomislekov resno spremljamo po poročilih. ki se jim težko odrečemo. In resnično.sini šov je skoraj tako zanimiv, mar ne!	■
Oglašujte na


Vaš oglas to lafiko videlo 1Í «
Pokličite 03/89817 50
UUDJE
Mladi spoznavajo ekološka prizadevanja
Ekološka izobraževalna programa Otroci znamo z odpadki in
•r	»
Varujmo in ohranimo Šaleško dolino navdušila mlade Salečane
Velerije - Na iitstitiihj za ekok>ške raziska\e ER]Co Velenje so v prcj^ njem (ednu pripravili dvn eknloška i/abra/evalna preyekla za osnov-nosolce prvih, drugih in o smili ra/.rcdov. Drugo lcu> po-icka projekt Oiraci /namo / odpadki, ki najmlajše osnovnošolce i/-obra^jc o loccncni zbiranju odpadkov, pnv grnm Varujmo in ohra-lîinu) Šaicskíř dolino pa Jc naj^iarejSi okoljski u-ohra/evalni program med osnovnošolci Šaleške doline,
V Šaleški dolini odpadke zbiramo ločeno ze već kol deseilelje. kijub icniu pa / rezultati ne moremo biti vedno zadovoljni. Na odlagališče Se vedno romajo snovi, ki jih je mogoče reciklirali. Oh doslednem ločenem zbiranju se odpadki spremenijo v koristne surovine. Raziskovalca z inštiluia líRICo Velenje sla se prelevila v prija/Jia smetarja in najmlajšim v velenjskih osnovnih šolah pokazala, kako laiiko z ločevanjem odpadkov pomagaj t) naravi in sebi- Tudi ravnanja z odpadki se moramo naučiti, in če se to zgtjdi že v rani mladi)sti. toliko boije. licenci prvih in drugih razredov so dobili nove informacije in obljubili. da jih bodo posredovali staršem. bratom, sestram in drugim. O odpadkih niso zgolj govorili, raz-
poredili so jili v prave posode iti se celo naučili pesmico o njih- Izobraževalni pn)gram so finančno podprli na Ministrstvu za okolje in prostor, PIJP Velenje, in PUP Sau-
nacije. V niej so mladim predstavili zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida pt) izgradnji naprav zji raz-žveplanje dimiuh plinov, pa tudi zmanjšanje emisij prahu in kon-
fiaziskovalci Brica se vedrro potrudijo, da ekološka spoznanja podajo na mladim zalo zanimiv način. In tudi Mos so sa
prelevili tudi v igralce.
berniacher pa sta pomagala z materialnimi sredstvi,
Varujmo in ohranimo Šaleškt) dolino poteka med vsem osmo-šolci osnovaili šol Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Raki že od leta 1994. Namen projekta, ki ga inštitut o^anizira skupaj z Medotv činsko zvezo prijateljev mladine Velenje, je, da otrokom s predavanjem in (erenskim ogledom predstavijo cïkoljsko problematiko Šaleške d(5line. Predavanji so letos izvedli v veliki dvorani hotela Paka. kjer so učencem med drugim předšla vili dosežke termoenergetske sa-
ćem racij aerosolov. Mladi so prvič preizkusili tudi pot pod vežbališ-ćem kinološkega društva in območjem sanacije ugrcznin s pepelom in pndukti ra/-žveplanja dimnih plinov-V letošnjem projektuje sodelovahî več kol 440 učeiícev iz 20 oddelkov vseh šol.
Projekt, ki ga že od vsega začetka podpira Termoelektrarna Šoštanj, hod<i zaključili z izdelovanjem plakatov na temo Naša delovna mesta v Šaleški dolini v prihodnosti, izdajo Zgibanke in nagradno ekskurzijo.
■ Bs
Čakajoč na štipendije
V ponedeljek prva izplačila republiških in Zoisovih štipendij za dijake - Vse vloge študentov še niso obdelane - Letos za desetino vlog manj kot lani
Milena Krstić - Planine
Velenje, Mozirje - Pravico do republiške štipendije so za šolsko leto 2004/05 lahko uveljavljali vajenci, dijaki in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana v lanskem letu ni presegel ce I o letnega zneska 130 odstotkov zajamčene plače, kar v tolarjih znese X33.06.3 tolaijev.
Do roka. ta je bil za dijake 7. september, je na območju upravne cnoie Mozirje <îddalo vloge 4X1 kandidatov, v Velenju pa 76X, skupaj torej 1-249. Pozitivno so jih v Mo/j^ju rešili 347, v Velenju pa 437. Nekaj vlog je še v obdelavi, ker niso bile popolne, pravijo v Območni službi Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje.
Mani vlog 2a republiške stipendije kot lani
v območni službi ugotavljajo, da je bilo vlog za republiške štipendije v primerjavi z lelom pred tem letos za dobrih 7 odstotki>v manj. Ocenjujejo, da sta za to vsaj dva razloga, eden je ta, daje vsakii lcl<i manjša generacija. drugI pa ta. da si dijaki ali njihovi starši že sami znajo izračunati cenzus, in če ugotovijo, da ga presegajo, vlog ne dajejo.
Dijaki bodt) prvo izplačilo štipendije dobili 24. oktobra, študentje 24. novembra- izplačilo pa bo namenjeno tistim dijakov oziroma študentom, katerih
vloge so bile popolne. Po prvih izplačilih, torej 24. oktobra in 24. novembra, pa si bodo prva izplačila sledila vsakih 14 dni do konca lela, ko bodo v i/plačiln vključevali tudi lisic, katerih vloge bodo v letii času postale popolne. Vloge študentov, zadnji rok za njihovo oddajo je bil tîa-mreč 5. oktober, so v tem času še v obdelavi. Se pa letos pri njih pojavlja nekaj novega. Mnogi si želijo uredili status samostojnega gi)spodinjsiva, da bi lahko uveljavljali večje pravice, vendar na zavodu pravijo, da to ne gre lakt^ preprosKï.
Namen Zoisovih štipendij ni tekmovanje
/a pridobilev Zoisove štipendije veljajo posebni kriteriji In merila. Namenjene so vajencem. dijakom in študentom, ki so dosegli najmanj prav dober uspeli, študentje poprečno occno 8 in izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost s tem. da so na področju izobra-ževa nja dosegli nadpoprečni javno priznani uspeh. Nasploh velja ugotovitev, da pridobi Zoisovo štipendijo 6 odstotkov generacije lelno.
«Gre za štipendijo, ki pomaga spt>dbujati nadarjene, da dosežejo svoje študijske in poklicne cilje. Njihov nametî ni tekmovanje ali ustvarjanje nekakšnih intelektualnih ali umetniških elit,« poudarjajo v območni službi.
Kandidate predlagajo izobraževalni zavodi
Za lo šlipendij<i ne morejo kandidati zaprositi sami, predlagati jih morajo izobraževalne ustanove. V Območni službi Zavc^da republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, ki je pristojna za šesi upravnih enot. dve v Savinjsko-šalešk: regiji in štiri v Koroški, so letos prejeli 230 predlogov za Zoisove štipendije, lani 254- To po-metii, da je tudi pri teh štipendijah zaznati upad. Od tega so jih pozi-tivmj rešili 93, negativno pa 131.
Jako kot lani bo tudi v tem šolskem letu v Območni službi Velenje Zoisovo štipendijo prejemalo oki>li 6 odsiotk<w p<ipulacijc- Pri lem ne gre za »škrlarjenje^, ampak dosledno up<«tcvajc meril in kriterijev-
žal pa se v zadnjem času v zvezi s temi štipendijami ponekod ustvarja tisto, kar se ne bi smelo, tekmovalnost med vrstniki- Pa namen Zoisovih štipendij ni vzpostavljanje nekakšnih intelektualnih oziroma umetniških elit. pač pa je la štipendija mišljena kot llnančna spodbuda za dosego izobrazbenih ciljev nadpoprečnih posameznikov. Prvotno je bila ta štipendija namenjena zgolj skrajno intelektualno in ustvarjalno nadarjenim posameznikom. med katerimi .mnogi brez pomoči države sploh pomisliti nc bi mogli na to. da hi šolanje nadaljevali na višjih izobraževalnih ravneh.	■
Valter »spregledal« s pomočjo velenjskih Lionsov
Skoraj slepi Valter Vertačnik iz Topolšice je bil v petek res srečen -Lions klub Velenje mu je podaril elektronsko lupo, revolucionarno napravo, ki bo Valterju omogočala branje
Topoišica - Valterja Vertačnika
poznam že dolgo. Bil je namreč moj sošolec v velenjski gimnaziji Kot prvi skoraj slep dijak le gimnazije jo je tudi uspešno končal. Vsa štiri leta smo ga imeli sošolci in sošolke radi, tudi na njegov stroj za brailovo pisavo za slepe smo se hitro navadili- V naši učilnici je pač bilo vedno slišati Valterjevo »tipanje«. Kadar je bilo učenja več, smo mu tudi brali, knjige in snov je imel pogo sli) posnete na kaseto, kar mu je olajšalo učenje, Valicr se je v življenju lepo znašel. Danes je maser v Termah Topoišica, v pogr> v?3ru z njim pa vedno znova navduši veselje do življenja in zado voljstvo, ki ga čuti ob vsem. kar se mu dogaja. Poznam le malo ljudi, ki so tako zadovoljni kol ou.
/V v petek je bil Valter zagotovo še srečnejši kol sicer. Ko sem se pripeljala v Ibpolšico, k idilični hiški, kjer je skupaj s starši in mlajšmi bratom preživel mladost in kjer še vedno preživlja konce redna, je bil poln pričakovanja-Pričakoval je obisk. To je bil na-
mreč dan, ko so mu člani velenjskega Lions kluba izročili bogato, kar 570 tisoč tolarjev vredno darilo. Dobil je elektronsko lupo. ki si jo je '/£ dolgo želel. a si je ni mogel privoščili.
Kaj la lupa sploh je in kaj omogoča? »Elektronska lupa onnv goča vsem slabovidnim, ki imajo vsaj še nekaj malega ostanka vida, da l njeno pomočjo berejo-!n to tako Iz računalnika kot časopise in revije, kar mi doslej ni bilo (Jano. To je pač novejši aparat, ij je vsaj z^me revolucifjna-rec. Občutek, ko sem lupo preizkusil, je bil neopisljiv. Z njo se mi bi>do odprle nove dimenzije, saj imam še malenkost vida, s to lupo pa si lahko vse toliko povečam, da lahko berem- Ko sem lupo preizkusil, sem prvič v življenju reševal križanko. D(^slej računalnika pač nisem uporabljal, ker ga niii nisem mogel. Zanima me veliko stvari ker doslej nisem bral, bo to moje novo okno v svet. Morda se bom odloČil tudi za dodatno izobraževanje.«
Valter je zaradi svoje slabovidnosti že v ranem otroštvu /opu-
stil dom- »S 6 leti sem šel v osnovno šolo za slepe in slabo vidne v Ljubljano. Kko sem jo končal, pa sem se vrnLI di)mov. Bil sem vesel, ker so mi omogočili obiskovanje velenjske gimnazije, saj je bilo pred 25 leti. kt> sem jo začel obiskovati, takih primerov, da so na gimnazijo sprejeli skoraj slepega dijaka, zelo malo. Zame je bilo takrat vse novo. pa tudi precej naporno- A rad sem bil doma. Ko se mi je ponudila priložnost, da se zaposlim kot maser v lemiab Topoišica. sem bil prav tako srečen. Delo imam rad. čeprav ima dobre in slabe lastnosti. Sedaj ga opravljam na 4 ure. polovično pa sem se upokojil.«
In kako je Valter sprejel novico. da so se velenjski l.ionsi odločili, da letos pomagajo prav njemu? »Bil sem zelo presenečen. Nisem pričakoval, da bodo zame zbrali loliko denarja in mi uresničili to veliko željo. Resnično sem hvaležen vsem, ki so pomagali do nakupa lupe. Še po sebej pa seveda članom l.ions kluba Vele nie.«
Darilo sta Valcenu izročila predsednik l.ions kluba Velenje Rajko Djordjević in član kluba Drago Martinšek. Predsednik kluba, ki je v času obstoja že velikokrat pomagalo pomoči potrebnim. nam je povedal: «Geslo svetovnega lionizma je »Pomagamo,« In tako mi pomagamo
nil stik s časom- Ko smo dobili ponudbo podjetja iz Nove Zelandije, ki izdeluje optična povečala za računalnike, smo se odločili, da mu ga kupimo. Tako bo laiiko gledal rotografije, zaznaval barve, bral časopise. Skratka, s pomočjo te naprave bo Valter prvič v življenju videl in bral tudi
Vdfter je bil elektronske lupe, naprave, ki mu bo omogočala branje časopisov, iskreno vesel. Izročila sta mu jo lionista Rajko
Ojordjevlč in Drago Martinšek.
ljudem v našem okolju, V šestih letih delovanja našega kluba se lega ves čas držimo. Lions klub Velenje pa že nekaj ča^a pomaga predvsem slepim in slabovid-nim.Valterja spremljamo že nekaj časa. Poznamo njegov napor, da bi kljub svi>ji okvari vida ohra-
»normalno« pisavo in ne več Ic Bre ilove.«
Povedal je še, da so denar za nakup naprave zbrali v letošnjih akcijah, ki jih je bilo kar nekaj. Zbrali so 500 tis<K SIT. manjkajočih 70 za nakup naprave za Valterja pa je dodalo velenjsko
podjetje I:ra, d- d-
Velenjski l.ionsi pa se že pripravljajo na nove dobrodelne akcije, saj jih tudi občani obveščajo. kdo bi potreboval njihovo pomoč- Odločitev je vedno težka. »V času božiča bomo prodajali kuhano viuo na Titovem trgu, pripravili bomo božični koncerl. Na VTV-ju v teh dneh začnemo predstavljali slovenske slikarje, ki bodo odstopili po eno delo. Prodali jih bomo na dražbi, predvidoma v februarju. Izkupiček pa bomo seveda namenili pomoči potrebnim,« je še p wed al Djordjevič.
Na koncu pa še to. Valter je bil vedno radoveden. sedaj pa bo končno lahko bral ludi časopise. Zato smo se v uredništvu Našega časa odločili, da mu naš tednik leto dni pošiljamo zastonj. Na njegov naslov v Velenju. Valter namreč že nekaj let živi v svojem stanovanju na Šercerjevi v Velenju. Pri starših v Topi^lšici pa so mu inštalirali računalnik / elektronsko lupo ludi zato, ker tam preživlja večino vikendt)v, ko ima največ časa. Naj mu bo branje v užitek!
B Bojana Špegel
i^-JiS
32 let druženja ob glasbi in petju
Pevci iz Esslingena na obisku pri dijakih Šolskega centra Velenje - Odličen skupni koncert, potem pa priprave na morju
Velerv« - Kar 32 loi žc iraja «> iJcîovanje nicd pevskitna zborom dveli srednjih šol - velenjskega šol-skci/a cenira in csslingcnskc gimnazijo Theodor Ilcuss Cîyîiiiia-siuni. Ijilošrjc leto so na gt)SU)V"a-nje v Velenje prišli es^slingenski pevci, prihodnje lela pa Velcnjčani i>dhajaj<i k njim. In tako je žc vsa leia z^ledncs:a sodelovanja, ki je sikalo mnoge prijaicljske vezi in pustilo nesl eto lepili spominov na srednješolska leta. Na obeh slra-neli meje.
Pevci so v Velenje prispeli v torek, V sredo jih je sprejel ludi iiu-pan Srećko Melu poteni pa so si ogledali mesLo. T;> se seveda spreminja. mladi pa so bili nad videnim navdušeni. In polni pričakovanja pred večernim koncerKmi. /e čez dan so velikokrat zapeli.
zvečer pa je šlo zares. Skupni končen obeh mednih pevskih/bon>v je, brez p relira vanj a, navdušil polno dvoram) velike dvorane glasbene šole. V uro in pol dolgom programu so se pevci obeh zbo-r<w, predstavili skupaj in vsak /ase, pri čemer gostujoči zbor izvede daljši koncert. Tudi ko /dru^Jli moči in zapeli skupaj, so kljub icmu, da se srečajo le enkrat na leto. zveneli zelo ubrano. Tudi ko so vsi skupaj zapeli v ncmšlwm all pa slovenskem Jeziku. Zaslugo imajo zagoiovo irijc zborovodji, ki so vodili pevce - Danica Pirečnik in njena naslednica Tea Plazi (er med dirigiranjem izredno Živahen Molřram Bolsinger.
Publika je sodelovala in si ni pa lično pokazala. kaj jim je bilo všeč. Da se lako učilelj-ski zbor kol mladi vedno veselijo dni izmenjave obeh zborov, je na odru poudaril ludi direktor ŠCY iv^ Kotnik. Pevci pa s(j se ludi obdarili - Vclenj-
čani so dobili v dar beležko - kole-daije, da bo leto čim prej naokoli in da bo srečanje v lisslingenu Čim prej lu. Velcnjčani so g<îSiom po darili lepo okrašeno škatlo s skrivnostno vsebino - kasneje smo i/vedeli, da so to nogavičke z vsilim lo gotipom te partnerske i/menjave, ki «Hi jih grejejo in spominjajo na prii atelje.
Obisk dijakov iz partnerskega mesta lisslingen s tem še ni bil
končan. Pevci obeh zborov so se po tem. Vs.) so tih dva dni gostile dažine velenjskih dijakov, skupaj odpravili na priprave na Debeli Riic. Pripravljali so skupni program, ki ga bodo drugo leto izvedli na gostovanju v Ksslin-geru. In spel so se spletle nešiete vezi med mladimi, ki ne bodo nikoli utonile v pozabo. V imenu glasbe, seveda.
■ Bà
Vsi trije zborovodji, Dsnica Pirečnik, Tea Plazi In Wolfram Bolsinger, so bili ob iioncu koncerta upravičeno zadovoljni.
Pevci obeh zborov so skupaj zapeli na začetku in koncu skrbno Izbranega programa.
Nova scena: zgodovina premogovnika
Ob 1304etnici Premogovnika Velenje so v Muzeju premogovništva Slovenije postavili novo sceno, ki govori o zgodovini najmlajšega slovenskega premogovnika
Miiena Krstić - Planine_
Velerye. 17. oktobra-V ponedeljek. prav na dan, na katerega je leta 1HK7 Daniel pl. Lapp dobil dovoljenje za i>hratovanje in jamske mere za velenjski premogovnik, so v Mu/eju premogovništva Slovenije, v nekdanji beli garderobi jaška Skale, odprli stalno
razstavo o 130-lctni zgodovini lega najmlajšega slovenskega premogovnika. Postavil jo je Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje.
Podzemno zbirko, ki so jo od-prii leta 1999. so ves čas dopolnjevali s stalnimi in priložnostnimi razstavami v površinskih prostorih muzeja. Odslei bodo lahko obiskovalci s pomočjo raz-
Muz^j /0 bogatejši za novo sceno.
stavljenih predmetrw. panojev in ekrana na dotik pogledali tudi v preteklost. Posebnost razstave je film o zgodovini premogovnika, ki se /ačtie z anbnacijo ene najbolj veijetnih teorij o nastanku vesolja, potem pa obiskovalce popelje do nastanka našega sončnega sistema. Zemlje, da začetka življenja na njej. Prvi del se konča /. nastankom lignita v Šaleški dolini. Drugi del filma pa prikazuje nO-Ielni ra/voj premogovnika.
P^ET^ I ICOLOTsTA
»Prava«
Univerza Velenje
Pred krdlkimje bil prvič pu dol^îh íelih v Hhvenijl lz\'eden arhliek-wmi imiečaj za za.im\o utmerzílewe^a kampino. Preitvideni kan)-pus naj hi slal v dolenjski regiji, fiulunčneje v Nomu ffmiii. Oh oí-wríivj razstave prispelih naiečajnil! prrdlofiin' sitio se s kolegi iz vega mesta zapletli v debato o upramenosU gradnje kampu sa in izpostavljanju Univerze v Novem mestu. Njihovi argumenti za so bili osuplfivi in tudi dohw podprti
7m račctckje tukaj i>ozitivna stran univer^itcint-ga Hrvdiiča, ki v rt. gijo prinese ttova delovna mesta, tako med samo gradnjo kol kay neje med deh^ardem iim'verze. Delovna mesta pa niso edina svetla pku. saj univerza potegne za sabo veliko mladih, ki predstavljajo po-tendal in kasneje seveda ludi dobro izoiirateno delovno si/o, Mladi prinese/o s sabo fivljenje. sv(^'e navade in kulturo, ki se v univerzitet nem Hvljenixt meti seboj pfnue.^ajo ter v mesto prinesejo nov. svei it-ter, PogieiUmo z make bolj ekonomskega siallsča. univerza in mladi prinesejo s seboj ludi finančne koristi mestu. Konec koncev se morajo tako profiisorji kot dijaki nekje prehranjevati, nekje spati, kar odpira za stalne prebivalce nove }noznosti zaslužka. Ponavadi takina univerziteina središča pomenijo oiivUev na i)ol mrtvih mestnih sredl.^' in proiiutei nakufxmdnim centrom na obrobju mest. V debati smo na kimcu uspeli izlu.'ià'li le en velik pmhlem. In sicer problem invesíirattía izgradnje tako velikega prefekta, kol je univerzt telni kam pu y Pu so imeli hdegi odg,ovof h it m pripravljen v oidikift-nancirania iz skladov tako opevane Evropske unije, ki jih je irebu znali le izkorisiiii.
Od vseh argumentov za in prvli me je najbolj navdušilo njihovo neizmerno navdušenje in vesele oh motnosti lak^tie pridobitve, kol je uniwrzilelni kampus. Ponos oh misli na lo. da na šludij ne ho irebu hoditi v Ijubljano, Koper ali pa v Maribor, ^e je zdel neizmeren in nisem mogel kaj. da se ne bi ?ia poli domov začel spra.^evati. le kaj se je zg(xlilo. da se stenje nI nikoli zares jioirudilo za svo/o univerzo. Res je, da v okvin/ .šolskega ceninj in ljudske univerze delujejo samezni študiji predvsem v okviru Uniwrze v Mariboru. Uspešno t-obmtujejo predvsem malo sland^i mladino ali pa v primeru ljudske univerze ludi te zaiH>slene in ui>oh^ene občane. Vendar so ffihovi programi in študenti, ki jih obiskujejo, premalo, da bi Veler^e res la-tivelo kot unjverziîelno mesto. fiUuienije so vezani na lokalno okolje in na študijske programe, ki po\ećini u.strezojo potrebam industrij-skega okot/a.
Mogoče bi bilze čas. da se resno razmisli o kvaliieini (in ne kvanti-telni. kot je v dolini običaj j nadgradnji uspešnega ter močnega !i'oh skega centra z ustunovit\'ijo Univerze Velenje. Argumentov za taksen korak je veliko in niso nič manj pomembni kol recimo v Novem me-siu^ Um\'erza Velenje M lahko pritegnila iWiencSalne študente iz ob-niočJj. kot je recimo Savinjska dolina. Celjska kotlina In predvsem Koroška, pa če bi bili mogoče /nalce drzjii, ludi del avstrijske Kom-ške. To je ogromno področje in študentje iz lega ohmoija hi z lahkoto napolnih razumno zastavljene kapadlete velenjske univerze. Poleg zasuka gospodarski usmeriivi hi bilo potrebno zmlo sledili smernicwn. kt peljejo mesto ukvarjanje s turizmom. siorlt\'ami. kulturo... To ti bil eden od usi)ešnih načinov otivljanja mesta in njegova usmeriive na nove. sodobne delovne trge.
Tako pa se mi zdi, da stopicamo na mestu in opazujemo osiala mesta. kako se i)0gunin0 lotevajo takšnih projektov. Mi pa le govorimo in načrtif/emo. učinka {Hi nekako ni in ni^
Mogoče pa hi nasledrdl argument le prepričal koga. da je Univerzu v Velenju stvar na mesm. Ce ne drugega, bi nam z univerzo verjetno veliko loije uspelo do Velenja si>etjati spodobno ter vartu) cesto. In mogoče ohraniti danes že zelo ogroženo 1er tudi skoraj ukinjeno železniško proge, ki naj bi jo vsako mesto, ki se ima za mesto, imela
■ Urban Novak
Otvoritev je bita na dart, ko jo ustanovite// promogovniiia dobii dovotjonje za obratovanje.
»Slikarji smo srečni ljudje«
Velenje - V ponedeljek so v razstavišču Barbara Preniijgovnika Velenje (steklena direkcija sredi mesia) odprli razsiavo del mag. Marka Buline iz LJubljane.
Akademski slikar slika v zadnjem času predvsem abstraktno, prod icm seje nekaj let ukvaijal samo z računalniško grafiko, iz katere seje, kot pravi sam, veliko naučil. Sedaj mu spel dišijo slikarske barve. Riše sicer slike brez vsebine, ki iniajo vsebinske naslove. Značilno zanj je. da kopiči eletneriie in da so slike bogate in polne. Prešel Je tudi na majijši format in vučje slike sestavlja iz manjših. Pravi, da so za slikarja manjši formati veliko manj obremenjujoči kot veliki. »Krog seje zaključil in se znova odpira, probletn je zopet tu. »Slikarstvo je veveričja kletka in slikarji smo srečni ljudje,« prdvi zanimiv in samosvoj umetnik Markii Butina.
Ra/slav a bo na ogled do IX. novembra.
■ bs
107,8 MHz
R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI
Almanah je knjiga, ki jo pišete tudi vi
Glasbene novičke
v uredništvu Našega časa smo že krepko zavihali rokave. Oa še pred koncom loia med vas pi> iljemo Aimanah občin Velenje, Šošlanj in Smarino oh Paki. 'lokrai bo lo že SiirinajsU Hlma-nah, ki bo izšel na več kot M)0 slraneh, vanj pa bomo vpicili večino najpomembnejših dogodkov, ki so se v zadnjem lelu zgodili v (mienjcnih občinah- V letošnji, nekoliko posodobljeni po-d<ibl. bomo še večji poudarek kol doslej namenili foiograliji.
V ich dneh razpošiljamo na skoraj lisoC našlo vov vprašalnike, saj želimo v almanahu predstavili prizadevanja in uspehe kar najširšega kroga naših občani)V. Tudi lokral vas prosimo, da se odzoveie in / odgovori prispevale, da ho almanah. ki je p'>mcmhtia kronologija lega okolja, še bogatejši in zanimivejši.
Almanah se bo kol ).c vsh lela doslej začel s kronologijo, v kateri bomo skuî^ali /ajcti prav vse najpomembnejše dogodke. ki so se v iztekajočem se letu pripetili v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V poglavju država, družba, politika bomo pregle-
dali. kaj se je zanimivega dogajalo na podrtJČju različnih ustanov in političnih siranL Nanizali bomo gospodarske uspehe in predstavili največja podjetja, spregovorili o prizadevanjih na področju okolja in prostora in seveda na vseh drugih pomembnih podrtKjih bivanja v tem prostoru, razvrščenih v poglavja zdravstvo in so ci a la, vzgoja in izobraževanje, turizem, kultura, šport, društva, verstva in mediji.
Vabljeni torej, da sodelujete pri pisanju in zbiranju podatkov za Almanah, na katerega smo zelo ponosni, saj je to eno prvih, zagotovo pa tudi najb<»gaiejših tovrstnih del na Slovenskem.
... na kraMco...
PUDDING FIELDS
Primorska zasedba Pudding Fields bo 20. oktobra v koprskem gledališču predstavila nov album. ûrufli studijski izdelek 2 naslovom Sodni dan je rock-ska skupina pripravila s producentom Janom Baruco.
D-FACr
Skupina d-fact je te dni posnela nov videospot za svoj prvi singl Dej dinar2 njihovega novega al* burna Fashion victim, ki izide meseca oktobra. Videospot je bil posnet v starem Hotelu Palace v Portorožu.
TIDE
Skupina Tide se je s prvencem Seven Days kmalu po izidu uvrstila med najbolje prodajane v Sloveniji. Na naslovu www.-tlde-band.com je nedavno pričela delovati tudi njihova uradna spletna stran.
GOHHARD
Švicarska zasedba je v začetku oktobra začela doslej najdaljšo turnejo v svoji karieri. V okm turneje bodo obiskali tijdi Ljubljano {12. novembra) in predstavili nov album Lipserviee. Doslej so prodali več kot dva milijona plošč.
SEBASTIAN
Posnel je videospot za najnovejšo uspešnico Kdo misliš, da si?. Snemanje je potekalo v prostorih Bowling centra Tuš Celje, za režijo pa je poskrbel Boštjan Grabnar.
Ponovno Emaocipation of Mimi
Mariah Camy namerava po nwno i/dali svoj zelo uspešni zadnji album The llmaiicipation Of Mimi. Nt)va ra/.ličica naj bi se na tržišču pojavila 15. novembra, na njej pa l'«)do štiri n(rvc skladbe in še vrsta drugih dodatkov. Nov komplet bo vključeval tudi DVD z video-
stvice,
Babilon 05 in Rebeka
Skupina Babilon 05. ki je pred kratkim i/daia svoj novi videcv spot in sinili Zemlja in nebo. je čez poletje /družila moci / Rebeko Dremelj, tako da sedaj /e kar nekaj časa nasl<ïpajo na skup-nih koncertih. Manjšo turnejo, ki bo trajala do ni^vega leta. so za-
spoli skladb Iťs [.ike 'lliat, Wc Belong IbgeiUcr, Shake II Ofl'in (îet Your Number. Kupcem bo na voljo ludi povezava, s poiiîoèjo kaiere si bodo lahko ogledali najnovešji videospot Don't Forget Aboui Us. Cire za xadnji single .15-leme pevke, ki se je že začeia strmo vzpenjati proil vrhu ameriške glasbene le-
čeli /e konec avgusla, pred kral-kim pa so igrali tudi na dobrtnlel-nem koncertu na Prešernovem trgu v LJubljani. Rebeka dveinpo-tumi kimcert, kije v ccloii odigran v 2ivo, popcsiri ie s svojo plesno skupino Vivas in piroteli-ničnimi efekti. JVenk pajek sodelovanju povabil tudi odlične
spremljevalne vokallstke. kot so Nuška Drašček, Sandra Feketija in Katja Klemene. Babilon 05 bo v mmmbru snemal svoj prvi koncert v živo, kamor bo povabil ludi člane orii^inalne zasedbe Babilon, operno pevko Dado, Cleo, Rebeko in druge.
Spremembe pri Šank rocku
Po dí)lí?ih ietiíi zaiisja iz tabt)ra skupine Sank rock spet prihajajo novice o kadrovskih spremembah. Skupino naj bi namreč zapustil kilarisi Bor /uljan, v zadnjem t>bdobju avtorski nioi.or skupine, ki se je podpisal pod večino njihovi li skladb- Zalo gre pričakovati. da se bo /vočna podoba skupine /. njegovim odhodom precej spremenila. V preteklih mesecih je skupina precej časa posvetila načrtom za prihodnost in pripravam na snemanje novih skladb. Kol kaže, se načrti skupine razlikujejo od želja Bora Žuljana, zato naj bi njegovo mesto v zasedbi žc zasedel nov kitarist.
Poslovilna turneja Phila Collinsa
Phil Collins, nekoč bobnar in pevec legendarne hriianske zasedbe Genesis, po odhodu iz skupine pa uspešen solo izvajalec, bo 27. oktobra 2005 nastopil v Zagrebu v veliki dvorani Doma sportova, Koncert sodi v okvir njegove poslovilne turneje, poimenovane First A Final Farewell lour. Tako jo je poimenoval čeprav redko kdo verjame, da bo po njej v resnici zaključil kariero, Collinsova kariera traja že več kol tri desetletja in v tem času mu je občinstvo ostalo zvesto vse do danes, vedno pa je znal pritegnil i ludi nove oboževalce. Solo kariero je pričel v 80., njegov uspeh na solistični poti pa ni presenetil njegovih oboževalcev iz časov, ko je bil član zasedbe Genesis. Ko je imel 30 let. je posnel prvi solo singl tn The Air Tonight, ki se je v Veliki Britaniji prebil na drugo
mesto lestvico uspešnic, v letih od mA don 1990 pa je imel kar 10 Top Teîi uspesnic v ZDA.
DVD Pink Flc^dov
5. decembra bodo Pink Floyd izdali težko pričakovani dvojni
# # # # #
DVD Pulse, kije bil posnel na njihovi zadnji turneji lela 1994. ko so nastopali na London's Far) Counu. DVD-ja vsebujeta posnetek celotnega koncerta s svetovne turneje Division Bell, dogajanje iz/a odra ter se ne videne dodatke. Ti piv snelki vključujejo Bootlegging the Bootleggers. ki prikazuje izsek iz življenja na turneji ene največjih rock skupin na sveiu, film Spcak To, nekaj videospot ov. fologaie-rijo, kratke lilme in oglase, koncertne illme in §e kaj. DVD Pulse je ujel njihovo zadnjo turnejo, čeprav tega takrat ni se nihče vedel. To je bil vse do letošnjega nastopa na festivalu Live 8 skupaj z Rtv gerjem Watersom zadnji skupni končen skupine Pink Flovd.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
#
Izbor poteka vsako soboto ob 9.25 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v	^
programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih	^
ob 18.30.	^
1.	THE RASMUS-No fear
2.	SHAKIRA -Don't Bother	^
3.	EROS RAMAZZOm - La nostra vrta	^
Potem ko je minuli teden v tem izboru zmagala fin^a lupina H.I.M., ste # tudi tokrat največ vaših glasov r>amenili tin^im rockerjem. The Rasmus, erv # kratna rock zasedba Iz Helsinkov, je s skladbo No Pear napovedala izid svo* # jega novega albuma Hide From The Sun, ki je medtem na veliko veselje njihovih obohvalcev že izšel in pobrala r)ajV8č vaših glasov.
. i u
r ■ ~
' LESTVICA


Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as.
Takole ste glasovali v nedeljo. 16.10.2005: 1.VIHARMK;Prva harmonika 2-ALPSKI KVINTET Muzikant S.JANIPIRâPoIjianski utrinki
4.	KRJAVEU; Rana ura - zlata ura
5.	STRICI: Kukavca
Predlogi za nedeljo, 23.10. 2005
1.	ANDREJ BAJUK: Vince za prijatelje
2.	MIIORI VAL: V^no îeêe, nié ne relie
3.	SREDENSEK: štajerc naš je very good
4.	TINE STARE: Trojanski pogon
5.	POLJANŠEK; Zahvala gasilcem
■ ViliGrabner
"«Hm
Ponovili staro napako
Rokometašem Gorenja vodstvo sedmih zadetkov ni bilo dovolj za zmago - Se bodo še enkrat znesli nad Islandci
Tudi danski podprvak Arhus je privabi] v Rdečo dwrano več kol lisočglcdalccv, ki so pričakovali ireijo zmago Cioreiya v najmočnejši ligi na slan celini, llesda so vedeli, da j C drugo niosivo Danske v lanskem prvenstvu veliko močnejši nasproinik od italijanskega in islandskega prvaka, pa vseeno je domače pred tekjno preveva) velik oplimi-/cm. Skalp nad svojimi rojaki sije močna seveda želel tudi trener Walihcr l^rs, a je moral na koncu slisniii roko g<^s(ujocemu ireneiju. sajje Arhus /magal z 28:27.
Steni pora/oinsoVclenjčanizapravili pri-ložnosi, da se utrdijo na prvem mestii, ki M jim ob uvrstitvi med 16 najboljših prineslo nekoliko lažjega nasprotnika.
lUdi drugo mesto prinaša napredovanje, prav/aio bndo na pomembni preizkušnji v soboto v Reykjaviku proii islandskemu Ha-ukatju. ki so ga v Rdeči dvorani premagali kar s trinajstimi goli razlike, dali vse od sebe. Tekmt) bo v soboto ob IH, uri po islandskem času oziroma ob 16. po slovenskem, Rokometaš: so krenili na poi danes /godaj zjutraj- Prek Celovca. Dunaja. Kjoe-benhavna pa bodo v Reykjavik prispeli pozno popoldne.
A vrnimo se k zadnji tekmi, Dancem je pripadel začeiek in konec lekine. Pn njilK>-vem zadnjem vodstvu v prvem polčasu s 7 : 6 so i^lci Gorenja z delnim izidt>m X : O v 21. minuli povedli s 14 : 7. Tedaj najbrž niti največji pesimisti niso pomislili, da laliko domači ostanejo brez toliko želene tretje zmage v ligi prvakov. Aii pa - tisii, ki so se spomnili prvenstvenih tekem s Termom in
Lars VValther> trener Gorenja: "V prvem delu smo igrali disciplinirano in kot smo se dogovorili. V nadaljevanju pa se je slika obrnila na glavo. MoJi igralci so igrali individualno» ko pa smo zapliv rezul-tatsko krizo, pa šc živčno, /maga Dancev je zaslužena, saj so odigrali taktično in zrelo tekmo."
Triinom. Pa seje spel ponovila zgodba s te tekme, velenjski rokometaii niso vzdržali ubijajočega ritma vse do konca teknie.
Do odhoda na odmor so Danci prednost ZJiiž^ali na ^tiri. Polčas se je končal z vod-slvom Gorenja s 14 : 10, zadnji gol v prvem delu pa so Danci dosegli s prostim strelom že po izteku prvega polčasa. Kol da je ta detek napovedal črno slutnjo.
v prvih minutah drugega polčasa je Gorenje prednost povišalo na razliko šestih zadetkov • 16 : 10. Po tem vodstvu pa igralci niso igrali več tako disciplinirano in kolektivno. Vse bolj so se odločali za posamične akcije, grešili pri metih, tudi podajah, gostje pa iz liitrih nasprotnih napadov vztrajno ïii-i^.ali njihovo vodstvo. V 47. minuli so prvič izenačili vdrugem polčasu, sest minut pred k<mcem pa so imeli celo iri zadetke prednosti (24: 27).
v dvorani je še živelo upanje na preobrat. Gledalci so vstali s sedežev in z močnim ritmičnim ploskanjem skušali pih magati igralcem k preobratu, (bda zatajila je Zrniceva roka. njegovo scdemme-trovko mu je gostujoči vratar obranil, Sovič je slabo minulo pred koncem znižal na 27 : 28. Igralci Gorenja so se odločili za lesno pokrivanje gostujočih igralcev in jih lovili po celem igrišču: Danci so izgubili žogo, na semaforju je bilo le še petnajst sekund do konca, v pomoč igralcem je pri-lekel vratar Piidpečan, zadnji hip sireljal, a na žalost je zgrešil in Danci so z veseljem zaplesali v krogu.
■ vos
Momir Ilič, igralec Gorenja: "Razočaran sem. ne vem, kaj naj rečem. Ko vodiš sedem golov na domačem igrišču, potem pa izgubiš ob koncu tekme, je nekaj narobe. To je profesionalen sport in ne zabava. Gledalci hodijo na naše tekme, da hodo videli naiJe zmage, mi pa smo že tretjič v zadnjem času izgubili v svoji dvorani. Treba bo nekaj storiti, a nc vem kaj."
»Na Islandijo gremo po zmago«
Te besede je izrekel Gorenjev kapetan Sebastjan Sovič po nepričakovanem porazu z Danci -Začetek tekme s Haukarjem bo ob 18. uri po islandskem času oz. ob 16. uri po našem
Rijkomeiašev (îorenja kar nekaj časa po tekmi z danskim Arhusom ni bilo iz slačilnice. Nikaktir niso mogli dojeli, da so izgubili tako rekoč dobljeno lekmo. /aio ni čudno, da je trener Dancev na novinarski konferenci dejal: "To je bila naša velika zmaga ..." Te Iwsť.de smo prenesfi faipeianu tioiuačih Sehastjan// .SV>-v/âi z dodatkom: to pomeni vo.v velik ptrtfiz^*^ »Vsekakor smo izredno razočarani, ker smo dobljeno tekmo i/gubili; to je pač šport in to se dogaja. Žal ni prvič v letošnji sezoni, da smo zapravili tako veliko predni)8t... Ne vem, kaj je vzrok. Težko je v tem trenutku najti odgovor. Najbrž ne več (ne)izku-šenosl. Na to se ne moremo več izgovarjati, saj smo si medtem nabrali ž-c kar nekaj binsenj. Nimamo si kaj očitati, borili smo se do zadnjih atomov moči. Ostaja pa dejstvo, da smo v drugem polčasu precej padli v obrambni igri, potem ko smo v prvem polčasu vodili že s sedmimi zadetki razlike. Mislim, da je nesrečno prejeti gol na koncu prvega polčasa po prostem udarcu Daticev z devetih metrov spet vnesel med nas nemir, /ačelek drugega polčasa je bil ^e soliden, nato pa smo igrali iz minute v minuto siabSe. V obrambi smo preslabo pokrivali nasprotnika, v napadu smo začeli divjati, odločali smo se za posamične akcije, igrali ena na ena, delali veliko tehničnih napak, hitri go sije pa so neusmiljeno zadevah. Na koncu smo reševali, kar se je reševati dah^. /al nam je za preobrat zmanjkalo časa. še vedno preveč je bilo naših napak, pa tudi sreče ni bilo.« Je frvrstitev med sestnajst najbfjfjsih vasi skupini s tem pomzom ognKenat
»Prepričan sem. da še ni nič izgubljeno- Vrniti se moramo na uaš preizkušeni recept: močna obramba, kolektivna igra; to edino prinaša rezultat in prej, ko se bomo tega zavedali, bolje bo za nas,» V sobolo bo tekma na Isiandiji. V Rđećt d\'<)mniste ilauliar ptvmaisali kar s Irinaptimi zadetki razlike. Najbrž vu m bodo domaći boh'H oddolžiti za dwšíe-Vf ten i poraz?
Tekma prav zagotovo ne bo lahka. Pred nami je dolga pol, se prej pa imamo domačo nalogo (z Go-
renjcem kapetanom smo se pogovaijali takoj po tekmi z Danci) v državnem prvenstvu. Spet io pred nami napi^rni dnevi. Verjamem, da sc bomo dobn) pripravili na ti dve tekmi in znova pokazali našo pravo igro. Čeprav je Ribnica povratnik v prvo ligo. je ne bomo podcenjevali. Vse drugo, razen zmage, hi bilo veliko presenečenje. Skratka, pfjraz^ si ne smemo dovoliti.« Po povratku iz Ribnice ne bo veliko ćasa za spanje, saj bi>-ste z^^daj v četrtek prfk Dnnaja. Koben/iavna odpotovali v Reykjavik?
»Da. nap<»rno bo: to je pač vrhunski šport, tega smo si vseskozJ želeli, zdržati moramo in pokazali pravi obraz.« Tudi v sotioto v^cer?
*Na Islandijo gremo po zmago.* Sebastjan, srečno z zeljo, da bi bil vas ob/az v soboto jw-čer veliko bolj vesel, kot je sedajle, 41vala.«	■ vos
Še naprej trdno na zadnjem mestu
Rudarji so znova razočarah in Jarc bo na svojo drugo točko mo rai še nekaj časa čakati. Vsaj do sobote, ko b{i gostoval v Kopru, proti kateremu so si Vclenjčani (še pod Kosiajškom) priigrali edino zmago doslej. Jarc pa ostaja še naprej le pri eni osvojeni ločki (dobil jo je na lekmi z Dravo v 10. krogu)
Oboji so tekmo začeh v dokaj spremenjeni p<ustavi, Celjani brez petih igralcev, ki so jih odslovili, Jarc pa je na kíopi pusill sicer standardna Jeseničnika in Muja-koviča, v širšem izboru pa ni bilo obolelega Pušnika (imel je angino), ki pa tudi v prejšnjih dveh krogih ni dobil priložnosti za igm. »Usmilil« pa se jc trener Jarc Mu-jakoviča. Napovedal je. da ga zaradi slabega »odnosa na treningu« ne bo uvrstil niti v širši izbor, ker pa se je po njeg^JVih besedah Mu-jakovič na treningu típravičil igral-ccm, je bil (samo) na klopi. Manjkal je tudi poškodovani Ihrahi-movič (s tekme v Domžalah seje vrnil z zlomljenim srednjim prstom na levi roki). Znova pa je zaigral Mernik, ki sc je pošta>doval na lekmi 4. kn)ga s Koprom.
Oboji so 7. igro razočarali. Df>-mači v prvem polčasu niso nili enkrat poslal žoge nesposredno v okvir vrat. razi.iveli Si) se prepozno. šele po vodstvu gostov, ko sta
imela Mernik in Komljenovič dve zelo lepi priložnosti za točko, vendar se je izkazal gostujoči vratar Mujčinovič.
Začetek pa je vendarle napovedoval zanimiv lokalni derbi, sajje Rusič takoj, ko so gostje krenili s sredine igrišča, s silovitim udarcem z rtîba kazenskega prostora močno ogrel Šribaija, čez nekaj minul pa je Pavlovic z več kot 20 m za nekaj cm zgrešil ok\irvrai. .Sledilo je precej slabše uadaJjeva-nje. Cîostje so tu in tam še zaposlili Šribarja, domnači Mujčino-viča v prvem polčasu niti enkrat. Nadaljcivanje je bilo za odtenek boljše.
Gostje so povedli v minuti po Rusičcvem mojstrskem žcmglira-nju z Žogo. Pečnik je z leve strani poslal žogo na 14 m c)d gola. kjer jo je pričakal Rusič. Gostujoči igralec je bil s hrbtom obrnjen prt>ti vratatju Šribaiju, žogo je z nogo dvakrat odbil v zrak, se približal 16-nictnUd črti, nato pa iz obrata močno udaril in žoga je zletela v mrez<î mimo nemočnega in presenečenega vratarja Šribarja.
Selo zadetek je spodbudil 'rudarje' k zavzeti igri, očitno so pred tem zadovoljili s skromno točko. Najprej je (irbič nevarno streljal z roba kazenskega prostora. meril je levi spi^dnji ki)t, vendar je gosnjjoči vratar Mujčinovič.
ki se je do ledaj v glavnem dolgtv časil med vratnicama, z dobro obrambo preprečil izenačenje. V 90. minuli pa jc po dobri Komljc-novičevi podaji z glavo udaril žogo branilec Mernik, Celjski vratarje žogo odbil do Ktmiljenoviča, vratar seje nato znova izkazal - žoge seje toliko dotaknil, da ji je spremenil snier in namesto mreže je zadela vratnico • in upanja domačih. da bi osvojili vsaj točko, čeprav so pred lekmt> napovedoval zmago, je bilo konec.
Včeraj so v četrfinalni tekmi slovenskega pokala gosiih IIFT Go rico, v soboio pa hodo v 13. prvenstvenem krogu gostovali v Kcw pru, pri mošlvu, pri katerem so doslej edinkrai zmagali,
■ vos
REKLI SO ...
Borul Jarc, trener Rthlarja: »Težko je kar kcili reči o tekjnj, v kalen je nasprotnik zmaga! iz nič. Ttekmo smo izgubili nesrečno, svojih prl-oložnosli proti koncu tekme pa žal nismo izkoristili. Zakaj nisem izkoristil vseh menjav? Rad bi bil dal pravo 'špico' na igrišče, a je nimam. Moral bi iti nekam in jo kupiti.«	■
Otresli so se konkurenta
Nadvse zadovoljni pa so bili -resda malošievilni - gledalci v nedeljo poptJidne v Šoštanju, kjer je domače istoimensko moštvo v prvenstveni lekmi 10. kroga v štajerski ligi gosi ilo Oplotnico, To je bila osrednja tekma lega kroga, saj sta se pomerili prvo- in drugo-uvrSčeno moštvo. Domači so nastopili oslabljeni, zaradi poškodb, službenih in šolskih obvezjiosti pa je manjkalo kar nekaj igralcev.
V prvem polčasu je bila igra bolj ali manj enakovredna. Vseeno so Šošianjčani pijvedli. Po Iludarino vem prostem udarcu je žoga prišla na desno stran do visokega Bula-jiča, ki jo je z glavo zavrnil pred vrata, lam pa jo KorkoskI s požrtvovalnim padcem poslal v mrežo.
Prepričljiva zmaga nad zadnjim
Po štirih zaporednih porazili tokrat Ijubend proti ekipi Laškega doma niso dovolili presenečenja. Z učinkovito igro predvsem v drugcfii polčasu so nadigrali nasprotnika in dosegli svojo drugem zmago v tem prvenstvu- Kljub zmagi so se naprej Četrti, Šmartno pa je z remijem v Kozjem ( 1 : 1 ) zamudilo priložnost za prevzem vi>dsiva.	■
Pred tem so imeli dve veliki priložnosti tudi Oplotničani. saj sta njihova igralca kar dvakrat ušla prepočasnim obrambnim domačim igralcem. Na srečo je vselej dobro posredoval domači vratar
V nadaljevanju so domači zaigrali nevameje in z zadetkoma Enverja Koce ter Hudarina zmagali s ? : 0. Kot zanimivost naj zapišemo, da je pravico na igrišču
delila sodnica (Sabina Klarič z Raven na Koroškem ).
Trener Šoštanja Faik Koca: »/lasti v prvem polčasu je bila lekma zelo težka, saj smo nastopili oslabljeni. V lem delu igre smo imeli tudi nekaj sreče. Pd-lem smo le počasi prevzeli vajeti v svoje roke, igraje stekla in temu primeren jo bil tudi končni izid,« ■ vos
SPORT IN REKREACIJA
Elektra Esotech začela z zmago
Košarkarji Elektre Esotecha so v soboto v domači dvorani z zmago odprli novo državno prvenstvo.
v Sošlanju jo gostovala ekipa iz Škofje Loko, ki se Je v lanski sezoni prebila iz I, H v I. A ligo in nevarno ogrozila /niago gosiiiel-jev, ki pa so ob koncu vendarle uspeli zadrzati pretJnosi, ki sojo imeli od prvo do /aJnjc minute.
Snsianjiani so pričeli odlično. Po dve trojki Mihe ť*mera in Marjana Vidoviča ter odlična igr« razpoloženega Saliha Nuhanoviča pod obročem sa bili dovolj, da sijcl'.lekira lisnicchže v prvi četrtini priigrala 17 točk prednosti. Vse je torej že kazalo na precej doljiočasno in nezan-
imivo srečanje, Tisti, ki so se ^e veselili lafske zmage lUekire Ks-otecha, pa so sc ušteli. (îostje so se nairrečv drugi čelrtini zbrali, uspeli nekoliko ublažiti visoko razliko, v tretji pa so se preko izvrstnega Uro$a Ivanoviča. ki je dosegel 9 točk zapored, približali celo na zgolj tri točke zaostanka, v 7adnji četrtmi pa so košarkarji Elektre Esoi.echa z bi)ljšo obrambo uspeli obraniti priigrano prednost in niso dovolili presenečenja. Pri rezultatu 60 : 5X je bil f'mer natančen pri izvajanju treh prostih metov, s tem
povišal prednost na pet inčk, gostom pa je v nadaljevanju pošla «apa. tako da je zasluzena zmaga z 72 : 65 ostala v Šoštanju.
Trener Šoštanjčanov Dušan iiaupiman je bil po lekmi zadiv voljen z zmago, saj je pričakoval ležko srečanje: »Napovedoval sem, da je ekipa, ki prihaja iz nižje v višjo ligo vedno zelo mo tivirana in zato nevarna, kar se je ludi tokrai izkazalo za resnično. Mi smo sijajno začeli in odličmi zadevali, gostje so se v nadaljevanju približali, vendar smo ob koncu uspeli s kvalitetno
obrambo zadržali vodstvo in po mojem mnenju zasluženo zmagali,« je po tekmi dejal šošianjski strateg.
Na sobt>tni tekmi ni zaigral Aleksandar Bojić, košarkar iz Srbije in Orne gore. ki je pred letošnjo sezimo okrepil šoStan-jske vrste. Bojic namreč šc vedno nima urejenih vseh dt>kumenlov za igranje v Sloveniji, saj so postopki dolgiUrajni in zahievm, nekatere stvari je treba urejati v Srbiji, druge v Sloveniji, kar stvari se dodatno zaplete. V Klektri upajo. da bo vendarle lahko igral v soboto, vendar kaj prida v pomoč ekipi no bi) mogel bili, saj v zadnjih tednih le malo trenira.
v soboto gostujejo košarkarji I'lekire pri Krki v Novem mestu.
■ Tjaèa Rehar
Natrpan urnik odbojkarjev
Na prvo domačo tekmo odbojkarjev Šoštanja Topolšice bo potrebno počakati še dober teden dni.
Tekma z Varaždinom, predvidena za začetek í>ktobra, je sedaj namreč prestavljena na november» tako da bomo šoštanjskc odbojkarje na delu v domači dvorani videli predvidoma šele v soboto, 29. oktobra, ko ho v Soš-lanju gostoval izredno močen Innsbruck. Do te tekme pa bodo Šoštanjčani odigrali še kar nekaj drugih srečanj-v petek so gostovali pri iza^dno
močni ekipi llot volley na Dunaju in izgubili z O : .t Kol je povedal trener in kapetan Šoštanja Topolšice Dejan Fujs, gre za odlično 'mednarodno' mošlvo, v katerem igra kar deset igralcev iz različnih držav. So pravi profesionalci in sodijo v sam vrh evropske odbojke. Poraz je bil torej pričakovan. V prvem nizu so se uspeli Šoštanjčani še dr/^ii korak z odličnimi domačini, v
nadaljevanju pa so popustili, iak<» da je zmaga ostala na Dunaju. »Ze pred tekmo smo se zavedali, da nas čaka izjemntî težko goslo vanje. 'Ija se sicer nismo odpravili z belo zastavo, v prvi vrsti pa smo želeli, da bi bil to za nas dober Irening iu da so iz te tekme nekaj naučimo, /al smo sc v drugih dveh tiizih prehitro vdali v usodo,« jo po srečanju povedal Fujs,
Odbojkarje Soj>lanja Topolšice so v dosedanjem delu letošnje so-z<me pestile številne poškodbe, ki so se /ačele že na pripravah zadnji teden avgusta. Ta teden je prvi teden v letošuji sezoni, ko je ekipa kompletna, saj so ji je
pridružil tudi Robert Sovinek, ki se tako počasi vrača po poškodbi.
Sinoči so odbojkajji Šoštanja Topolšice gostovali v Kamniku, kjer so t>digrali tektnr) državnega prvenstva. Naj spomnimo, da Šoštanjčani v tem tekmovanju v prvem delu igrajo samo tekme v gosteh. v soboto jih čaka 4. krog Inloriige. Ponovno bodo gostovali. tokrat pri zagrebški Mladosti. S to ekipo 80 se na pripravljalnem turnirju v Osijeku že srečali in iz^zubili, vendar je bila so na to tekmo nekoliko zamudili in sojo odigrali, takoj ko so prišli v Osijek.
Naslednja tekma čaka Šoštan-jčaue nato v sredo, ko se bodo v ptîkalnem tekmovanju pomerili s Pomuijcm, tudi to tekmo pa bodo odigrali v gosEeh.
■ tja^ Rehar
»trna« taborniška sobota
v
»v

Čeprav je naslov malce črnogled, pa le sobota ni bila takšna. Sle pa verjetno prej opazili, kaj lahko taborniki povemo, In coje bil naš namen.
Minula sobota je minila v še eni od mnogih akcij Jezerskih zmajev. Kar .^00 se nas je zbralo v šentiljskem gozdičku, kamor nas je starejše vodila orientacijska proga, mlajše pa njihovi vodniki. Tam smo si v idiiičuem gozdičku pričarali pravljico, kot si jo znamo samo mi, taborniki. Imeli smo kostanjev piknik. Ob obilici sladkega kostanja in poživljajočega soka (mošta letos ni bilo zaradi pomanjkanja jabolk) smo veselje iskali tudi ob mazanju z ogljem in raznovrsinih Igrah. Kol vsa prejšnja leta pa smo v Velenje prispeli črni in umazani od oglja, kostanj pa nam je prijetno fKilnil naše želodčke... Super je bilo! Seveda se že veselimo naših novih di)godivščin.
Naslednja je že kar to soboto v Medvodah, kjer se bo poln avtobus Zmajčkov pomeril na šaljivem taborniškem tekmovanju Močne ukane. Kaj več od tam pa v prihodnji številki.
■ Ravč Foto: Sandi GUnšek
g
NA KRATKO
Prva zmaga
Šoštanjčani $o zmagali šele v tretjem nast<ïpu v TtiM kcgfiaški ickmo-valili &e/oni. Na damačili stc/ah sog{>slllÍ t.Ilijoin p<i odlični igri slavili s 7:1. S to zmago sozzadnjcgamesia napredovali na pelo. To mestopa lahki) izbolièajo ta v sohoto ( ko se bodo ponovno na don\ači stc/i pomerili z ekipo Natus ki jc trenutno /adnia.
Šoštanj: Hdcj 527 (1), hi^ 519 (I), Glavič 522 (1), Pctrtwié 508 (l>, Haslčič 515(1).Amuš512(0).
Tabakoviču bron
v sobi)lo « je kadetska karale reprezentanca Slovenije udeležila mcil-iiarcxlncga turnirja na 1 Irvaškem. Omcr Tabakíwič je za slovenske barve pribtîril bron v močni kojikurenci.
Alisa Redžič zmagala v Romuniji
Alisa seje udeležila mednarotitïcga îuiniija v Romuniji. Zasluženo je v kategoriji mlailink osvc^la /lato ter sc tako vedno boli liuli dokazuje na incdnarodnili tumiijih zunaj naših meja.
2. pokalna tekma za dečke in deklice
v športni dvorani v Žaleujc Karate zvcm Slovenije izvedla 2. ptikaîno tekmo za pokal Skwenife 2íK)5 v kalegtHiji najjnlajših do nUajšDi katiciov, in sicer v kalali In športnih borbah. Uvrstitve tekmovalcev K.K Tiger Iz Velenja:
.Slanil dečki: 1, Klemen PlazarM slarqše deklice : 1. Nina Netlič; rujinl;tjši Itsafp • ekipno 1. (T. Šcliič, D. Ptjava, A. Babajič); niijinti^ši 2. limoicj j^hič,
n;ijint»isu: 2. l^aura Podlesnik. mbJŠi di.'ćki kate - ekipno: 2. (G. Pečnik. M. Píxllesnik, M, Líjgar): tnalćio': AzraCiolač: starost-dvklii-e: X Nina Nedič.
Skalalci nimajo počitka
Smučarsko skakalni klub Vclenie je v neticljo izvedel deveto lekmovanje v smučarski)! skokih. Na 22-meir«ki skakalnici sose ptHnerili dečki do 10 in II let. Pri dečkih do II let je slavil domačin Drh Krajnčan. V kaiego-rili do 10 let pa sla nasu>piia najmlajši, koinaj řvleini Vid Viliovnik, kije s pieskočcninii 20 m pokazal ila gre 72 zelo nadaijenega skakalca, in sedel 2S. mestu. Itfto starejši Matevž Samec je osvojil 14, mesto.
Dan prej je bilo v Glenci pri Jesenicah drža^^o prvenstvo za cicibane do 9 lel. Samec je kljub smoli osvežil srebrno uwda\io. Vrhcwnik pa 9. me-Slo, % čimer si jo priboril pra\ico nastopa na domači tcknU dečkov do 10 lel. Izka/ala pa sta se liKli Patrik Vite/ in Blaž Sluga.
V	Tržiču je bilo pokalno lelanovanjc za dečke do 14 let: Tomaž Ž'.ižek je zasedel 4.. Niko Hižar .'^l. in Jan Koiaclej 37, mesio. Pri dečkih do 15 lei paie Miha (îaber osv(^) 4,. Klemen Omlad i č 5„ i^lga Omladič in Marjan Jelenko 14. mesuv V nordisjki kombinaciji jc Jelenko zasedel 2., 2iga Omladič Klemen Omladič 4., (iaber 5. in Žižek 9. mesio.
V	Misllnji je bilo v soboto pokalno tektnovanjc za člaiic in mladince. V članski tn mladinski konkurencije zmagal iržičan Mitia Mcžnar Domačin C»ora/<l Robnikje zasedel 2., Uubenec Primož Piki pa X mesto. Člani SSK Veienie so dt>se^i naslednja mesta: 17. Milan Živic, 21. Robert Ur-gota (mladinci 9), 27. Igor Žižek (15), Ml /iga lirleh (17). 34. Gašper Berioi ( 19). 1er .>9. Luka Smag^'.
V	nedeljo je bilo .še ekipno tckjuovanje za Mladince do 16 lel, na katerem so čiani SSK Velenje v posiavi Klemen Omladič, Maijan Je-lenki), Miha Gal)er in (Jasper Berlot osvojili 6, mesto. Med posamezniki je bil Omladič 10., Bcrioi 15., Jelenko 24., Gaber 26., /iga Omladič
in '(bmaž Žižek 52. V Nordijski kombinaciji jc drugo inesio osvojil Berioi, od 4. do 6. mesia so se zvrstili: Jelenko 1er Kîemen in /iga Omladič, 9, mesio pa je zasedel Gaber.
Tekmovali so v Zagrebu
V	soboto, 15. oklobra, je bil v Zagrebu mednarodni lurnir 6.CUP VMD v sabljajijiL
Turniija so sc udeležili ludi veler\|ski sabljači, V siarosii do 14 lei sla Klemen Selan in Jakob Oaišek za-sedla 5. in 6. mesit^. Najmlajši, ki so v tej kategoriji lekmovali prvič, pa sa dosegli naslednje uvrstitve: 15. Cîre-gor Plam berger, 17. Marko Pogačar in 18. Sébastian Bralič.
Kros občinskih reprezentanc
V	soboto je bií v Mariboru undicionalni Ki os občinskih repre/entanc, na katerem je nastopila uidi občinska reprezonianca Velenja, ki jo je sestavil atletski siR^kovnjak T<fmiJlav Popclnw. Velenfčani so samo tá sodem ločk zaostali za zmagovalno ekipo Novega njcsta in pel točk za dru-goitvrščenlmi Domžalajni. Žal /aittdi po.'îkodhe oi nasu^pil Bosijan Buč in še nekalen poškodovani atleti, vendar so kljub lemu osviijili ekipno tri prva mcsla, tri dnoga in eno tretje, Vseekipno st) zasedli končno tretje mesio. Kros je pokazat, daje v Velenju šc kar nekaj talentov, ki bodo morda nekoč poslal: ailelske zvezde. Predvsen) je potrebno omenili mladega Blaža Trauiika. ki sicer ne trenira alleiike. vendar je zasedel zelo dobr<i četno mesto pri dečkih I
Rezultati - moški: 1. 9.^-4. Blaž Tratnik, 7. Luka Cirar (ekipno I); 1. 90 • 4. Dejan Temnikar, 6. Rok Jovan (ekipno I): I, 85 • S. Tomaž Plilieršek. 9. Sebas^an Kurmanšek (ekipno 2).
Rezullali - ženske: L 92-1. JernejaSmonkai; 15. Maruša Mavc (ekipno 3); L 91 - 1. Maieja Mlinar. 13. Nika Cas (ekipno 2); L 90 - 6. Tajda Rop, 7. Barbara Bračič fekipno 2}: 1. 88 • Kaja Rudnik, 6, Nada Simončič (ekipntî 2): L 86 - 3. Nasija Kramer. 4. Romana Tejufvnik (ekipno I ).
Tako so Igrali
Liga prvakov, 3. krog
Gorenje: PoUpcčan (19 obramb), TamSe I, J. Dobclsek, Kavas. Oslir 4, Sovič 2, Sirk. Skok, llič II. Ruiar, L. EH'ibelšek Simon, Rezniček 3. Blaževič, Zrnič 4 (3).
Sedemmetrovke: Gorenje 3 (4), Aartiu.«» 3 (3).
Izključitve: Gorenfe 6, Arhus 2 n^inati.
Liga Telekom, 6. krog
Oorenje*Cimos Koper 31:25(12:9)
Goienje: Píxlpečan (4), Skok {12), Tamše, J. Dobcišek I, Kava§.^ 0S[jr4. Sovič2, Sirk 3. llič 8 (3), Ruiai; L. Dobelsek 2, Simon,
Rezniček, Zmič 8(1)
Liga Telekom, 6. krog
Gorenje* Cimos Koper 31:25(12]
Gorenje: Podpečan (4 obrajnbe), Skok ( 12 obramb),TamSe, J. Dobelšek I, Kavai.l M. Ogtir 4. Sovič 2. Sirk 3. llič 8 (3), Rutar. L. Dobelšek 2, Rezjii ček. Zrnič 8(1). Šiíyerska liga, 10. krog Izidi rokometne lige za moške» 6. ki'og: Jeruzalem Ormož • Slovan 36 : 33. Rutlar rrbovUe - Gotd C1ub 27 : 26, Prevent - Ribnica Riko, 32:31. Krka Nctvo mesto - Trimo Trebnje 18 : 29, Goreroc Velenje- Cimos Key per 30 : 24, Celje Pivovarna IMïo - Termo 35:22.
V|-sini red po 6, krogu: Celfe Pivovarna ško 12, 2. Trimo Trebnje 9, 3.
Ctorenje 8,4. Gold Club 8.5. Cimos Koper 6.6. Prevent 6, 7.Jeruzalcjn Omwž 6, X. Rudar 5, 9. Kika 4, 10. Slovan 4. 11. Termo 3. 12. Ribnica Riko 1.
Liga Si.mobil Vodafone_
Rudar-CMC Publikum (0:1(0:0)
Sirelec: 0:1 RiLiič (81.). Ruddr: Šribar, Mernik. Kraljevič, Sofiič, Deilič, Jahič, Grbič, Ralimanovič, Komljen«)-Vič, Dragic (od 73. Kolene), Pavlovič.
UUBIJANA-Mdi 12. kroga tige Si.mobil Vodafone: HIT Gorica - Dt^mžale 1:1 (1:0), Bela krajina - DiTiva I : t (i):0). Natta • Anet Koper 1:0 (0:0), Maribor Pivovarna l.aŠko-Primoije 2:0 (2:0). Rudar-CMC Publikum 0:1 (0:0).
Vrst6m red: L Domžale 26, 2. Gorica 24,
3, NaPa 24,4, Marilxïr 24, 5. Primoije 19, 6. Publlkimi 14. 7. Koper 12, 8. Drava 12, 9. Belakiiijina 12, 10. Riidar4.
M ČL Celje.
Ljubno Podkriinik- Laško 3:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Jcmg Reiko (69), 2:0 Andrej Kos (71.ilm), Jernef Reiko (77)
Ijubno Pi>dkrižnik: Kumer, Skale (txl 68.niin. Pleskar), Suhovcrsnik, Pisanec (<xl 77niin. Ribič), ZajSck, Naraločnik. Retko, Ptesnik Maiej, Kos (HriberSek Martou). Aiel-Sek. Vajngeri (od 62. min. Plesnik Dejan)
Štajerska liga, 10. krog
$oštanj • Oplofnûa 3:0(1:0)
Strelci: Krokoski (23). Koca (46). I ludarin (77)
Šoštanj: TorSlner, Varmaz, ilajdari, Bovtia, Pavlč, BuJajič, Koca, Rošei' (od 87. Vasilje-vič), Kt^rkoski (od 74. Gegič). 1 tudaiin, Red-
ŽÍUČ
1. A SKL moški, L krog
Eiektro Csotedi - loka kova TCG škofja Uka 71:65
l'lekira l'soiech: Dobovičnik 4. Maietič 2. Nedeljk<wic 13. Mali 5, Mdovič 13, Cmer 15, Nultanovič 19, Ivanovič,
Icterl^^ 3. krog
Hot volley Duna] • Šoštanj TopolšKo 0:3
Šoštanj T(ipol5ica: Vinčič, Ražnjatovič, Slabe, Mnharemovič, Primožič. Sevčnlkar, Pokleká, l'ujs. Poměr, Pavič, Berdon. /agor-ščak
««HjiS
Zgled dobrega sodelovanja
Namesto žive meje nasad trte, ki ga negujejo šmarški vinogradniki, pridelek pa »uporabijo« šmarški gasilci

Ola ni d rušiva vinogradnikov iz Smanncga ob Paki in nokaieri člani sniarskcga gasilskc^^a društva so minuli pcick kol bi mignil pi>spra\1ji pridelek v nasadu vinske iru ob lamkaisnjcm gasilskem domu. To je bila prva uradna skupna ir-gaicv. popcsirili pa sojo člani domačega moškega pevskega zbora in harmonikar J<iže Volk.
Kol je povedal Franc Malus. predsednik društva šniarskih vinogradnikov, s tukajšnjimi gasilci tvorno sodelujejo, /a občni /bor in ra/na predavanja jim gasilci dobrodušno od s I opij o dvorano. Ko so gasilci pred ircmi Idi ra/-miš-Ijali o postavitvi /ive meje pri gasilskem domu, so sc vinogradniki domislili nasada / /iahino vinsko ino. Zasadili so 54 Irsov, sorte kcnicr in /.wcigeli in za
vsako Ido posebej določili vini-carja, kije v nasadu dolžan opravili vsa potrebna dela. Lelos je zanj skrbel viničar Vtihael Fajfar. Ta je stisnil bli/u X0 kilogramov gro/dja. sedaj pa ga čaka šc negovanje žlahtne kapljice vse do občnega zbora imarških gasilcev,
na katerem jo bodo poskusili. Ali bo 40 do 50 litrov vina (kolikor naj bi ga »naprešaii«) dovolj za vse udeležcncc ali ne, ic/ktî ocenjujemo, zanesljivtî pa bodo gasilci »častili« s kakovostnim vinom.
■ Tp
54 žlahtnih trsov je »c/dfo" bfizu SO kiiogramov kakovostnega groidja^ ki so ga na prvi uradni trgatvi obrali^ kot bi mignii.
»Igrajmo se! Naučimo se starih iger!«
Na Kavčnikovi domačiji je bilo v nedeljo veselo, jesen pa je razvajala s svojimi darovi
Zavodnje - V Muzeju Velenje smo novo sezono dru/enja s predšolskimi oiioki in <Hroki razredne sit)pnje 1er njihovimi siarši začeli II sepicmhra 2005 z izletom v Šempeter v Savinjski dolini.
Na sončno nedeljo pa je kot vsako jesen oživeia Kavčnikova domačija. Našteli smo okoli 200 otrok, starsev in starih staršev, ki
ravni, vodi Socja Ramšak v sodelovanju z Klico Brilovšek. Ob gnilem jajcu, lalanju rinčk. ugotavljanju, če je kaj trden most, lovljenju, skakanju čez palico, pa še in še igrah in izšlevankah, smo odrasli podozivljali otroška leta, številni otroci pa so nekatere igre videli prvič. Med sklopi iger sta požela buren aplavz Boštjan s harmoniko in Matevž
naredili igračo iz lubja ali iz krp, kol jim je dala Idejo gospa Ram-šakova, spel drugi so bili, kot vedno, navdušeni nad delavnicami, ki jih je pripravila Andreja. O/iveli so palčki lisinjački. pa ka-čice iz orehov in bolj ali manj strašljive buče.
Starši so postali pri mizi, kjer Sla telki jeseni, Vera in Alenka, razstavili jesenske dobrote in povedali. kaj naj jemo v prihajajočih mrzlih dneh, da se obvarujem < i bolezni.
To je bil [>ester dcïpoldan, ki poveže družino in v kaierem srečamo koga, ki ga že dolgo nismo
S soncem obsijana in jesenskimi barvami obdana Kavčnikova domačija je biia v nedeljo do*
bro obiskana. Družine so uživaie v igricah in jesenskih dobrotah.
so se potrudili in nedeljski dopoldan preživeli na svežem zraku, v naročju 400 lel stare dimnice.
Najprej smo uživali ob zelo pestrem prikazu starih iger, ki so jih odlično, s pravo radoživostjo in veseljem v oblačilih starejšega kroja predstavili učenci krožka »Ljudski običaji« Osnovne šole Crorica Iz Velenja. Krožek, ki že osem let dosega najvišja priznanja na državni
z baritonom. Nastop sta mlada muzikanta zaključila z Cîolico, nastopajoči pa so zaplesali.
Kar veliko otrok je potem zbralo pogum in se nastopajočim pridružilo pri igrah. Druge pa je premamil vonj po kruhu, ki ga je na Ognjišču spekla gospa Slavica, po kostanju, pečenem krompiiju in pečenih jabolkih. Spet drugi so tolkli jabolka, jih mleli, stiskali in pili sladek lolkec. Nekateri so si
videli.
Posebna zahvala velja pekarni Presta in Tomažu Kočniku, ki nanî že vsa leia poklanja moko in kvas, ter Kmetijski zadrugi Šaleške doline in Ivu Drevu, ki pt>-skrbi za jabolka.
Spet se vidimo v nedeljo. 20. novembra 2005. na nedeljski muzejski ustvaijalnici na Velenjskem gradu.
■ 4 ca Poies
Karavana v amfiteatru gora
v idiličnem gorskem okolju Logarske dolina na kmetiji Klemen-šek je bila v soboto 15. oktobra Karavana študijskih krožkov. A besedo in sliko se je predstavilo 10 študijskih krožkov, ki so delovali v letih od 1999 do 2005 pod vodstvimi mentoijev Zavoda za gozdove Slovenije. V tem obdobju so obravnavali več kot deset različnih tem in z njimi ptûivili kraje v raznih predelih Slovenije nú Kon^ške do Krasa ter dosegli zanimive akcijske cilje pri razvoju podeželja. V Solčavi je na podlagi študijskega krožka nastalo Društvo Panorama, ki razvija turizem
ob znani Panoramski cesti v Logarski dolini. Mentor lega študi> skega krožka Alojz l.ipnik je bil imenovan za občana fcia 2004 v občini Solčava.
Studijski kr{)žki s<i oblika izobraževanja t)draslih in aktivnosti v majhnili skupinah 5 do 12 udeležencev, kijih vodijo usposobljeni memoiji. V tujini, na Švedskem in v Združenih državah Amerike delujejo že okrog 100 let. V /avodu za gozdove Slovenije (ZCîS) smo začeli razvijali študijske krožke, da bi z njihovim deltim prispevali k razvoju podeželja In izobraževanju lastnikov gozdov. Prvi men-
toiji so se uspi)sobili v letu 1999, prvi študijski krožki pa ao začeli delovali leta 2000. Mentorje študijskih krožkov v Sloveniji Izobražuje Andragoški center Slwenije, v katerem dobijo bodoči mentoiji tudi licenco za to delo.
Po dosedanjih dobrih izkušnjah lahko zaključimo, da je treba la način dela pri razvoju podeželja nadaljevati in popularizirati. Studijski krožki so pokazali učlnkfv vitosi tudi pri razvoju medgenera-cijskega sožitja, saj se v njih srečujejo in uspešno sodelujejo ljudje zelo različnih starosti.
■ fone Lesnik
Zgneteno, iz gline narejeno
Minuli čel nek seje v Mestni galeriji Šoštanj s svo jimi skulpturami predstavil ustvajjalec iz Kočevja Milan Maiko. Razstava (Obsega avtorjeva dela v glini in lesu. kakor tudi v kombinaciji teh dveh. na njej pa je mogoče zaslediti tudi reliefe in fotografije. Na od-priju je o njem in njegovem delu spregovoril dr, Mirko Juleršek. za kulturni program pa so na zavodu za kulturo pripravili odlomek iz večera Kočevarskih pesmi, ki je bil najbolj identični avtoijevemu ustvaija-nju. Dogajanje oh odprtju je popestrila še beseda avtorja, kater) navezal na svoje ustvarjanje, v okolju, ki ga je za vedno zaznamovalo. Razsiava bo na ogled do prve polovice novembra.
Milan Matko, ki jo sicer samostojni kulturni delavec je pred kratkim izdai knjigo v kateri je uredil zbirko razgicdnic iz Kt>čevja. ki so bile izdane pred drugo s'veiovDO vojno. Matko je v slovenskem prostoru znan tudi kol ekolog in zgodovinar v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja kol kipar. Razpoznaven je po lako imenovanem «Pieierskeni razpelu« ter po motivih s katerimi predstavlja Kočevje. Dr. Mirko Ju-teršek, je o avtorju med drugim navedel:
Kiparstvíí, v katerega vlaga v zadnjih letUi Matjaž Malko vse več energije s težnjo po izpostavil vi icr ločitvi od njegovih prvotnih oblikovno bolj dekorativnih kiparsko uporabnih izhodišč, ne moremo obravnavali brez sklicevanja na korenine v dcmiači, dolenjski (iudski keramični dediščini, /c bežen vpogled v izbor kipaijcvih starejših del op<izarja, prav s pestrostjo lončarsko keramičnih in figurativnih izdelkov, na vse mogoče nalogo, katerim morajo tudi sodobni keramiki zadostiti. Toda odgovoren kiparje s sTojo bogato domišljijo uspel dodali izdelkom svojo
osebno noto in s tem» kot pomensko učeno rečemo, vsekakor zadostil lako svoji lastni umetniški imaginaciji. kol tudi potrebam p<^trošijje. Ob tokratnem soočenju z likovnimi doli klpaija Matjaža Matka se torej srečujemo z umetniškimi stvaritvami v slovenskem prostoru že uveljavljenega umetnika.
■ Milojka Komprej Foto: Dejan Tonkii
Mnenja in odmevi
Senekajolcnjižnifi
Pred kratkim sni<î Velenjčani dobili to. kar smo si že dolgo želeli • prelepo knjižnico. Misiim. dasmo si jo tudi zaslu/iii.
Naslednji dan sem v časopisu prebrala, da stane I (z besedo en) fotelj nekaj slo tisočakov. Ker se mi je to zdelo neveijetno. sem inlbr-macijo preverila pri gospt)du Plajiku, ki mije poirdiJ. da sianeen fotelj 3000 LUR. kar je približno 720.000 SIT in da so se /Ji taksne stole odločili v kabinetu župana.
Torej sem sedla v ta stol, ker se mije zdelo, da se mi mora na njem zgoditi nekaj prav posebnega, in začela pisati tale dopis za Naš cas. Morda pa so v stolu kakšni sen-zoiji in mi bo slot pri mojem pojemajočem vidu knjigo celo prebral. Niči Morda pa je stoi masažni in mi bo pri do!gotr«Onem sedenju ob knjigi zjnasiral hrbienictj. Nič! Ker ob laki ceni še vedno čakam na mistično razodetje, se bom še malo pozabavala z računanjem. Povprečna cena ene knjige v klubu Svel knjige je 4,670 SH'(klubska cena).
Za en stol bi laliko kupili 154,17 knjige, ker je stolov šest ali monJa cclo osem, bi za šesi stolov lahko kupili 925 knjig, če zaokrožim • i^krog lisoč.
/a tisto, ki knjige kupujejo za
okras, bi jih pri p<wprečni debelini .1,5 centimetrov imeli kar me-inw. To je pa žo nekaj.
Bodi sarkazma dovolj. Nič nisem rekla o morebitni priznani obliko valski firmi teh stolov, ker me to popolnoma nič ne ziinima in se mi nabavljanje takšnih Ibieljev zdi razmetavanje - čigavega že? - denaija.
V kiijigi pritožb se pojavljajo zapisi o odpiralnem času, ki se mn<v gim. in meni tudi. zdi neustrezen. Knjižnica jc odprta od 10. do 19, ure. l^hko da jo to trend v Ewopi, na kalen) se lako ali tako kar naprej sklicujemo. Vendar! Mi smo resda že v FvropI, vendar smo predvsem SloN^nei in Velenjčani. /a Velenje pa je /jiano, da je mesto mladili upokojencev, prUeg tega pa smo nekateri pač zgodnji lipi tn bi radi pred službo kaj opravili - recimo v kjijižnici, pa tega ne moremo in prav na to leti večina pripomb v knjigi pritožb. Ker jutranja frekvenca res ne bi bila optimalna, bi nas zjutraj oskrbela en
ali dva knjižničaija. Verjomiie, da bi ga lahko našli za zgodnejši urnik. Sicer pa jc knjižnica zaradi bralcev in ne obratno.
In šc nekaj. Nekaj z^ídnjih polic je napolnicnih z deloviumi rokavicami misliîii via ccU> čevlji in torbami. Ker sem mislila, da je to razstavni prostor 701 zaščitna sredsiva. mi je knjižničarka pcwedala. da je to kar lako, da police niso prazne. Noja, piilice napolnite raje z u> žami. ali pustite kar prazne; nekako bi to bolj pristajalo, /a zaključek naj povem, da v knjižnico rada Ziihajanj tudi zaradi kjijižničark in kujižničaija. ker so vedno zelo prijazni in sirf>kovni.
Torej! Napisala sem kar dolgo pisanje. pa se mi na tem, pregrešno dragem stolu» ni /godilo nič - no bene masaže, nobenega šepetanja v utio - skratka, nič. Samo cena. ki mi še vedno odzvanja v Oeznih) mislih.
Kdo mi bo na to odgovoril?
■ Nevenkd Ocepek
Hvala gosiUem
/abvaljujemo se vsem enotam gasilcev za njihovo požrtvovalnost, civihii zaščiti in Mestni občini Velenje za (>omoč pri odstranitvi piv sledic požara, ki nas je prizadel. Zahvaljujemo sc tudi vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam kakor koli pomagali. Hvala vam!
■ Družina Strmčnik • ffdk iz Stare vasi
MODROMELA KRONIKA
Osumljeni požigalec v priporu
17-letnega Velenjčana za zdaj sumijo storitve 18 kaznivih dejanj požigov in tatvine kolesa - Policisti in kriminalisti preverili 100 oseb; osumljeni je bil med desetimi; za katere so preverjali alibi -Preiskovalni sodnik zanj odredil 30-dnevni pripor
Milena KrstiČ - Pfaninc
Velenjf, Celje, 13. oktobra • Osumljeni, ki ga /a /daj sumijo slo-rilve IK oJ 29 ka/nivih Jejanj požigovje bil od 1. scpleinbra, ko jc gorelo Mikiav/inovo gospodarsko poslopje na Šonibriški cesii.
med listimi desetimi, za ka» lere so policisii in krinjinali-sli po vsakem požaru preverjali alihi.
"/.Q lakraí smo dt)hili piv dalck, da seje od lam odpeljal mlajši lam s kolesom, po desciih dneli pa smo o njem že imeli podalke. Preverjali bi ga tudi po požaru poči miški h hišic na Kinta Kunie,« jc na čcirlkovi novinarski konrerenci Pc^licijske uprave Celje povedal direktor Stanislav Veriiger. Fanlu so siarsi nekajkrat dali alibi, da je bii v času požara doma, kar pa lahko pomeni ludi, da je šel od doma, ne da hi dejansko vedeli njegov izhod. »VeCkral smo ga tudi legitimirali, vendar pri sebi nikoli ni imel lega, kar je imel ob prijetju občanov,« Za |V)žar v Stari vasi, ko je gorelo Rakovo gospodarsko pt>slopjc. naj bi bil v enem od |okal(ïv združbo, kipa mu alibija ni mogla potrdili. Sicer pa so v /vezi s po/ari preverili blizu 100 oseb. Velenjski poUcisli in kriminalisti so v ic namene dobili okrepitev, v za-seJi pa opravili preko 6 000 ur. »/acnkrai je pet po/arov ^ odpr-liii, medlem ko za šesl šc ni jasno, ali je dejansko šlo za požige.«
Med zaslišanjem naj bi mladoletnik, ki doslej ni bil nikoli kaznovan, izjavil, da je že imel ležave z zdravjem in da seje zaradi njih zdravil v psibialrični bolnišnici.
Stanisfav Veniger: "Poiicisti so v zasedi prebiti 6 000 ur,"
Poostren nadzor prometa na Celjskem
Policisti ustavili in kontrolirali 600 voznikov
Celje. 14. oktobra - Policisti vseh policijskih postaj na Celjskem so v pelek med 17. in l.urozjuiraj izvajali poostren nad/x)r v prometu. Preverjali so psihofizične sposobnosti voznikov in lo, kako spo^iujejo predpisane hilrosii.
v ù'dsxi nadzora so ustavili in kontrolirali 600 voznikov motornih vozil. 226 jih je moralo opravili preizkus z alkoieslom. Dva voznika so zaradi suma, da vozila pod vplivom prepovedanih substanc, napotili na strokovni oziroma zdravniški pregled
Rezultati? Devetin] vozuJkom so zaradi vožnje pod vplivom atkohi>la in enemu zaradi vožr\ic pod vplivom prepovedanih substanc prepovedali nadaljrýo vožnjo, 47 voznikov so kaznovali zaradi prekoračitve dovoljenje hitrosti. 49 pa so /jiradi milejših kršitev ceslnopromelnih predpisov izrekli opomin, 26 se jih bo srečalo s prekrskovnim organ<mi in 10 s sodnikom.
Humoristi bodo spet pomagali
Vťlenjť, Vinska Gora - Člani Društva liumoristov Velenje bcjdo tudi le-los - lokfiit v ncJcIjOf 23. oklohra • priredili tradicionalno glasbeno prireditev z naslovom Z glasbo do pomocí tistim, ki so jc potrebni. Prireditev sc bo ob 16. liri pričela v večnamenski dvorani v Vinski Gori,
K(U pravi pretlsednik Društva humoristov Velenje Tomaž Sešel, bodo del sredstev z nedeljskega koncerta namenili Društvn za boj proti raku Velenje. »Kupili jim bomo mtxlele za samo pregledovanje in odkrivanje raka. ki jih potrebujejo pri svojem delu.« je povedal.
V programu bo sodelovala vrsta znanih slovenskih glasbenikov in humo ristov: ,Slovv?nski zvoki. Robert Goier. 0kn>gli muzikanije. harmtmikarski orkstcr Roberta Goterja. Spev. Darko Žvižcj. ansan^bel HA HA HA. Daiii (ifegorc - Elvis Presley Show, Vandrovci. Jasmina Buć sprijatelji, ino Ka-val. Goldrmgerii. trebušne plesalke plesne šole Spin in Štirje muškettjji.
■ mkp
Požari se kar vrstijo
Prejšnji teden je spet gorelo - Na Gorici stanovanje^ v Zgornjem Šaleku podstrešje stanovanjske hiše
Velei\je, M, in ]3. oktobra -Čeprav je 17-leici domaćin, ki ga sumijo vrsle požigov na območju Velenja v preiskovalnem priporu, je prejšnji teden na območju Vele ni a /jiova gorelo, in to dvakrat. V sredo stanovanje na Ciorici, v Četrtek podstrešje stanovanjske hiše v zgornjem í5alcku- V ubeh primerih je hitro posredovanje gasilcev preprečilo še večjo gmotno škodo, kol je nastala.
Običajno smo v oktobru, znanem kot mescu požarne varnosti, poročali o številnih gasilskili vajah, na katerih so ti preverjali svojo usposobljenost. Letos vaje (skorajda) niso potrebne. Cîasild so se doslej že neštetokrat izkazali.
■ Milena Krstič - Planine, Stane Vovk
Na Gorici stanovanje
... v zgornjem Šaleku ostrešje hiše.
Tragedija^^ki je pretresla Sentrupert
Domačinka, 80-letna Fani S., se je zastrupila z ogljikovim monoksidom - Usodni padec nočne svetilke
Sentrupert, 15. oktobra - V Sentruperlu pri .Šempetru v Spodnji .Savinjski dolini se je v soboto pripetila tragedija, zaradi katere je umrla 80-letna domačinka T ani S.
Nekaj minut pred pol deveto uro zjutraj so domačini opazili dim, ki se je valil iz njene hiše. O požaru so nemudoma obvestili gasilce, sin lastnice, ki živi z druiiim v svoji hiši tik ob materini, pa je odhilel v hišo, kjer je na kavču našel negibni) mater.
Policisti in kriminaDsli. ki so prišli na kraj pozj^ra, so ugotovili, da se je gospe med spanjem na posteljo prevrnila nočna lučka, /aradi vroče žarnice je pričela Ueti posteljnina, pri tem pa seje sproščal ogljikov mo noksid. ki je bil zanjo usoden.
Čelno V policista
Šmartno pri Slovenj Gratlcu, 16. oktobra - Na glavni cesii Slovenj Gradec-Mislinj a seje v nedeljo, malo po 6. uri. pripeiila prometna nesreča. v kaleri so se trije ljudje hudo poskt^diwali • dva policista 1er voznik osebnega avtomobila, ki je trčil v njuno službeno vozJio.
Kol 80 spiíročili i/ slovenjegraške policijske uprave, sta bila policista na pot! na kraj prometne nesreče z gmcjtno škodo. Ko sta sc pribli^^e-vala kraju prometne nesreče, sta prižigala modre utripají»če luči ter zapeljala na skrajni desni rob in začela ustavljati. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal .^4-lcini voznik osebnega avtomobila iz Slovenj Gradca. Na ravnem delu ceste je zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v službeno vozilo policije.
Vse tri poškodovane so /. reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradée, k)er so ostali na zdravljenju.
Smrt pri spravilu drv
Hlod zadel 62-letnega Zagorjana
Žalec, 11. oktobra - V torek malo pred 16. um seje v gozdu Za-platiina pri spravilu drv zgtîdila nesreča, v kateri je izgubil življenje ó2-letni /agorjan,
3íí-letm lastnikgozda in njegov 57-letni pomočnik sta s traktorjem in viilom vlačila iz gozda hlodovino na dostopnejši kraj. Kasneje se jima je pridružil 62'leinik z obm(ičja Zagorja ob Savi. Lastnik go/.da je z vitlom vlačil hlodovino, pomočnika pa stajo pripenjata na jekleno pletenico, kije bila privezana z vitlom. Ko sta na pletenico pripela zadnji hlod. ga je traktorist pričel vleči proti ccsti, pri tem pa seje hlod snel s pletenice in zdrsnil po pobočju, kjer seje pričel kotalili. Zadel je Zagifrjana, ki je pri lem dobil tako hude poškodbe glave, da je na kraju nesreče umrl.
Voznik umrl na kraju nesreče
Avtomobil je obstal v hmeljišču, 37-Ietni voznik je med prevračanjem padel iz avta
Žalec. 15. oktobra - 37-letni voznik osebnega avtomobila, ki se je v soboto ponesrečil pri Žalcu, je 23. žrtev prometa na Celjskem letos.
Vozil je iz Griž proti Žalcu. V bližini Žalca je v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo na bankino, naio pa preko kolesarske steze na travnik proti hmeljišču. Po bočnem drsenju je vozilo najprej trčilo v kovinsko sidro hmeljske žic-nie^i. nato pa še v leseni nosilec, ki seje ob udarcu zlomil. Zaradi močnega udarca je vozilo dvignilo v zrak, nato pa se je pričelo prevračati.
Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in se pri tem tako hudo poškodoval da jc umrl na kraju nesreče. Na vozilu je nastalo za okoli 1.200.000 lolaijev gmotne škode.
No prehodu zadela peški
Žalec. Il.okřobra - Prejšnji torek ob 15.50 seje na lilici heroja Staneta pripetila pmmeina nesreča, v kateri sta se poškodi^vali dve peški, ena od njiju huje.
Dř> nesreče je prišlo, koje 4y-iettia voznica osebtiega avtomobila pripeljala iz smeri blagovnice Merkator proti Savinjski cesti. Ko se je vključevala na Savinjsko cesto, ni omogočila varnega prečkanja vozišča 44- in 76-letni peški. Obe je zadela, pri lem pa se je mlajša huje. starejša pa lažje telesno poškod(>vala.
Vlomikem zanimive kleti
Veleiye, 15, oklobra - V sobolo so velenjski policisti obravnavali kar pel vlomov v kleti stanovanjskih blokov na Prešernovi in Kidričevi cesti. Iz kleti na Prešernovi je vlomilec ukradel gorsko kolo in nalirb-tnik, z dejanjem pa lasinika oškodoval za 160.000 lolariev.
Na Kidričevi cesti pa je bilo vlomljeno v štiri kleti. Lz dveh je (îdlujil dve kolesi višjega cenovnega razjeda, v dveh pa ni na Sel predmetov, ki bi ga zanimali. Lastnike je oškodoval za 480.000 tolanev.
Pregreta hrana se je vnela
Žalec, 16. oktobra - V nedeljo okoli 18.30 je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Gotovljah. Policisti in kriminalisti, ki so si ogledali posledice požara, so ugolo\nli. da je požar povzročil precej pogost razlog: vnela se je pregreta hrana na vključenem štedilniku, ogenj pa se je od tam razširil na kuhinjske elemente. Požar, ki je povzročil za okoli SOO.OOO tolariev škode, so pogasili prostovoljni gasilci.

Dame, ki so zaslužne, da je jesenski sejem odlično uspel: Barbara Pokomy, Maáa Hočevar, Silvija Bašnec in Mojca Kodrič. Vzel jim je veliko časa, povzročil pa nobenega sivega lasu. Vsaj videti ga ni. Torej se lahko Velenjčani nadejajo, da že kmalu piipiavijo spet kaj tako dobrega, kot so tokrat.
Uroš Prislan se je včasih ukvarjal s pla\^jem, nazadnje kol trener dečkov in deklic pri Plavalnem klubu Velenje. Vezi, ki so se tako stkale, se ne da kar tako prekiniti, Plavalcem še vedno vsako leto odstopi del svojega »dvorišča« za ry'ihov tradido nalni kostanjev piknik. V soboto popoldne jim ga bo spet. Zdaj se namesto s plavanjem ukvaii'a s turizmom in čarovnicami. Skupaj s sinom Valom je sobotno prireditev na Titovem tigu izkoristil za promocijo Noči čarovnic, ki jo bodo letos spet pripravili pod Šaleškim gradom. Lanska je bila odlična. Bo tudi letošnja?
^ Župan Velenja Srečko Meh se je ustavil ob stojnici, s katere je v pokušino ponujala jedi tetke jeseni Anica Oblak Bolj smo jo vajeni kot imenitne bamianke, a ji je tudi ta vloga šla odlično od rok. Tokrat je pač moralo iti brez njenih daleč naokoli znanih koktajlov, Ibdi župan je moral (sladek?) mošt prinesti od nekod drugod. Če ga Anica ni slučajno imela - za posebne goste - skritega pod stojnico.
Debeli ljudje in razgibavanje
Najnovejše raziskave so pokazale, da ljudje s prckomenm telesno ležo icžko shujšajo /aio. ker so njihove mišice programi-
Kljub temu da je rszl^ovaîcem uspelo iiajii pove/avo med debelostjo in encimom SCDl. pa jim Uo sedaj se ni uspelo razložili, ali SCD1 pov/roča debelost ali pa jc morda le stranski produkl, ki uas-laja pri oisebi, ki pridobiva telesno ležo.
O nogometu več vedo ženske!
rane predvsem v nabiranje maščobe.
Znanstveniki iz ZDA zairiujejo, da jc lako imenovani ''mišični spomin'* mogoče prelisičiti z razgibavanjem- Raziskovalci so namreč ugotovili, da imajo moćno debeli ljudje kar trikrat več encima, imenovaneija SCDl, ki je odgovoren za nabiranje maščobe v njihovih mišicah, kot ljudje z običajno ielesno te/.no.
«Medlem ko so naše ra/iskave nekoliko zastrašujoče /a tiste, ki z dietami žel;in i/g u bili prekomerno telesno težo. pa istočasno izpostavljajo velik pomen razgibavanja.« je povedala raziskovalka dr. Deborah Muoio in pri tem pojasnila. da je dokazano, da razgibavanje povzroča velike spremembe v mišičnem melabolj/mu.
To je pravi sok za moške! Ce imale ležave z razumevanjem no-gomeinili pravil, ue sprašujte za pojasnila moškega • pravi naslov so ženske.
Izsledki neke britanske raziskave, v kaleri je sodelovalo več kol 2.000 ankciirancev, so namreč pokazali, da je kar 59 odstotkov pripadnic nežnejšega spola znalo razložili pravdo ofsajda, medlem ko je bilo lakih moških štiri odstotke manj.
to pa še ni vse, Tudi pri poznavanju pravilnih nalivov za sodnike so ženske pokazale več znanja.
Moškim je za uteho ostal le en podatek - ženske se vedno prekašajo po poznavanju dresov, ki jili nosijo igralci angleških prvoligaških klubov.
Poročni prstan in kolesarski sedež kriva 2a impotenco?!
Poročni prstan, ki ga nekateri moški vedno nosijo na prstujc glavni vzrok različnih težav v spolnosti in pri impotenci. Tako je pokazala raziskava, ki jo je skupina beloruskiJi znanstvenikov izvedla v 17 evropskih državah na vzorcu nekaj desei lisoč poročenih moških.
Slabe stranske učinke nenehnega nošenja poročnih prstanov pri moških je potrdil tudi znani bioenergciik Sergej Gagarin. ki je svetovno slavo dosegel z zdravljenjem Donalda Trumps. Prstan zmanjšuje pretočnost energije v prsiu» prav čez prsia-ncc pa teče t, i. ledvična linija, ki uravnava urološko, pa tudi spolno moč moškega.
Sicer pa so raziskavo belonis* kili zjianslvenikov potrdili tudi njihovi angleški ktílegi. ki so bLli sprva do izsledkov raziskave zelo skeptični. Tako so vsem poučenim Britancem, ki vedno nosijo pi^ročni prstan, svetovali, naj ga pogosto snamcjo.
Tudi vožnja s kolesom lahko vpliva na spolno ^.ivljenje moških, pri nekaterili pa lahkn povzroči celo nezmožnost erekcije.
Tako je pokazala druga vrsta raziskav, ki so jih izvedli pred kratkim. Neprimeren sedež lahko ustavi cirkulacijo krvi v spolnih
oigHnih in tako sčasoma privede do impotence. Tem težavam se ne morejo izognili ludi ženske, če preveč kolesarijo.
Komisija podpira uvedbo novih luči
r^vropska komisija seje odločila p<^dpreli uvedbo t. i, pametnih avtomobilskih luči. ki svetilnost prilagajajo razmeram na cesti. Uporaba takšnih luči je bila doslej v Evropski uniji prepovedana, kt)misija pa bo na podlagi sf^glasja sveta mi-
Dolgo potovanje
Samica belega morskega psa si je z dolgim potovanjem od Afrike di) Avsiralije zagotovila mesto v knjigi rekordov.
Samica belega morskega psa z vzdevkom Nicole, po avstralski igralki Nicole Kidman, je s svojimi navigacijskimi veščinami po polnoma presenetila znanstvenike. Satelitski odzivnik so na njeno hrbtno plavut pritrdili med poletjem leta 2003. znanstveniki pa st> ji sledili na dolgem potovanju, ki ga je opravila v manj kot devetih mesecih. Nicole je sicer plavala v skupini morskih psov. ki domuje blizu Wesiem Capa na
y
nistrov in Evropskega parlamenta sprejela uredbo Združenih narodov, ki bi dovolila uporabo novih luči.
Te omogočajo močnejšo osvetljavo cestišča, pri čemer pa ne molijo drugih voznikov, saj nc bleščijo lako kot luči, ki se v avtomobile vgrajujejo zdaj.
Komisar za industrijo in podjetja CtOnlher Verheugen je po jasnil, da bo nova tehnologija prispevala kvečji varnosti in udobju na cesti.
jugu Afrike. Nicolina hitrost, ki se ni spustila pod 5 kilometrov na uro, je bila doslej najvišja /obeležena hitrost na dolgih potovanjih velikih morskih psov. Znanstveniki so prepričani, da se morski psi na dolgih poiovanjih orientirajo po nebesnih lelesih, kol sta Sonce in Luna. Strokovnjaki so do teh spoznani prišli zaradi dejstev, da je Nicole plavala le nekaj decimeirov pod gladino, da seje vrnila točno na mesto, s katerega je začela potovanje, in da je do Avstralije in nazaj plavala skoraj v ravni črti.
I

&
Razlika
Med enim in drugim Go> renjem je vendarle velika razlika. V »pravem« Gorenju si ne morejo privo ščiti, da bi v vsem delovnem procesu dobro delali, na koncu pa popu^ tili in bi naredili škart!
Vprašanje
Le zakaj nekaterim ena od pogruntavščin skupine za reformo - večja fleksibilnost delovne sile - zveni le kot lažje odpuščanje delavčevi?
Neko« în danes
Na prireditvah, kot je bila zadnja v Rečici ob Savinji, so tudi berača predstavili kot narodopisni lik. Bojim se, da postaja vse bolj stvarnost!
Palica
>»Proslavili« smo dan bele palice. Zaradi neka« terih odnosov, kakršni še vedno vladajo, bi jih moral kdo dobiti s palico!
Dober tek
Mnogi se različnih delovnih in strokovnih srečanj spominjajo predvsem po zakuskab! Vse drugo je nepotrebno zlo.
Pozor
Na cesti med Koroško in Arjo vasjo stojijo panoji, tudi taki z velikimi črnimi krizi. Nekaterim niso všeč. A stojijo zato, da bi manj križev stalo ob cestah.
V Evropo
Mnogo naših družb si phzadeva za Še večji vstop v Evropo. Velenjski Veplas pa za končni vstop v Intereuropo.
Gazele
Proglasili smo slovenske gazele. O slovenskih rakih se sliši kaj več na drugih mestih. Manj slovesnih.
Preglasni
Nekateri se še vedno jezijo zaradi posameznih »glasnih« lokalov. In d>dgujejo svoj glas. Da bi jih preglasili.
■ # v • w
Krozisce
v Mozirju so križišče spremenili v krožišče. To nima nič skupnega s tem, da naj bi se zdaj tu manj križali.

PRILOGA
Kako si urediti domovanje
Veliko našega časa preživimo v svojem domu, zatoje zelo pomembnof da se v nJem dobro počutimo. Pomembna Je tako notranjost kot zunanjost doma. Za tiste, ki živite v stanovanju. Je seveda notranjost stanovanja tista, ki Jo /a/iko uredite po svojih željah. TIstí v lastnih hišah pa lahko veilko prispevate k zunanji podobi hiše in njene okolice kot tudi k funkcionalnosti hiše.
Tokratna priloga Je namenjena vsem, ki si šeie ustvarjate svoj bivalni prostor aii to načrtujete kot tudi tistim, ki nameravate vaše domovanje spremeniti, preurediti, dopolniti, obnoviti... oziroma ga prilagoditi vašim potrebam in željam.
Ponudniki, ki se predstavljajo, vam bodo pri tem zagotovo v pomoč!

PREDNOSTI HA^IHOKEII:
■iznduničflalitiplotniMla
•n^istirUopablmrglle
-odioniKtiiaaiissterskeviiive
■CvRil,stabliiiliDdRon]lnatenall
-pnarostaílíCeBle
-Remg^aeollllieiaviMI
•večrnllnitacil lesa
-toiatsKMetDan
ZAVASMREDIMOniDI:
-M vrt ■vetrolav
■iraleliie Id laaoraaiske stene ■ zasteklitev lalkooav II teras -ralete.la[ii2lje,seBí!lla •okeaske palice »Werzalli« •garaína vrata Homian
^ hAIMAÎ
RjUMAX Km. Kozje Í3/a.aZGÍI KOZJE	'
Tel.: B3/10 91 (95. GSM: 041/8111195. lat 13/11014 91, www.ra|iiax.sl
GARANTIRANO
NAJUGODNEJŠA PONUDBA
za FASADNI SISTEM S STIROPOROM debeline 5 cm DO ZAKUUČNEGA SLOJA
1.557,00 SIT/ m
(Akcija traja do 20. novembra 2005)
Mix d.0.0., Ljubljana PE Velenje
Kosovelova ulica b. (Selo) Tel.: 03/898 60 50 03/89660 56 Fax: 03/898 60 55 E-mail: mix.velenje@sioLnet internet www.mix,si
^ KEMATERM 230 N 25/1
lepilna in izravnalna masa za to plotno izolacijske plošče
2.167,00 SIT/kos

i STIROPOR EPS 70
15 kg, debeline 5 cm
665,00 SIT/ m
FASADNA MREŽICA
HanI
n />.
Trgovska družba Handelsgeselschaft Trade Company Dltta Commerciale
STRIP d.0.0.. Kajutiovfl t7a. ^S âoMfin]
PMblaktnI krofK Hi initrnktor kiitji
Ogrevanje prostorov
Prciirano ogrmnje stanovanja ali delovnih prosiorov ni i^kodljivo SHino /a denarnico, ampak predvsem /si naše počutje in zdravje. Kako doseći, da ho temperatura v prcistoru ves Cas enakomerna? Zagotovo ne z adpriimi okni ali z ročnim pripiranjem ventilov. Enkrat vselej in popolnoma rešijo te/ave i vzdrževanjem ustrezne temperature v prostorih elektronska centralna regulacija in radiatorski termostalski ve mili v posameznih prostorih, ki vzdržujejo nastavljeno lemperaturo popiîinoma avtomatsko. Poleg lokalne regulacije s term osi a t ski m i ventili je p<Hrcbna tudi centralna regulacija, ki deluje v odvisnosti <jd zunanje temperature, ('entraîna regulacija se ponavadi nahaja v kotlovnici, katere ^tcc predstavlja elektronski regulaior skupaj z zunanjim in cevnim tipalom. Njena naloga je, da s pomočjo regulacijskega ventila ter v odvisnosti od zunanje lemperature uravnava temperaturo vode, ki kroži v sis le mu ceturalnega ogrevanja. Poleg ic^a omogoča tudi pfj-ljub no programiranje ogrevanja, na primer nočno znižanje temperature, poseben režim ob praznikiii in v času počitnic ter t»e mnoge druge funkcije, ki so odvisne od vaših zahtev.
Maries hiše
PREDSTAVNIŠTVO CEUE. Mariborska 86 Inf.: 03/ 49 04 941,041/714 293.
^SIC^RT
GeOTHXTKES
F b C il
V^F
J poflmerbitumens/d hrdroizolaojsk) trakovi za vse vrste hídroízoladj
J PVC folija za hítírolzofacyo ravnih streh
J sekundarne kritine, parodrfii2r)a folija In dref>ažno zalGtna folija Drenatek
J PP filci za zemeljska deia in loSIne sloje
9 jekl^d in polipropilenska vlakna za armiranje betonskih ploJČ in estrihov
I» dodatki za pripravo betona in industnjskih podov (kvarz. korund Itd)
a sidra In podložke za pritrjevanje strešnih sestavov
ytibitanska cesta 31.3230 Šenčur Td: +38610)3 746 6000,746 601) Telefax: -^386 (0)3 746 6020 Gsm: 041 624 77a 041683533
Wóvo dvosobno stanoif^nje v mvem bioku na Sehi tVehnjef €9 m, 3. nadstropje ugodno prodamo. Inf.:041 €24 778 ëli 041 6è3 S33.
POMOČ IN SVETOVANJE PRI PROJEKTIRANJU IN IZVEDBI
l-net: http://www.hanl.sl E-mail; hani@hani.si
VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
Lava 42, 3001 CEUE. p.p. 323 e-mail: infodvoc-celie.si
Tdlařon: 03/ 42 66 366, Taiefax: 03/ 42 66 3S0 CVE VELENJE t®l.: 03/ 897 64 44
izvajanje del nizkih gradenj
éki
VZDRŽEVANJE CEST - IZGRADNJA CEST
-	UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKUUČKOV TER DVDRIŠČ - IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV - IZDEUVA KANAUZACIJ - ASFALTIRANJE POVRŠIN
-	POSTAVITEV PROMETNE SIGNAUZA-CIJE - ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV
'^HlàS
ojDu • vurA. MM&UA • umn vvTttn
-M.: 01/568-1138 lU.: 02/331-74^
PEBrtiS» 07/499-222$ PE Se^ 0^730-0101
Tesnjenje kopalnic
Tesnjenje površin neposredno pod keramično oblogo
KEMA Puconci, d. d., inženh rini
Roman Qranfol,
unh. úlpL ínL grad._
Prednost lakšnega lesnjenjaje preprečitev vdora vla^je v konstrukcijo neposredno pod oblogo. Do tega lahko pride zaradi poroznosti obloge, poškodbe lug ali pa ludi nekvalitetne i/veUbe. S tem preprečimo eventuelno na-vlazevanje spodnjih slojev oz. esiriha ler zidov. Še posebej je to pomembno npr. pri luš kabinah, kadeh ter cevnih izvodih. Prepričanje. da /e samo s klasičnimi cementnimi lepili, s katerimi lepimo oblogo in zagoiovimo vodo-te^snosi. je napačno, eveniuelno vgrajena klasična hidroizolacija pod esthhom pa ne resi težave možnega navlaževanja ostalih slojev.
/a tesnjenje površin nepo-
sredno pod oblogami se običajno zelo pogosto uporabljajo dvokom-ponenine fleksibilne vodotěsně mase na ccmentni osnovi, ki imajo lastnost premoščanja razpok. npr. HIDROSTOP ELASTIK / KEMA Puconci. Nanašanje mase i/vedemo roCno. in sicer prvi nanos s scetko. drugi pa s scetko ali kovinsko gladil ko. Debelina nanosa v enem sloju /naša 1 mm. Poircbnoje izvesti vsaj dva nanosa, lako da zna^a skupna debelina sloja najmanj 2 milimetra. Kontrolo ustrezne debeline nanosa najlažje kontroliramo s porabo po m2. ki mora dosegali ca. L5-2-0 kg/m2 za enkratni nanos, ter z zagotavljanjem popolne pokrivno-sii pri izvedbi samega nanosa. Med oba sloja (v prvi sveži sloj) se običajno vgradi ludi plastifie ira na armaturna mrežica oz. f lis. ki poleg »armiranja« zagotavlja tudi. da se bo masa vgradila v ustrezni debelini (pokritje mrežice).
S HIDROSTOP ELA-STIKOM obdelana po-

Na zalogi stalno več kot 90 vrst parketov!
Alla vas 59,3301 Petrovče
GSM: 041/637208 AKCIJA: Že laldran parket '7$OOSIT/m2zcl.ll.v. PO ŽEUI VAM PARKET TUDI POLOŽIMO!
vršina omogoča direktno naknadno lepljenje keramičnih oblog z lepili na cementni osnovi. Zaradi zagotavljanja bope kompatibilnosti med materiali zalo uporabimo fleksibilna lepila na cememni osnovi, (npr. KEMA-KOL FLEX 170, KEVIAKOL PLAST 190, KEMAKOL RAPID F 193 / KEMA Puconci).
Bistvene prednosti lesnjcnja s HIDROSTOP ELASTIKOM so :
-	enostavna izvedba ter nanos na vlažno podlago.
-	kvalitetne mehanske lastnosti,
-	dober o prijem na (mineralno) podlag.
-	povečana kemijska odpornost.
v
Žarnica, ki preseneča
/ novc^ Phillipsovo varčno žarnico lahko izbirate med nočno in mehko belo svetlobo. Pritisnite na stikalo enkrat in oblila vas bt) pridušena nočna svetloba, ob kateri bo vaš otrok lahko mirno spal. Primerna je tudi za spalnico. ko želite tiho vstali, ne da bi prebudili ostalih družinskih
•	10(>odstoina neprepustnost m vodo ter kloride.
•	odpornost na pozitivni in negativni ilak vode,
•propustnost pare.
-	zaščita betona pred karboniza-cijo,
-	premosčanje razpok do I mm.
-	UV in zmrzlinska obstojnost,
-	možjiost direktne nadgradnje (lepljenje finalne obloge, barvanje ...)
Pomemben detajl pri izvedbi îesnjenja je tudi vgradnja elastičnega KEMABAND traku na vseh gibljivih regah ler tipskih KEMABAND mareel okrog cevnih i/vodov.
članov. Uporabna je z-a hodnike, ali kjerkoli želite pridušeno svetlobo vso noč. Pomirjujoče je živeti ob misli, da si občutek varnosti iahko privoščite.
Ugasnile dvofunkcijsko žarnico in jo nato /Jiova pri/^ite in dobili
bosle čudovito mehko belo svetlobo. idealno za branje, igro z otroki oziroma razsvetlitev katerega koli prostora. Deluje učinkovito in prihrani energijo. Nova Phillipsova varčna žarnica je upo rabna v vseh svetilkah s standardnimi okovi.
Potrebujete elekfro material ali kakšen strokovni nasvet glede elektro inštalacij?
Trgovina BDV d.o.o. Šoštanj Trgovina
ELEKTRO ČAS BDV ELEKTRONIK
Aškerčeva 5/d. Šoštanj Tel.: 891 1330
Tomšičeva 15, Velenje Tel,: 897 03 61
Ves eiektroinštalacijski material za stanovanje in hišo
(stikala, kabli, avtomatske varovalke, elektro omarice» merilna in stikalna tehnika, svetila...)
IZJEMNA Iđlra-SUPER c«n0
Ugodni plačilni pogoji
(plačilne kartice, možnost plačila do 24 obrokov)
NOVO: možnost naročiia biaga v Veienjul
2ahvallujemo se strankam za večletno zaupanjel
9ETAFUGIRKAWASA |
-	PVC okBa
-	vhodna vrata
-	senčila
BCkbe
OKENSKI SISTEMI
MAROVT GREGOR
Bočna 60
SI-3342 Gomji Grad
Tel. / faks: -H-386 (0)3 838 51 40/41
GSM: 041 793 518
gradnjo
Svetovanje na brezplačni telefonski Številki
080 2886
Že 50 let.
Prenovljeni v novo dobo.

priloga
U
^^nemben del vsaki oprtme so zsvesř. Brez zaves lahko prostor dduje hiadno in zaradi tega nezARÛmV, zato so nepogremive tam^ kjer se ieiimo počuú^ udobno.
Navdih za vaš dom - zavese Bodoni -



j'
i-> ^
Bodoni
trgovina, proizvodnja, storitve
Stari trg 26. 3320 Ve/en/e TeLO3/897'49-d0 GSM:041I728-017
Delovni čas: sobota
8h - 17h Bh - 12h
Zavese kot pika na i
Pomemben dodatek k urejenemu stanovanju so ludi zavese. Namesio prosto visečih gubanili zaves se lahko odločimo tudi za • trenutno v trendu • gubane roloje in panelne zavese. Gubani roloji so v spuščenem stanju kol ravna zavesa, z vrvico pa jih lahko naberemo od spodaj nav/gor ter lepo popestrijo okno. Podobno so panelne zavese, vendar se z.lagajo z mehanizmom levo ali desno.
Karnise brez vrtanja
Zavese lahko pritrdimo na različne načine. Ce so vaša okna iz pvc materiala, aluminija ali lesa, lahko uporabile vliražne karnise i'IKSO, pri katerih vrtanje v okenski okvir ni potrebno. Zavese lahko na poljubni višini pritrdile med okenski okvir s po moOjo palicc. ki vsebuje vzmeii. na obeh koncih pa ima pritrjene gumijaste čepke, da nc zdrsnejo s površine.
Obešanje zaves brez napora
Ce želite zavese obešali brez napora na katero koli mesto karnise, so za vas pravi KI.lK-zavesnl drsniki. Klik desno, klik levo. klik na sredino in 2c vam teza zavese ni več v breme. Ce ste slučajno
I
r.^ / ;
* J

Jlt
Pd/?e/iie zavese
J.
STTg=)^R
pvc okna in vrata ŠTOKltel. 03/780 55 80
www.stoparlbdesign.si
Qgeaian
Vrinknaus TccnniK
imamo kar iščete^ naredimo kakor želite !
Izdelava lesenega stavbnega pohištva in spuščenih stropov.
o MINS N«! ......
Cesta Simona Blatnika 18, Velenje tcIcfon: 03/898 56 50

UgÊB^^ se!
Naselje šestih enodmžMkihWš^WkliučW^G^erkSh pri Šoštanju^

MODRA ŠTEVILKA
(((•080 10 27)
wvsAv.simer.si
Simer d.o.o., Ipavčeva 11, Celje
pozabili pritrditi drsnik, lahko to brez težav se vedno storite, tudi če zavesa žc visi. Pri obešanju s klik-drsniki lahko prihranite tudi do 80 % časa. Izdelani so iz posebne C'oPolymer - umetne snovi in imajo veliko nosilnost (čez 15 kg). Zaznamuje jih odlična lastnost drsenja, kakor ludi nespremenljivost barve in odpornost. Peremcj jih lahko v pralnem stroju in pre-ncseio kemično čiščenje.


Florjan 256,3325 Šoštanj, tel.: 03/ 891 17 00, fax: 03/ 891 17 01, gsm: 041/ 624 151
E«moll: ovtoprevoinisfvojov1c@sfol.net
Nizke gradnje
*	storitve z lahko in težko gradb*eno mehantnici|o
*	prevozi tovora In teike gradbene m^anlzacl|e
*	gradnjo cest in pofldiiič
*	rušenje objektov ^ .^ŽtaBa^.
*	gradnjo vodovodov in konojfzoci| V^S^^k
*	Izposoja manjših valjor)ev, vibracijskih desk, nabijainîh ploší, agregatov, àpalk

ISO 9001:2000
Upravljanje % stanovanji, Kersniliova 11, Velanje, telefon.: D3/ 89fi 16 00, Posredovanje v prometu z napremičninami: Agencija Šaleika 18d. Velenja; NepramiSninsIu posrednik, GSM: 041/ 666 223
Upravljanje z nepremičninamj
Kot upravnik vecstanovanjskih stavb izvajamo posle obratovanja stavb, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje. Izvajamo posle vzdrževanja stavb za ohranjanje pogojev bivanja in skrbimo, da se izvedejo izboljšave.
Ob tem opravljamo administrativne in pravne posle v zvezi z upravljanjem in smo tudi upravljalci rezervnih skladov vecstanovanjskih stavb.
Na razpolago smo v času uradnih ur, ves cas pa na dežurnem telefonu, 24 ur dnevno, na številki 041 646 721.
Poleg tega ponujamo storitve inženiringa pn sanacijah in prenovah
stanovanjskih in poslovnih prostorov, ti RAZMlSUATl O PRENOVI .QRADNJI, POPRAVILU, vam
to organiziramo, pri tem pa poskrbimo še za potrebna dovoljenja.
ČE PA ŽELITE KUPm, ODDATI, MENJATI ALI NAJETI STANOVANJE, HliOobiščite našo fiepramičninsim aaenctjo na Šaleiki 18d v Velenju. Smo največji ponudnik storitev na področju poslovanja z nepremičninami v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Naši strokovnjaki so strokovno usposobljeni z licencami nepremičniosldh posrednikov v prometu z nepremičninami.Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu ali oddaji nepremičnin.
Pri nas dobite vse potrebne informacije, izvajamo cenitve nepremičnin in poskrbimo za vpis v zemljiško knjigo. Za podrobnejše informacije pokličite nepremičninskega posrednika na D41665 223. Tekočo ponudbo nepremičnin pa lahko najdete na www.habítsi.
Pokličite nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev!
jwi^ÉAs
Izberimo dober sesalec
Med Številnimi podalki. ki nam jili potmjajo irgovci oh nakupu razlio nega blaga, seje včasih kar ic^ko /.najll. Tako je ludi ob nakupu sesalnika. Pi^glejmo nekaj osnoviiili podatkov, ki vam bodo olajšali izbor.
Učinkovitost: sesalnik 7. močnim mcîîorjem ni nujno ludi 7clo ličinko-vil. Pomeinbnejsi je podaiek o sesalni moći pri kriači.
Fillrirar^je: primerjajle podatke izdeJovaleev o lem, koliko prahu po sesanju osianc v pvojnoru. Sesalnik / vecplasinim Illirskim sistemom (najbolje pelplasinim) in iTiikroHlirom ulovi najdrobnejše prasne delcc. Priporočamo vam sesalnik z antibaklcrijskim mikrollllrom ali s trajnim Hlirom. ki ga lahko operemo v vodi. Seveda pa se lahko odU> čife jji Vi^no niiriranje. ki je /clo učinkovito.
Velikost: izberHe takšno velikost, težo in obliki^ sesalnika, ki bo prilagojena velikosti in naravi površin, ki jih bosie sesali. V majhnem prostoru je lahko velik sesalnik vehka nadloga. Oe gradite hisu, razmislite o cemrahieni sesalnem sistemu. Morda je prav to tisto, kar si želite. Tudi teža je lah^'io zelo pomembna, posebej se. če morale sesalec pre-
našati po stopnicah.
Uporabnost: če imate wlikt> površin, ki jili lahko čistile mokro, bo /a vas pravl>nji večnamenski čistilnik. Omogoča vam suho ali mokro sesanje, šamponiranje, knačenje. brisanje, sušenje iid.
Pribor in nastavki: priporočamo vam sesalnik s kovinsko teleskopsko cevjo. Presodite, ali bo sesalnik z nastavki, ki so del dodatnega pribora, dobro opravil svojo čistilno vlogo. Preverile, če lahko dokupile krtačo za globinsko čiščenje in morda §e kaj.
In seveda razmislite, kam ga boste odlo7.ili. To je včasih lahko zapleteno.
Zdravje na prvem mestu
Re/ultati ra/iskave laboratorija za higieno in medicino v Aachnu kažejo, da prostora v sianovanju. ki sla bakterijsko najbolj izpostavljena, nista kopalnica in stranišče, temveč kuhinja! Uden najbolj umazanih
delov kuhinje so odtoki, zato jim je potrebno namenili k posebno skrb- Za čistočo v kuhinji skrbimo s čiščenjem, s čimer pa si dostikrat naiiidimo medvedjo uslugo, saj posianejo čistilni pripomočki, na primer krpe za čiščenje, pri predolgi uporabi pravo gojišče bakterij in drugih píwzročiteljev boiezni. Tako včasih, ko mislimo, da bakierije odstranjujemo. v resnici te bakterije raznašamo in prinašamo nove.
Res je sicer da mikroorganizmi na splošno niso nujno škodljivi, saj pripadajo naravnemu biološkemu krožnemu toku. Naše zdravje je ogroženo le, će se bakterije prekomerno razmnožijo, s^ lahko v tem primeru proizvajajo strupene snovi, /paradi katerih lahko zbolimo. Pravilno čiščenje je pač zahtevno delo.
gorenje
moj. tvoj. dom.
Dnevi Ugodnih nakupov
v oktobiii in novembru
•	dncviie sobe
•	oti'a^ke sobe
•	spalnice
•	jedilnicc
•	pisarne
•	preds<jbe
•	kosovno pobi.št\'o
•	ostanki izvoznih programov
Gorenje Glin d.o.o. • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje ' Tel: (03) 839 31 38 • www.porenje-glin.si
KROVSnO,
SPLOŠNO KLEPARSnrO IN IZOLACIJE
ZbiČAjNÍk d •O.O« Žarova 20^ 7720 VcUnJe Ttl.: 07 / 897 98 90, Fai: 897 78 Csm: 041 / 624 874
Kakovostno in strokovno izvajanje vseh
krovsko - kleparskih del NOVO: SERVISNO VZDRŽEVANJE STREH
Ucantnl krone za kritine: THMO. ALUMET, METROBOHD. TOHDACH, BRAMAG, 1Ï&0LA, ESAL SALOMT, fiERAflD, CREATON, ISOLA, ROSEII...
NOVO - DOM kredit do 300.000 SIT tUdI na 24 obrokov, plačila s karticami...
©

Schneider s.p.
Stražišče 5, 2391 Prevalje
Schock
Preprosto gradimo bolje
mmwM
seMdlpp.amp:/i
*	gradili bomo kvalitetno
*	gradili bomo varčno
Zaradi nihanja zunanje in notranje temperature se pri balkonih pojavi TOPLOTNI MOST Posledica nastanka tega toplotnega mostu je nastanek kondenzacije, razvoj glivic in pojav plesni v stanovanju, poškodba objekta in kar je največji problem »izguba toplotne energije«.
Zakaj bi torej pozimi ogrevali še balkon?
Leta 2002 je bil v Sloveniji sprejet ZAKON O ENERGIJSKI VARČNOSTI; direktiva je gradnja brez toplotnih mostov, kar bo pogoj za pridobitev energijske izkaznice.
Pri nas vam ponujamo najboljšo rešitev in sicer ELEMENT ISOKORB. Ta element imenujemo izolativno nosilni element. Z njegovo vgradnjo med ploščo balkona in notranjo ploščo smo ju termično ločili in ni več potrebe po oblaganju balkona.
Torej: pri prvih dveh oilloČitvah vam pomagamo mi!
Pokličite nas na telefon: 02/ 82 23 979 ali 040 6S2 1t3 (ga. Anita).
Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velik linanćnt zaogaj. S podporo stanovanjskeça kredita NLB. ki ga bodo naii svetovalci v k^r najveći meri prilagodili vašim željam in potr^m, si boste več prostora in udobja lažje privedli tudi vi.
Izbertte stanovanjski kredit NL8. ki vsm ponuja vrsto prednosti:
•	dolgo dobo odplačevanja.
•	pokritje cele investiùje,
•	možnost rzplačilavgotovini,
•	posebne ugodriosti. ko kredit najame već kreditojeTkalcev hkrati.
•	kredit v tolarjih ali v evrih,
•	možnost sočasne sklenitve življenjskega zavarovanja,
•	veliko izbiro rđzlićnth naânov zavarovanja ...
VabirrK) vss, da se oglasite v rujbližji poslovalnic NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit po svoji meri. Obširnejle irrformadje o stanovanjskih kreditih NU dobite tudi na spletnih straneh www.nib.» in na brezplačni številki 080 15 85.
I	\
m
ljubljanska banka
Podružnica Savlnjsko-Salelka

priloga
PREKRIVANJE STREH
Z različnimi pločevinastimi kritinami
Ste.y dilemi predjzbiro Kritine^pokličite zdajl
MMt 03 5G 86 MM M1 fi« 3Z3
Senčfis d.0.0. Cesla ža/skega tabora 1 3310 Žalec
SBČILIR d.o.o.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	marldze
*	projekcijska platna
informacije na telefon: 031710 13 40. 041/ 686 150 e-maJI: sencita.grize@siot.net
projektivni biro velenje d«d.
Prešernova 8, 3320 VELENJE
telefon: (+386 3) 898 48 00
fax: 898 48 20
email: pbv@pb-velenje.sl
izdelujemo projektno dokumentacijo za vse vrste objektov, vključno z vodenjem upravnih postopkov in nadzorom nad Izvajanjem.
NOVO: Brezplačno svetovanje arhitekta vsako sredo od 15.30 do 17.00 ure v prostorih PB Velenje. (Tel. át 698 48 19 - arh. Robert Bah)
KEMO f^PLAST
d.o.o. V_X
Drofeniiiova 7,3230 Šentjur Tel.: 03 574-3001 Fax: 03 574-30-04 E-mail: info@kemopiast*sí http: www.kemopiast.si
Obiščite nas v našem novem razstavno-prodajnem salonu v Šentjurju, kjer boste lahko izbirali:
*	gotove parkete in laminate
*	homogene talne obloge " PVC talne obloge
*	iglane talne obloge
*	pluto in umetno travo
*	okrasne letve
*	tekače m predpražnike
*	lepila in premaze
*	preproge
*	tapete
*	zavese
Pri izbiri Vam bomo strokovno svetovali, na Vašo željo pa poskrbeli za vgradnjo talnih oblog in izdelavo zaves po meri
Doigoletnâ tradicija ïn izlcušnje, svetovanja in kakovosten izbor, to je simfonija raznotenh talnih ob^og, ki vam jih ponuja podj etj e Kemoplast iz Šentj orj a.
Vse karponujaKemoplastdanesJepodobadoIgoIetnegadela na trgu m skrb za kupca, daje ta vedno zadovoljen. Podjetje Kemoplast je v prvi vrati grosistično podjeq'e za prodajo različnih vrst talnih oblog, v zadnjih letih pa so tudi zelo uspeSni pri pridobivanju poslov na različnih objektih: Šolah, vrtcih, bolnicah, zc^vstvenih domovih, trgovskih centrih...
Ves program pa je dosegljiv tudi končnemu potrošniku v Šentjurju samem, v novem razstavno-prodajnem salonu. Na površini tisoč m^ boste našli vse za vaša tla od gotovih parketov, laminatov, plute, PVC homogenih talnih oblog, toplih podov» tekstilnih ^Inih oblog (itisonov)» iglanih talnih
oblog (tapisonov), umetne trave, preprog (vohenih, ročno in strojno tkanih ter sintetičnih), tekačev in predpražnikov. Za vas bodo po meri zašili zavese in prišli tudi na dom. V njihovem programu ne manjkajo niti kakovostne in v zadnjem času zelo iskane tapete, lepila, premazi, izravnahie mase in seveda letve (lesene in aluminijaste) za zaključek vašega izbranega o kusa.
Zadovoljen kupec je Kemoplastov kupec in zaradi tega je ponudba blaga po posebnem naročilu njihova posebnost. V njihovem pro^^u boste našli talno oblogo za vsako stanovanje ali vsak javni prostor.
Pridite in prepričate se samiî Vabi KEMOPLAST d.o.o., Drofenikova 7 iz Š^^uija. Kvaliteta se hvali sama in dobra seže v deveto vas. Zato smo vam to tudi izdali.
Kovintrade
ZUNANJA TRGOVINA d.d.
Trnoveljskâ cesta 2E, 3001 Celje, tel.: 03 42 88 609, 03 42 88 616, lax.: 03 42 88 627
www. kovi ntrade.6i/me ha n izac i j a
gsm: 041 785 349, e-mail: heda.knez@kQvintrdde.si gsm: 041 206 740. e-mall. da rj a. vode nik® kovintrade .s i gsm: 041 794 260, e-mail: peter.jagodic@kovjntrade.si
Večnamenski kombinirani rovokopač Terex 980 Elite
Večnamenski ktjoibinirani rovokopač Terex (Fer-mec) 980 Cliie je /aradJ stcvilnili tzbnijsav uvrščen med eliio v skupioi kombinirk.
K icmu pripomore ludi Perkinsov diesciski motor • s povečano operativno delavno močjo ustreza EC 2. stopnje in predpisiim o emisiji EPA TIHR 2.
Motor prostornine 4.4 litra /more 100 KM in ima vgrajeno cleklrično črpaJko jionva /a večjo zaceslji-vost delovanja ter enostavno zamenljiv čisUloc ^o-riva ECO Plus.
Servisni interval se ponavlja na 500 delovnih ur.
Powcrshift 4-stopenJski menjalnik z elcklronskim prestavljanjem: prestavljanje v nižje prestave prek gumba dodatno poveča moč stroja med vožnjo. Presiavljanje Iz tretje v četrto je lahko tudi polavtomatsko.
Rovokopač ícrcx 9H0 í;Iite vključuje serijsko vgrajene
različne režime obratovanja:
•	2- ali 4-kolesni poison.
•	2- ali 4-kt3lesno za^ranje.
- 2- ali 4-koIesDO krmiljenje,
•	omogoča rakov hod.
Obračalni krog • 4-kolcsnt> krmiljenje z zavorami • preko pnevmatik 6,7m. prekt^ žlice
Hidravlični sistem je zaprt, centralni in izme-njalni. Bagerske komande za kopalni del zagotavljajo mehko ustavljanje kopalne roke iii onemogočajo raztres materiala, ludi vse ostale operacije delujejo mehko brez tresljajev.
Maksimalen doseg z iztegnjeno roko je zavidljivih 7.016 mm.
/. novim rovokopa-čem Terex 980 Elite bo vase delo prijetno in vrhunsko opravljeno.
jwi^ÉAs
gorenje
moj. tvoj. dom.
GORENJE - NOVI PROGRAM KOPALNIC
Tako kill se v življenju vse spreminja, se spreminja ludi rrend urcjania kopalnic. Kopalnicii posiaja na novo odkril prostor, obogaten z Icpitni in funkcionalnimi detajli.
Značilnost današnjih moderniii kopalnic je. da se spt^lcdujcjo s starimi casl. Tako so na kopalniške omaricc nameščajo umivalniki, ki spominjajo na siare case, kopalne kadi prosio stojijo v prosioru in niso samo stisnjene ob zid llilcr življenjski tempo in pomanjkanje ćasa nagibata tehtnico na siran po goslejSe uporabe kadi za prhanje, ki pt^slajajo večje in prostornoj se.
V skladu s temi irendi je naslajal naš novi program kopalnic po naročilu, ki vsebuje veliko novosti, (liede na ra/Jičnc sloge življenja snio ponudbo kopalniškega pohištva ra/delili na moderno in standardno. Značilnosti modeme so nasadni umivalniki, modularna postavitev posameznih elementov in modne barve pohišlva (temno rjava - wenge, beljen hrast, bela visok sijaj, vanilija, bordo rdeča in rumena). Predstavnika te linije sta kopalniško pohištvo Orion in Qantum.
Kupcem, ki želijo funkcionalno zapolnili vsak količek v kopalnici pa jc namenjen standardni prcv gram kopalniškega pohištva, olx)galen s funkcionalnimi elementi večjih širin in modnimi barvami. S projektiranjem
sa žni sistem). Ozkemu segmentu kupcev v visokem cenovncm razredu pa smo namenili masažni bazen veli klesti 208 X 195 cm. Za ta segment kupcev je zna-čiliiíí, da imajo visoko kupno moč in malo časa za obisk savne aJi bazena, si pa lo razkošje lahko privi> šcijo v okrilju lastne kopalnice.
Ponudba naših novih kopalnic po naročilu je torej zelo pestra, ponuja različne cenovne razrede in različne okuse potcn:ialnih kupccv.
MarkeWnè Gorenje, Uotranla opremd
PRILOGA
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
Va§ doinjc vh§ nHjpomcnibiKjSj življenjski pression Vaš s>vcl v malem! Izbrali, iirctliH in opremili sle ga Z ljubihznijo. Ccoicrvo ludi z nekaj odrekanja. Poncwni ste nanj. loda. kako varen je vas doin? Pomislite kdaj tudi na to. da je dovolj le trenutek nepazljivosti, da se zgodi nesreča? Lc trenutek ...
Zavarovalnica Maribor ZAVARUL VAÂ DOM IN OI»Ri:\l() V N.IICM. Pred skoraj vsemi nevarnostmi, ki bi lalika ogrozile vašo varnost in udobje.
V	objemu vašega doma prebivajo vaše najdrznejše sanje. In kar je še pomembnejše, tam prebivajo tisti, ki jih imate najraje. Kdo v primeru nezgode poskrbi za vas. doma in v luji/îi? Kdo poravna stroške nujnih prevozov in medicinske oskrbo? Komu lahko zaupate varstvo svojih najmlajših?
Zavarovalnica Maribor je pripravljena /a vas. Ponudbo sti>ritev smo razširili na OSEBNO ASISTENC'O in s tem poskrbeli za večjo upt.>-rabnosi naših zavarovanj.
V	varnem zavetju vašega doma veliki sirabovi postanejo manjši. A strah je strah- Naj bo velik ali majhen, povzjoca nelagodje. Vas kdo česa obloi:uje? Se vam zdi, da so vaše pravice kršejie? Potrebujcie nasvet izbranih odveUiikov v državi? V /avar<wabiei Maribor smo možnosti zaščite vašega doma in vaših najbližjih d<xlalj še PRAVNO ZA-SCrn). Zakaj? Da bi vam omogočili učink^Tviio uveljavljanje vaših pravic! Stroški odškodtunskega zahtevka, kazenskega postopka, odvetniškega nasveta ... Kako vse to plačati? Osiiovna pravna asistenca je dodatek k našemu premoženjskemu zavarovanju in z ojo si zatlnjega vprašanja ne bosle zastavljali.
Zakaj bi svojo varnost in varnost svojih najbližjih prepuščali naključju?
Naključja imajo neprijetno lastnost, da nam niso vselej naklíínjena. Nekatera neprijetna naključja jc vendarle moč predvideti in jib zato obvladali.
OBVUDIJII NEGOTOVOST, ŽnrrnDIIUfiAČEINlaSITE OMI
"N"
C?


□

Û g©Oïïû im w girai^m
C3 □

Samogradnja z ytongom - sodobna, kakovostna in dostopna
Borut Zlate, vodja oddelka carinske logistike na ljubljanskem Aerodromu, je zadnje mesece ob službi in družini predvsem samograditelj. Popoldanske ure in konce ted* na skupaj s tastom Mihaelom posveča marljivemu, natančnemu polaganju zidakov in rastoča hiša v Naklem mu prinaša neizmerno zadovoljstvo, saj je človek, ki rad ustvarja, izdeluje. Družbo mu dela mama, ki poskrbi tudi za dobro malico. Žena Urša pa je, priznava, zanj v teh mesecih prikrajšana in se več sama posveča njunim otrokom.
Da bosia gredila. sta se odločila lani jeseni. Želela sia hitro na svoje, saj jc pt^dstrešno stanovanje pri ženinih starših iz njihovo veliko družino pretesno. Za montažno hiso bi morala naenkrat odšteli veliko denarja, zatn sia se odločila za gradnjo. Med ra;^ličnim gradbenim maieria-lom sta izbrala ytong.
Borut Zlate gradi v XeW'nem komb;neionu. 23to ga marsikateri obiskovalec, ki se zanima za gradnjo z ytongom. zamenja za prcfes/onalnsga zidarja. »Prihajajo fn sprašujejo to in ono. Rad Jim povem, največkrat pa Jim svetujem ogled priročnika za gradnjo z ytongom na dvd'ju, ki je res super stvar. Na njem je vse razloženo. Osebno sem razdelil med zainteresirane kakih deset teh priročnikov^
»Gradbeni material Ytong sva spo/nala spomladi na sejmu Dom. Prijetno sva bila presenečena nad materialom in prijaznostjo gradbenega mojstra na razstavišču.« pove Borut in doda. kakoje kar tam, na sejmu, material fudi preizkusil, zabil vanj nekaj vh^žkov /a vijake in izmenjal informacije. štirinajstih dneh je po pošti prejel Ytongov priročnik za gradr\)o na dvd-ju. ki ga je skrbno proučil. »Nekaj znancev je namigovalo, daje la material primeren lc za gradnjo kopalnic, a sem se o njegovi kakovosii prepričal ludi na gradbenem institutu /MRK. /a ytong sem se dokončno odločil zaradi izolativnosti materiala in enosiavnosii gradnje. Pri odločitvi sta veliko vlogo odigrala še prijaznost družbe in takojšen o d/j v. C Î lede n& prcdračujic graditeljev. pa lahko mirno rečem, da sem izbral tudi najcenejši način.«
Po aprila položenih temeljih so mu junija pričeli dostavljali material. Možnost postopne dostave materiala je po Borutovih besedah prav tako izjemna prednost, »Ce bi mi na začetku pripeljali vse na gradbišče, ne bi imel kam stopiti. Tako pa pokličem in
v dnevu, dveh pripeljejo.«
Ker je ytong kot nalašč material za samograditelje, imajo pri Xelli inšlruktotja zidanja. Silva Leziča, ki samograditelje nauči gradnje in uporabe orodij. »Njegova podpora je res dobrodošla. Ob njem se naučil zidanja, ki ni težk(j, le nekaj poguma zahteva. Pri prvi položeni vrsti zidakov, kije najbolj pomembna, vseskiv zi pomaga. Pa tudi sicer ga lahko kadarkoli pokličem.« Cîradnja poteka natanko tako, kot si jo je predstavljal, ko je proučil priročnik na DVD-ju.
»Yiong je priročen material, z ytongovim on^djcm ga je zelo lahko oblikovati. Tcrmoblok je nekoliko težji od opeke, a se ga navadiš. Tudi manj jih je potrebno dvignili, ker je toliko večji. Gradnja je hitra in čista. Skoraj bi rekel, da se igram, tako všeč mi je zidati z ytongom.« Navkljub muhastemu vremenu, bo hiša septembra pod streho.
Ytongovi etementi omogočajo čisto m na*ančno gradnjo, »Rad delam sam. ker sem zelo natančen. Če bi mi gradili drugi, bi bil ves čas poleg kot nadzornik. Pa še plačat bi za to,« se Borut pošali, ponosen na ravne m natančno zgrajene sidov& rastoče hiše.

diOiO., Praprotnikov« 95 3330 MOZIRJE T«».i 03/030 03 60 Fax: 03/639 03 81 E<malU «9C2000(§9lolinet
TRGOVINA • VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža In servis
Del. čas: od 7h - 17h, sobota od 7h - 12h
Sistemi sa ogrevanje I Oprema in vodovod	I za kopalnice
lllhv II
t ^
e RlačiloliiaiBOiobrokovfl e Hitri krediti do 300.000 SIT e Dostava na dom
A Elektro Krašovec
d.p.o.^
TRGOVINA Z ELEKTROMAnRIALOM
Šlandrov trg 20/a, Žalec, tel,: 03/ 710 28 26
NEOMEJENA ponudba ELEKTRO materiala:
zemeljski in initalac. kabli, el. omarice in oprema, svetila vseh vrst klasicnein spec.žarnice, senzorji, stikala, avtomatika...
Ta hip akcija - med ostalim:
2.441.00 SIT

4.831,00 SIT
SUPER CENE in NAKUPNI POGOJI!
lesnîna
PE LEVEČ, Leveč 18, Petrovce
Mam^RRINC
m
^OKOV^
nikoli s

jwi^ÉAs
Kuhinja je srce stanovanja
Kuhinj;< je srce n^íSega sianov«nja. ^c posebej, ker že od nekd^ /anjo velja tudi misel 'ljubezen gre sko/j ^clodcc'. Ccloliio raspoltri^cnjc v sianwanju je lorej precej odvisni) od nje.
Zato sc morartio poiruJiii. da /dru;^jnio praklic-nost /. doniačnosljo. Torej je potrebno nično osnovno runkcijo - pripravo lirane • uskladili z našim razumevanjem prijaznega bivanja. Pri lem je pomembno. da jo prostorsko umestimo lako. da nam bo zagotavljala prakiicnosc in udobnost, saj v tempu, ki ga živimo, Cas pomeni največ in lepota kaj hitro ne bo odtehtala morebitne uporabne pomanjkljivosti. Razporeditev kuhinjskih eleiîiencov mora bili taksna, da med njinii nicd uporabo opravijno čim krajšo pot.
Zelo pomembna je tudi izbira usireznili materialov, da se ne bomo kasneje jezili, ko bo tcwarniski blcSćeč videz izginil in jih bomo Čistili sami. Naj-maty zalitevne so gladke, nečlenjeae povrSine. Ce imamo možnost, izberimo raje boljše materiale, ki bodo čim trajnejši in odporni. In poskrbimo /a dovolj svetlobe, Preteinni kuliinjski prostori vas bodo ovirali pri delu, večja pa bo ludi inožnosi, da sebi In gostom pripravite namesio prijetnega obeda kakšno neljubo presenečenje.
Privlačna steklokeramika
Steklokcramični štedilnik ima posebej obdelano kuhal no ploščo iz keramiziranega stekla, ki Ima dobro mehansko In lemperalurno odpornost. Jedi so hitreje skuhane, pri lem pa porabimo za 10 do 15 % manj energije.
Ciladka ptTvršina sieklokeramične plosce ni Ic prijetnega videza, temveč jc manjša ludi nevarnost, da bi se posoda na njej prevrnila. Še več. vse vrste posod lahkt> premikamo sem in tja po celi plo§či. Ste-klokeramikii je neobčutljiva na udarce, temperaturne spremembe in odi^niiie. zato površino kuhali-šCa lahko uporabimo celo za delovni pult. Tudi čiščenje gladke površine plošče bre/ robov je preprosto.
Pokazatelj zaostale toplote omogoča popolno izrabo energije in varnost uporabe. Prikaze nam. katera kuhalna cona je za kuhanje še dovolj topla in kdaj je kuhaliSče varno za dotik, saj indikator ugasne šele, ko temperatura površine pade pod 50'C.
Nekateri proizvajalci v steklokeramična kuhališCa že vgrajujejo grelce "hi-light", ki v primerjavi z običajnimi hitreje segrevajo kuhalno površino, omogočajo boljši izkoristek energije. kraj:5l ixJzivni čas in enakomerno porazdelitev tcjplole po dnu posode.
il 20 Qotpodamo deževnico (zallvonje deževnice na ^
stmvdnM
ARMEX AMUTURE D.0.0.. Iraróno Gorico
Tel,: -t-3661 70Ó9 260, 7069 270 F<xc: + 3861 78 69 265 Www.armex-ormoture.d, e-rnoil : hfo.aime<@8lol.n0t
Mol8 ćlsttine napme od Moč čiščenja do
tacd&aavodSkdáei^teín druge îeBte sforo greznico iprementtl v čKtitno napwo, brez velHdh posegov 7 Ml Imamo r^ttev 2a vot.
b noieçq Dfodolneço progiomo po vow nudimo ie i
-	motdfial 20 njnonjl vodovod	- mateikil za 2unon|o kanali2aolio
-	vse vrele namakalnih sldemov	- fleksibilne oevf 20 potopne irpalkB [do 200 m v enem
I
Po jutru se dan pozna. Začnite ga v slogu - Solitaire.
R«eept 22 popolno jutro z	IsMefje SoHtiii« je propmt: Takoj ko
se	DhUsnrte na gumb aosrata za kavo. š« oredfn »e bo dom ndDol>
nil 2 vonjem m sveži kav, bo grelnik ie zavrel vodo za tiste, ki dan raje začnejo $ čajem. Irt ko boste vsi skups* sa mizo. bo opekah r^no do popolne hrusU)d-vostl popek«] svsže rezine kruha. Mmmm ... kako rnalo Je potrebno, da se ČJovek po&lavl na noge,.. In kako lepo )e vedeti, da je nekdo mislil na vse.
BOSCH
Invented for life
>	Odlično založena trgovina z gradbenim materialom
>	Zanesljivo NAJUGODNEJŠE GENE daleč mM\
>	Na spreglejte akcijskih
OŠTAJNER
'	materialom	d.o.o
ffmWriPnI S É
Topdotn
Dtopdom
Ravne 21, 3325 Šoštanj, tel.: 03/ 897 09 90; vw^Av.postaJner.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.h -19.h; sobota: 8.h -13.h
MOŽNOST DOSTAVE NA DOM
*	430 novih elementov kuhini
*	brezplačna dostava in montaža
*	popolni računainiški 3D izris
*	nakup brez posrednikov
Vsi stranski elementi so vodoodporni
Bela tehnika:
UUBUANA, loçritëka 5,	tel. 01/430 77 30
DOMŽAL£,ArtonaSkoka2,	tel. 01/729 27 20
KRANJ, Vo<iopfvceva 16.	tel. 04/236 47 70
MARIBOR. Partizanska 44,	tel. 02/250 16 73
KOPER.Sp.Škofije54,	tel.OS/65401 16 ^BOSCH SIEMENS álAffSTON W^WCOkl
....	htofteiHi in:r^fTïïTnft7i>T3^Miiiàitupuicuiiiiijg
www.Liiz-Karantania.si I \ISII^inm?msKEmmmuíHC0
"	t indwtt 87.700 SfT
mE
ALU bi PVC etowbno pohlilvo - ilimkl vrtovi
FRANC MAKMUNC^
C. L. Oobrotinška 21,3230 Šentjur E*maíl: franc. majoranc@$iol.net Tel.: 03/746 12 97 Fax: 03/746 12 95 Gem: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ŽE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL!
*	proizvodnja termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade
*	ALU - PVC stavbno poliištvo
*	vhodna vrata
*	razne zasteklitve
*	dodatne zasteklitve
TRADICIJA - KUOVOST - VARČNOST - STEKLARSTVO MAJORANC!
PRILOGA
Zaščite lesenih talnili oblog
MeOieni ko so pancini parkeii. lainlnaij in furneli 1er parket s pluto v večini primerov /c v proizvodnji konćno zasciicni, pa jc potrebno klasične in lamelne parkete 1er ladijski pod po polaganju še obrusiti (in s tem izravnali površino) ter /ašćiiiil /. ustreznim premazom. Ta premaz so najpogosteje rszlični laki. posebni voski ali olja. Pri nas je najbolj razširjen naćin lakiranje lesenili talniii oblo^. Glede na namembnost prostorov in s tem povedano uporabo položenih lesenih talnih oblog (obremenitev, vlaga, vzdrževanje ...) lahko izbiramo mod tremi vrstami lakov • polivreian-ski. kislin!?ki in vodni. Polivreian-
ski veljajo kot naj odpornejši m mehanske vplive in najćvrsfejši ter so primerni /a najbolj frekventne prostore. Kislinski so nekoliko manj odp<irni, vendar primerni za večino stanovanjskih prostorov. Oboji pa vsebujejo nekaj zdravju škodljivih snovi, ki pa se izločajo samo v ćasu sušenja laka. Po osušitvi niso već zdravju škodljivi. Vodni laki so zdravju prijazni, vendar zaradi slabse trdnosti in odpornosti proii obrabi primerni predvsem za malo frekventne bivalne prostore.
/a bolj rustikalcii in bolj naraven videz lesenih talnih oblog pa lahko uprabimo p* osebna zai^citiia olja ali tekoče voske. Taka /ascita

Mu^ LIHTENEKER, t.p. •n^<to2l5,3325Scilaai.idefcio:Û3/89n€20,fsc03/89î 16 21 E^iuul: ljbtetKkflr.Uma#siolitci
^vlàlnslia vidrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih s paro. peskanje fasatl in druga dela v zvezi z zunaniostjo zgradb Gstrojno čiščenje kovin-peskanje
In bnišenjs 0 kronsko vrlanja betona Dsobosllkarska In steklarska dela Gdajanje gradbenih strojev in opreme v najem
poudari strukturo lesa in daje občutek domačnosti, je pa nekoliko boil zahtevna za vzdr^xvanje. saj je talna obloga manj zaščitena pred tekočinami.
Alternativa uporabi zaŠMtnih sredstev za les
Trendi na področju z.asčite lesa so, da se kemična /jiščita lesa up<v rablja le v namene, v katerih se okužbe lesa ne da preprečiti na kakšen drug, okoljsko sprejemljivejši način.
Cilive ne morejo razkrajati lesa, če je njegova vlažnost nižja t>d 20 %. /ato lesa ne vgrajujemo direktno v stik 7 zemljo. Pri lesenih konsirukcijah postavimo nosilce na jeklene stebričke- Pijniembno je, da ptjskrbijiio. da nam pri lesenih konstrukcijah voda ne zastaja. Pri oknih vgradimo polico tako. da voda ne zateka nazaj.
Druga mo/nost jc uporaba odpornejših drevesnih vrst. Bukev, smreka in jelka, ki predstavljajo večino lesne zaloge v Sloveniji, Žai nimajo trajnega lesa. Jed rovina <idpomejsih drevesnih vrst (hrasta in robinje) pa je redka in ponavadi zelo draga, zalo njena uporaba 7a vse izdelke ni smiselna. Uporaba tropskih drevesnih vrst ni sprejemljiva z etičnega in okoliškega vidika.
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GEODETOV ŠALEŠKE IN SAVINJSKE DOLINE
6. 3320 VetWie. te: 897 67 77
-GSMi 041/70 80 95 Î^QSM: O4íř/e0 62 91 ^ GSM; 041 / 41 00 94 ^cs" - ZoKiii Gregorr^ - GSM: 041 /'24 92 22
PRI NAS LAHKO NAROČITE NASLEDNJE STORITVE:
#zakoličbe objektov in komunalnih naprav# urejanje mej in parceliranje 5 geodetski načrti (M 1:5CK)) za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov geodetski načrti komunalnih vodov spremembe vrste rabe - vris objektov v kataster t izdelava etažnih načrtov za vpis stanovanj v zemljiško knjigo » naslaviBv rn vzdrževanje topografskih plasti geografskih iaformacijskih ststemovl laíaiw projâktov izvaclenih del a konûriOT-vode m naprave w
Def. ôss za stranke* v«^ d	7 00-ëe 15 00 ob-wdah ed 700-do 16 00
le/avam se lahko izognemo tudi s seâijo v zimskem času. Po zimi les vsebuje manj hranilnih snovi /a glive o/.ironia insekie. Poleg lega nizke leinpcrature še do daino preprečujejo oku/bo lesa. Dn^i pomembni ukrepi so lupljenje hlodovine, higiena na skladišču ter pravilno sušenje lesa.
Kol zadnjo, vendar ne najslahso niožnosi zaščite lesa brc/. up<v rabe biocidov, navajamo možnosi modificiranja lesa. Lesu spremenimo sirukturo lako, da ga glive ali insekii ne prepoznajo več kol možen vir hrane. Najpogosteje se uporablja aceiiiiranje in termična modifikacija.
ARWĚNA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Morijon KAC, s.p,, Efenkova 61, 3320 Velenje
prostorsko iioirtovaii|o proloktironio obioktov ixdolcnro lokacÍ|skÍh dolov proloktov strokovno svotovanlo
«041/406 269, 041/44Ó 732 %E-mQil: orbeno@sioLnet
Lesna biomasa - udobna energija prihodnosti
/ima je pred vrati tega dejstva se vsi prav dobrtj zavedamo, ko zremo v hladna jutra in turobne jesenske poptîld-nevc- Kurilna sezona, ki nas čaka in so torej priprave nanjo v polnem ra/mahu, daje letos najverjetneje misliti tudi tistim, ki so do nedavnega še bili ptipoinonia predani tradicionalističnim ogrevalnim vfmm. Cene naťtnih derivatov so v /ad-njili mesecili dosegle vrtoglave vrednosti» pravtako pa je pričakovano ptwišanjc cene plina praktično neizogibno. Kako torej kar najceneje in pa seveda toplo
Zakaj kuriti s pelefi?
Oegovorimo o upravljanju, jc povsem enako - oboje je avtomatsko. Cc pa gledamo iz finančnega zornega kola, pa je zgodba povsem drugačna: dva kilograma peleiov nadomestita liter kurilnega olja. Će preprosto izračunamo, da je ccna kilograma pelctav 36 rolaijev.
preživeli nir/k zimske dni tega leta in tudi prihodnjih let?
V podjetju FFROTERM so Vam prija/no pripravljeni ponuditi odgovor, ludi če na Vasi^ vest trka le ekolijska osveščenost in skrb za naravo in ne nujni varčevalni ukrepi. Izkušena ekipa razvojnega oddelka FT.ROTLIIM iz Selnice ob Dravi se zc dolgo vrsto [et ukvarja s tehnološkim razvojem in nenehnim dovrše-vanjem ogrevalnih naprav, ki kot kurivo uporabljajo različne vrste biomase. Sem sodijii kotli na polena, popolnoma avto-
govorimo pri ogrevanju na pelelc o več kot 50-odsioineni prihranku. V primerjavi s kurilnim plin<jm je prihranek ^e večji, medtem koje investicija nakupa kurilnili naprav za kurjenje na pelete v primerjavi z napravami za kurjenje na plin ali kurilno olje skoraj enaka, saj» kol že rečeno, 40 odstotkov inveiviicije povrne državna subvencija.
matizirani kotli za kurjenje peleiov ter kotli, ki samodejno kombinirajo uporabo različnih energentov.
Seveda pa v podjetju izdelujejo tudi kotle na olje in plin. Sicer pa podjetje obsega ^e širok program proizvodnje kon-denzacijskih, nizJcotemperatumih in traj-nožarnih kotlov, kotlov na lesni plin, etažnih kotlov, gorilnikov, bojlerjev» solarnih grelnikov vode, sončnih kolektorjcv, toplotnih črpalk, zalogovnikov in cistern. S kotli in solarnimi sistemi, izdelanimi v pcv djetju f eroterm, se že ogreva velikoi vrtcev, §ol, aviosalonov ter stanovanjski in industrijski objekti doma in tujini. Največji delež prodaje ima podjetje Feroterm v Nemčiji In Avstriji, v zadnjem času pa veDko izvažaji) tudi v Bosno Ííí na Madžarsko. Cq govorinvj o modernejših ogrevalnih trendih, ki pa na naiem ti^u šele prihajajo v veljavo Je to vsekakor ogrevanje z lesnimi teleti ki je popolnoma avtomatizirano in, kar je najpomembnejše, trenutno zelo ekonomsko zanimivo ter ok«)-
^VSI NAâi PROtzvon IMAJOIDV-ATCSTC ^UOOBNO.^ ...VARČNO^ ^TCHNICNO 00VRS6N0.
—ërôïSrôNëopôMBïô—
CWŽAVNE SUBVCNCtJ€ OO 40%
FepÔterm
SPCOMNI l£5NI KOTU ♦BAjeue 5 poisu ♦ÍSTO a«M6VAMJ6 >f% PMA zeu> NIZKA &AJAVQST «mK MMA6AIM MOSTOR- CMO NAUMMUe NA (Ml ZADOVOLJI ĐN6VN0 pomo» PO eMs^aji *e<ÛSTAVNO lOWluetJC IN NAISIRANJC K0T\A
tajtmumjA
*«e«J9C* SOCUkVA ZA NAZMC MOŮ MS eo IN 60 kW ♦BWJHbl^K PfKKO 9tk
pcieroMAT
fCQTU MA PCLerg «POPOLNOMA AVIOMATWO B60fl6VANie P«UTOV «AVTOMATSKO ÛâÎeUC P^OA «AVTOUATSQ Vt>6 «AVTOMATSKO 002AANJE «nVTTlPOŽARNA ZAâCrTA ZA
PRMcn €Leai«£h«fiA RPAIW
«POPOLNOMA AVTOMATOM NiKDZOtt OSLOVMUA XOTIA •eOlNSTVCHA T(KN0U>6WS 0OV1tâe4O9T
Biope.eT5
SP^OMMl NOMAmiRAM XSIU ZA KURjeMJC Z POUM M pfien ♦MOTNOST UlRjeUA Z POUNI IN PCLCTI ♦AVTOMATSKI PftSHOO KURJCNJA IZ POL&t HA PClťTC
•AVTOMATSIO) OOZIRANiC PCLfTOkf IZ SfL05A ♦AVTC3MATSKĐ SAMODEJNO KOTLA
♦AVTOMATSIO m CNOSTAVNO KRMILie«J6 SSTťMA
I
=dJ
30 kW Sr^QALNI LSNI lOTCk SMOAIffT«! 90a%-9e]%
aokw KOMPiťlTfl SISTSA 2 « n^ SILOSOM IZtflMSTSK acv&iaih
W MV AVnWAtSM) SSr«M NA P0Í9(A M PCLCrc z SHODOM lOtn^ Bioxtsrcx sos^-^p
(NFORUAOJe ocaw s 67i 00K>: €73 00I& €73 OCŘ6
F6P0t€Pm
64MfLK0M€ftCIAlA£^R0TCRM SJ. WWWi^ROTmiď
Iju prija/no. s ponosiîm lahko povedo, da s svojimi atestiranimi izdelki okoljevar-stvene norme in predpise(ElI-OKO-NORM). ki jih zastavlja livropa. ne le dosegajo, temveč ludi presegajo. Kotli, ki jih lansirajo na tr/isće tako doma kiU v tujini, so subvenci<mirani, kar pomeni, da del stroškov investicijskega vložka povrne država. Tak način državnih subvencij je ze vrsto let redna praksa v veliki večini evropskih držav, zadnjih nekaj let pa se aktivno izvaja tudi pri nas. Država sofinaiv cira do 40 odstcnkov investicijske vrednosti kuribie naprave, Oe gledamo s finančnega zornega kola kupca, je njegov vložek pri nakupu naše kurilne naprave v primerjavi s kurilnimi napravami na olje ali plin praktično enak. Država kurilne naprave l-erotcrm subvencionira predvsem zaradi ekološke neoporečnosti in nadptwpreènih izgorcvalnih izkoristkov,
S pojavom naftne kriz^e in ob spoznanju. da je količina fosilnih goriv t)mc-jena, kar nedvomno pogojuje gibanje cen tega energenta. se ponovno posveča vedno večja pozornost uporabi lesa kot glavnega eaergenta. Hkrati pa se ved n o bolj i d te nziv n o og I a a zaves t. da jc onesnaževanje okolja zaradi pridobivanja energije postalo človeku neprijazno, če ne kar nevarno. Uporaba lesa iu sploh biomase pa je oktilju prijazna. Ta prednt>sl je očitna, če primerjamo emisije ogljikovega dioksida (-CX)2) pri zgorevanju biomase in fosilnih goriv. Pri zgorevanju fosilnih goriv nastaja sproscanje ogljikovega dioksida v zelo kratkem času, inedlem ko je pri zgorevanju biomase sproščanje ogljikovega dioksida nevtralno. Drevesa namreč črpajo pri rasti C<)2 iz zraka in namesto njega vračajo v atmosfero kisik. Pri zgorevanju lesa poteka reakcija med vskiadiščetiim ogljikom in kisikom iz zraka. Kot eden od produktih zgcjre-vanja se spei sprošča ogljikov dioksid, količina C02 pri zgorevanju pa je enaka količini pri gnitju.
Pomena emisij CX)2 se zavedamo šele v zadnjem času, saj ima ta sicer nestru-
Poleg kurilnih naprav, ki za energent uporabljajo lesno biomaso, ter vseh ostalih omenjenih proizvodov pa se v podjetju Feroterm ukvarjaj<i tudi s proiz-vodnjíí peleiov. Bili so namreč prvi v Sloveniji. ki so pred tremi leti pričeli prob.-vodnio lesnih peleiov. Ti so namreč izjemno uporabni za avtomatizirano kurjenje. l/delani so iz čistega lesa oziroma žagovine. ki pa lahko vsebuje le do dva odstotka skorje. Proizvodnja peletov teče brez hrupa in je čisla, saj poleg posebnih strojev in transporterjev ptJirebujejo le se elektriko, Pelete razva/aj<) s cisterno ali posebnimi vrečastimi kontejnerji. Cisterna ima nastavek za vpihovanje. tako da je hišni silos oziroma za logo vnik poln že v nekaj minutah. Podobno kot pri kurilnem olju, vendarveliko veliko ceneje. Kot tretje najpomembnejše - ne samo, da proizvajaj<3 kotle in bioma-so(pelctc) - pa je podatek, da podieljc samo izdeluje tudi naprave za pr<')izvod-njo peletov,
pen plin zelo velik vpliv na učinek tople grede in posledično globalno segrevanje ozračja, Jc pa res. da zgt^Ij z uporabo biomase tega problema ni mo goče v celoti rešhi, lahko pa je eden i)d temeljev /.a njegi»vo obvladanje.
Pri pravilnem kurjenju z lesom, ki praktično ne vsebuje žvepla, ne onesnažujemo zraka. Je domači vir energije, ki je vedno na voljo in je tako neodvi-sen od različnih energelskill kriz. Pomembno je ludi to. da se izboljšuje vzdrževanje gozdov. Pa>uvodnja lesa • lahko nudi tudi nov<i perspektivo za marsikatero slovensko kmetijo in <id-pira nova delovna mesta, se posebej na bolj odmaknjenih p<^dročjih, saj pri predelavi lesa ostane približno % vhodne surovine kot odpadek, ki ga je mogoče koristno uporabiti.
Za izj'abo vseh naštetih prednosti je potrebno poleg ust.rcz!ic cenovne politike, ki je v rokah drŽave, največ narediti pri avtomatizaciji priprave lesa. tije-govega transporta do porabnika in kasnejše rabe naprave. Ta tehnični problem je danes rešljiv, rešitev je v pripravi lesnih delcev take velikosti, ki dopuščajo kontinuirani transport.

ČETRTEK, 20. oktobra
PETEK, 21. oktobra
SOBOTA, 22. oktobra
NEDEUA, 23. oktobra
PONEDEUEK, 24. oktobra
SLOVENIJA 1
Oilmen
O/.DO	Poroiila
mh	DohiCiimro Û8.QD PwQňla 00,Ûb Oûbmiuiro (39,[IQ Pwoftla 0fl.Q5%inSkiL Î4/76
Û9.1Ô	Poii klobukom 09.bD U(ldaja;3Qtrnkc
10.20	PoiDaíomuiunf
11.10	l27lVk
13.00	Porubla. §pori, vn^nië
13.?5	Dru?iriskť/gotůju
M.1S	Rsave
li'lO	Oilpeu pijsniki
lb.00	Pnrctila. pronmí
1bJ]b	Moslow
IbíO	CRdfik, il/b?
liSO	Risanka
16.10	Isa,lyr^Mililti]
16ib	Fnajsia^oići
1/.nn	NovicEX^orLvrDnie
17.3b	^isleia iiiiadnsti
16.20	Duíiwniuinp
18.^0	Rinsji^nka
19.00	Dncvnivrer^e. ipori
7m	íefinik
21.00 temidan ?1J30 Kf^igs iiiRntí bnga 72,00 OdiiiuvaporuraiiB 72.bD CIssbcni vuCer n0.3b Dnevnik, vmiiië.^on 01.30 faiinik Û2.?ô Dnnviuk/ameiskKtv 0?.50 IfflQM
SLOVENIJA 2
06.3Q Inloksnal 09.00 ZaNvm mfrikanal 11.00 Ivpmrfaja 11.30 Olrcćki inlokanai 1?3D /abavîii in toal ]2Mi IVptodHja 11.1b Slňdi.tvMaMbur ]AAb Mort vainvuv Koper 1b.1bSQt]iiipafk. 11/11 1b.3S Circom regional. IV Maribor 16.10 fesnianDs VirajRViŽifri.
?/? i;,2n MosKivi 1/,bO DaVLt/bori/juLraiijcga
prngranm 19.00 KapfanQvi.9/13 70.on Jubmlim koncori Ši^imkih 1.
Ittel
21.0b MIadosua oi^lnrlaloiii. rinbiini.
omnibus 22.05 PfoiPki, '.draffia 23.ba ^ulQianiladDsii 00.3b Cnifjara.ebfilm 02,15 Inioksnal
ÎJ6,bD ?4Ua ponovitev
\im	RickiLakâ 06.^0 MaiBrinapoi.nâd. 09.35 ProuvBUanai 10.25 TvpfOflaia
10.55	Vda Manja. nad.
11.60	Pmrojčnflíiijhí^^iinjiad.
12.45	Míjnk.nari.
13-'10	Ivprnrfaia
14.10	Rickíisk»
IbilO	Prvroisnaliubc^tjn.nad.
16Í10	Vda Mania, nad.
17,00	Prou valfu. nad
l/.bb	24 ur
ISilO	Maismia poi. nad.
19il0	24 ur
20.00	íreii[a
71.45	fiar
22.15	Na kraju Mna. iiari.
23.10	Zahorlno krila nan.
00.05	Oorninijnn.dinBr. Idm
01.bO	24 ur. ponovitev 02 bO	Noi^na pannraiiia
©
09.UQ Oobrojiiira iníumaiivno
ra/v(!driliia adiiaf» 10.00 Vabiniuko^lerlu 10.0b Odpria icíiiH, poiioviiRV Kniikru^gij bovSIov^niji? Skladen regionalni ra/vni Sloveniie 11.0b Naj opoldneva 11.ID Pup i;am. ^lasberia oddaia, pon. 14.00 Vito Irani, obvestila 1/.bb Vabiii^okagladu 18110 Mo|C3mrnGdv?dekJaka,uir.
oddap SorodsiVRra vayi 10.40 Regionalne! novíi.'s 18.4b Nedsljsii i/lfiL poiopisnn
rírjkijriiiiníarna oddaia IB.bb Asova gibanica, iníomiaiivita
rjiidaia. pnnovilBV 19.2b Naj!>pind()bfv;i 19.30 VidQosirani. obvestila 19.bb Vabintok.oçilpdii 20.00 Rotsivoprssiolnicc, dokuni. oridaia I |iihl|ana v dnbi inrlusinaliiaciii} 70.30 V liannoniji/naravo, kmeuiska
nddaia 70.55 Regionalne novice 21.00 Ra/^lerlovdnjR. inior. rNldajii 71^0 Najvi^a.komakinaoiliiaj??
narodn/abavno fllasbo 27.45 I? oddâjB Oobro (iilra inform.
ra^vcdnlrra odi(a[a 23.35 VabímnkriylRílu 23.40 Najspmdrifíva 23.45 VidRQSir?nL obvtísiila
SLOVENIJA 1
OBa^O (Jdineví
OAOn	Pofoňla
07.06	Dobro juiro
08.00 Prjroíila
0Bi)5 Dobru luiro
09.00 Pofořila
09.05 li^.igrani íilm
09.20 Rtsanka
09.35 Fnaisia^ola
10.05	Prisiuliniinu tiSini
10.35	Žvanil
11.2b	Drugagfinpja,//7
12.15	Osmi dan
13.00	Píifořila. Sport vfBms
13.1b	Ob/(inadij}H
13.45	Duhcvniump
11.05 Amt;ri£ankp. dokům, mcsp.ca
1b,00	pínrn&i
1b. (Jb	Mnsiovi
15.40	PaiefikUavfd.3/?b
16.05	Iz popolno torbe
16j^5	Sprsmenjba naířia, S/fi
17,00	Nnviťe.vremo. $|}ort
1?,3b	Nfl^nani svBl, 1/4
18^.^0	^r^banie domliiCB
18.40	lukainUička.nssnka
18.4b	Cťlssbn. nsanka
19.00	Dnmik. ^Rfne. ipori
70.00 NajibkRiši ílsa kvi/
20.50 Slaćanio. 17/70
21.3b	Dinarna tlinar, igrani lilm
Z?.nO ùdMiPV),§porL vreme
2?.b0 Polnaimkkđ)
00.05 liinsuka
00.25 Dnmik, vrtíme, špori
01.20	Zdai !. odds] a in ra;g ibano
^vl|Cfije
01.45	Dni3vnik/ami2}sk9 IV
02.10	Inrokanal
SLOVENUA 2
0B.30 08.30
Inlukaiial
Iv prodaja
Zabavnt inlnkanal
Tv proilaia
Oiro^i ínlokanai
Gfssnik, tv Manbor
Roc£o. liai, film
SiaÍBta mladosti
^poritpns
Mik<j1i ob dsetih
Zda]!, oddajala ra/gibano
iivljonie
Mosiovi
Davi. i?brjr^|uuari|i^g3 pro[)rarfiâ VštindGselili.1/G SiOfiniSÍB. 1/Û Alpii. Donova. Jadran Diy folk
Smith park. 17/11 Dvnlf^nosL ^rig.lilm Umorprj piloti, n&mškiliim Iníokanal
i	10.50
i	11.20
I	17.20
i	12.50
i	11.20
i	15.05
j	1b.16
I	16.45
1	17.20
I	17.50
i	19.00
i	70.00
i	70.4b
i	21.1b
i	71.15
I	77.10
i	73.55
i	01.35
08.50 24 ur. pnnoviiíiv 07.60 Mamnikapoinad. 08/16 Prou vewj, rfsd. 0935 Tv prodaja 10.06 Víla Manjs, nad. 11,00 Prcfojsiia ijiibsmi. nari. 11.5b Irenfa, pijii. 13.40 Ivprudaia 11.10 Rrdi I ake. pon. lbOO PfBfniena l|iibe7co, nad. 1B.00 Vfh M'àrij^, naij. r/.OO Prolj vmni. nad. 17.bb 74ijf vrfimu 18.00 Maienita poL nad. 19.00 74 lir 70.00 V^Hrmah pustl 70.40 8at
21.10 Fulga$?.arnpjíilm 22.b0 litekinioíposiavB, nan. 73.45 Rul worth, amer, (lim 01.40 71 ur, ponovita 02.40 Nočna p^norania
©
09.00 Dobro |u ira. mlorrnaiivno
ra^Eidnlna oridaia IDilO Vabimokngicdn 10.05 Ni^jvi^a, ponovilevglasbi^ne
odrlaje 11.2,0 Majspuidnava 11.00 Vidunsusm. obvssula 17,55 Vahimokoglndu 18.00 Miàma§.oin)Sk»rjdfja]d.3.!V rnro^a
18.40 Rt!yirjnalnRnovít:e 18.46 Ro|sivo preslolnicfî. dokon^eniama oddaja Ljubljana v dcèi indusuiali/aciie 19.15 Valiimukoglerki 70.00 NAOBISKU pri ANICI MFH, dvlnnni kniige Je pušelti: narejun dokunmniarna nddaj» 21,1b Regionalno noviCB 21.20 Naj spol dneva 21.75 Vabimokogleriu 2m Odkninnisknio,
dokiinieniama odilaj!) 22.20 Napoved tiiflm anyli^ke
Prwmcr lig« 22,50 l/oddaieDobrojiitrti.inldfm.
raivcdriln? oddaja 73.40 Vabimo k oglerhi 23.45 Videostrani, obvesiila
SLOVENUA 1
06.30	Udmuvi
D?.00	/godbeiiSknljkR
07.40 popoute lorbe
08.10	E nnl III de lekuv. nnnt^i iiiin
09.bb	Najšibkejši čl!jn.kvi/
10.45	Potoklub
12.00	leriifk
13.00	Poroíiía. Spori vrsnia
13.20	Turisuks
13.45	Pnmaijaimrjsi
14.15	DnktfirMarun.?/6
15.10	HladnGj§e podnubi^. anier. iilm
1/JJO	Poroiilíí. SpoavreniB
17.15	O^are
17.2b	Soiilja, IV Manbor
18,40	Pnhaja Nodi. risanka
19.00	Uncvrnk. vreme. Sport
?Đ.Oij	Blisk. 6/15
70.30	Prviinijruyi
21,00	60lBipu$mifiwovi/ij» ^suiké. iirefKK Í7 Koebsnhavna
23.3b	Puročila. špoft. vrenie
00.05	(/branců 1/12
01,00	Dnevnik, ^orivrentp
01.40	Qnsvnik/ameiske iv
07.0b	(níokanal
SLOVENUA 2
0B.3I) íníokanal 08.60 Tvprodaja 09.2b SkQ^ii'as
09.3b 5?vaip.Siï»ie.VSl.(?|. 1, vo^tiia
It.Oíl Zdaj!, oddáia n razg. ?ivijcnie 11.2b Ciiyřolk 1l5b [vprodajs
12.35	SPvalp,sniut,VS[.ň,2. vn/n;a
13.bO Juljil!íjnikoncKri^i3jBrskih7. I.ifel
14.55 Mladostiaogledalom.dokům, omnibus
16.60 ÙSU J: nala pravica!, doknm. nddaia
17,20 Maçia?in ligo prvakov v
nogomsui 17.55 Liga(irvaktivvnAomeiu, Halnarljoerdur Gomn^a. prsnos 20,00 Ljubumsícw.íilm
71.36	V«KBirli,7/B 77.30 Nrkoli ob desetih
23.30 Zjjorbaoianiajikiyla^ji. 1. del
00.2b Inínkanal
0?.30 Iv prodaja 08.00 Na§ mall svBl, ris. senja 08.10 Brata KoalôDk. ris. sonja 08.20 Dn}bi7ki,ns. Sinja 08.30 OsirM,ns.[i1m 09.20 0ui:kQ.ns.snrt|a 09.40 Harold invt|nlii1navnSC»mka.
ns. ^nja 10.10 A;iAtiak:k, í/ob.serija 10.40 Ôan^bna an[ili>$Čina. oir. i/obr. sariía
10.50 Na|litp&^ pravljicobraiov
Gnmm. ns. Irlm 11.20 ^Iska košarkarska liga 12.20 Diaytto^a: umor. nan. 13.15 Na§a sodnica, nan. 14.10 Providsnrï. nan. 16.06 Nari'fitni 2a ubijanje, doknm. sani a
1B.05 Pu$tolov$čír^8 viiivjini. dokom.
senja 1/.05 71 lir,vreme 17.10 Zapué(;(^ni oi^ka. arii^r. Mm 19.00 21 ur 20.0(1 V;i^mi aii pusu 20.40 Bar.vlivo 21.40 [ ahki dekleti, amer, iiim 23.7b AJias, nan. 00.70 D(íklB rta oglai». amer. íilin 07.70 21 ur, pfjnnvitev 03.20 Noi^ji^ panorama
©
09,00 Miš maS.oiioi^ka oddaja.
ponrmiev 09.40 Vabimo k i^Nu 09.4b Napovsd lûk^m angli^kc
Prem Ilir lige lO.lb Naj spol dneva 14.00 Vdionstrarii. nhvosliia 16.55 Vabimo k ogledu 16.00 Angleška noyomfiina Premier li[|a, ManrMierUniisd: Toiienham. neposredni prenos ipkrne
18.00 Vharrnnniji/fTaravo.kmetij$ka
oddaja, ponovi lev 18.30 Naispoldiieva 18.35 Moica in medvedek «laka.olro^ka oddafa Sorodsivpne vezi 19.15 VtdGostrani. obvesiila 19.55 Vabimn k oglniij 20.00 1404.VTVfnaatVin.rpgion>ilni
inínmiativni proyram 70,75 Kulliira.iritnnnaL^vna oddaia 20.30 /daj. oddaja ^ara/gibano Ovijen B
21.00 CftASKAGOrtAPUJtíNlí;RA 2005. posn.l.dKlHÍt^ uvala 77.30 Udpriaicma.ponovilBV Koliko rogij ho v Slovuiiiji? Skladpn rogiooalm raAfoj Slovsniie 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Nttjspoidneva 73.40 Viiteosuarif, obvesuía
SLOVENUA 1
07.30	Iwhv
ilfl.bO	Sport Spas
10.20	Sledi
10.50	De?g[e,kjersDilomalegende.
12/13
11.20	O^are
11.75	Ob/04]adiilići
12.00	1jiirjjeiR7emlja
13,00	PoroCila. Sport, vrwnc
13.10	PriJoiuvoj/Naialtin
14.1b	lislega iepegapopotdneva
14.70	Poldnevnik ^
14.26	Človeški iaktnr
14.30	Nedeljsko oko
M.10	Pelmimiulav?
14.46	InkiDtirrBnaOrriM^a
Ib.lb	Preilmeipo^lerija
15^5	Odprio
15.40	Ziveleyeiifle
15.50	Anglaèka nogometna liga
16J10	Spon na današnji dan
16.10	íbmipoimk
15.20	lorelfa
16.40	Coolinanka
17.00	Paroèila, Ipori vrpma
1 /.16	Ii.sisga iBpeya popoldneva
17.20	Glastadvoboj
17J5	Panika
r/.15	Vabilo ;aiKa
mS	VroÍB
13.10	Družabna kronika
lB.2b	^ebaiiieloia
18.40	Hopla, nsanka
16.4b	Čarli inMmin, nsanka
19.00	Onevmk, vršme, §pœi
19.7b	Zrcalo ledna
nm	Speidoma
71.35	^^porina oddaja
72/10	Pcuelsmeni
22.55	Poroiiila. Sport, vrwnc 23.15	Mojstrii:. íranalilin 01.06	Dncvmk, vnsmu. špnn 01.15	Oncvnik/ameiskctv
07.15	liManal
SLOVENUA 2
0650 Iníokanal 08.50 Ivprodaia 09.2b Sko^křas
09^5 SPvalp.smut..VSl (M), 1.
voPiija 11.00 Šporinifilm
11.16	Ruvija oiroških inmiadinskih pHVskih /borov /»gisie ob Savi 2004,1/3
11.10 Mladi virUio/i 12.00 Ivprodaia 12.35 Sjivalp.smut.VSl(M|.2. vo?nja
13.56	^^ednarodna obzoria
14.50 50[Blpesmiovrovi;ijB 6esiitkn 1/.25 Magazín liga SimnbilVorlaíonfl 1/.Ô6 liyaprvakowrokomeiii, Sàuvehol • C^ja Piv. laško, irunns
20.00 tele sveta. 4/13 20.M] Pokvariena dekleta. 1/16 21.55 Impromui
23.20 Liga prvakov v rokomeiij iM|, Saevehol Cdje Piv. iaSko. po^ietPk []0.4b iníokanal
0/.D0	Ivprodsia
08X10	Ugi[(ivaďm^t^ina,ns.si!ri|a
08.10	JunaSkiZorro, ns. (lim
1)9.30	Vrjrfovnikova vesma. ns. senia 119.55 Ptiljunakjn|,ns.st{nja 10.20	ArLAiiackj/(Ar.sfmja 10.60	i^arobnaangluta, l/ob. ser, 11.00	Oogodrvš^inoJaekiBiaChana.
ns.sema
11.26	PowerR8ngers.niiad.nan.
lliO	Šolska košarkarska hya
12.50	Diagno/a: iininr. nan. 13.46 NaSa sodnii;a, nan.
14.10	Snrlnik.arner. íikii
16.2b	lasrs^nidan, amer, iilm
16.15	24 uf
16.20	Italijaoskeílnbroiíi.knh.SHr,
19.00	?4ur
20.00	i)va tedna r3l|ube?cn. am. Iilm
2)	50	S lorina sisfia
22.40	Skoraj popularni amer. I il m
00.M1 74 ur
01.50	NoCna junorama
©
PONOVIO UOOAJTEOI.W. SPOŘÍ DA ïim Mi^ mas, otroSka oddaj» 09.40 HOlVlVmaga/in 10.05 Kiilurra.inloniiâUvnn oddaja 10.10 športni turck. športna ird. odd. 10.26 ŠporinigusLpogovorvsitidiu
íjk Šoštanj l(jpol§n:a 10.60 Opn/i(:í|skipni;ledinaqmp.in pr;lil]£na doga aniav^ Velenja, gos i: rani Sever, vo(|3Svei lupino SOS 11.50 Vabimo k ogledu 11.56 Najvikgost|e:ans.Pp,irahnka 13.10 Videosiíani. obvestila 14.76 Val^imo k oglsdii 14.30 AngljjSka nogometna Proíitier liga. Newcasilc Dniu^d : Sundudanrl. prenos icktita 16.30 VidK^Kiram. obrnula 19.00 Popcorn.glasbsnaoddaja 19.50 1404.VlVm3ga;in 20Í0 Kultura, inlomiauvna oddaja 70.7b NA GfiiSKiipn ANICI MIH. avtonci kniíoeJe puS^ln: narejen douim. oddaja 71.35 Videosuani. nbvi.>sula
SLOVENUA 1
07110 l'oroCila 07.05 Oobrojuiro 0B.00 Poroi^ila OB,05 Dobro juin) 09.00 PoroCiia 00.06 l?p(ipotnpiorbs 09.76 Risanka
09.30 SprimiimibanaCna.e/B 10.05 lisl^alept^ppopoidneva 13.00 PorDÍ^ila.ípori.vrRmc 13.15 I IS mg a leptiga popoldneva 141^0 Prví in drugi 15.00 Poroi^ila. pmmet 15.10 Dober dan. Koroška 15.15 Dme, 4/4 16,10 l{ariovmiii TaCek 16.20 Risanka
16.30 Ajkecpnnsiavratnnilt, 7/10 17.00 Novice. Spori vreme 17.35 Zganian]iibi;onov,dokiim.
oddaja 1B.75 žrebanje 3x3 1B.40 OvKlkrinuvuiičttk, risanka 1B.45 Očiiosina. osanka 19,00 Dnfivnik. vremj;. Sp^Kt 20.00 Doktor Martin, 3/B 21.00 l7?ivi 21.75 Dpi«
22.00 Ddnievi. ^ort. vreme 22.50 UrîiQnvmii/{i|a2/2 00.75 OnBvnik. vreme. Sport 01.70 Opus
01.4b Onnvoik/am^jske Iv 0?,lb Iniokan-al
SLOVENUA 2
06,30	Iníokanal
09.00	Zabavm intokariđi
11.00	Iv prodaja
)lin	Ouo^iiníokanal
17.10	Tv prodaja
12.15	i Sporina oddaia
13.05	Alpa Donava.Jadran
13^35	Impromuj
lb.05	Debele svs^, 4/13
15.55	Tunsiika
16.20	Davi. i;bof a lutranjKga
pnjyrama
17.25	Križarji. 2/2
19.05	NaSeskrivnoJivljenjrj.3/??
70.00	Osebno
70.30	Zenii
71.00	Studio cny
22,00	Antmija, [|las.nddsia
77.30	Studcietka
23.05	Brane Rnrtfid i«a oďa
0036	Iníokanal
D6.60 24 ur.pooovncv
07.60	Riiiilaks OB.40 Mama pol nad. 09-'^5 Proii vatru. nad.
111.75	fv prodaja
1DÍ5	Vifa Manja. nad.
11.60	Prerojena Ijubeřan, nad. 12.15 Špoftnasccna
13.40	Iv prodaja
14.10	í1icki[akH,poy.odd.
15,00	Prerojena Ijnbe/en. nad.
16.00	VÍÍ3 Marija, nad.
17.00	Proii viiiru. nad.
17.55	24 ur vrama
18.00	Matenna poi, nad.
19,00	?4ur
20.00 NaSa mala kiinik», nan. 70.55 Razočarana gispudinjA, riaii,
21.15	Dar
2?.15	Sknvnosini otok, nan.
23.10	NRkra|u/lo6na,nan. 00.05 Resnica noi^nili siik, ang. iilm
01.50	24 ur 07.50 Nnčna panorama

09.00 Dobro juini informaiivno
ramdriina orldaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 GRAŠKA DUHA PM IN IGIU 70Q6.pnsnR(i!k l.dela ÍKtivafa 11.30 Naj spot ríiBva 14.00 Videosunm, iibvesiila l/.bb Vabimo k ogledu IB.OO Regionalne novice 16.05 Rokomei liga leickom. Dosnetek i^kme RK Oold kiub ialficiRKProvpntSfoviuij Grad E! u
19.55	Vabimo k ogiadij 70.00 j^upan; vami, kontaktna
oddaja, g ust: Srečko Mah. i upa II MG Veleni a flegionaliie novice Moto Idf^, oddaia ;a linbiielje nioiokrosa
Rojstvo prestolnica, dokiimen. oddaja Ijubijanavdobi indti^inali/acije Naj spot dr^eva NajatraktivnsjSi dogodki angleSk^i nogometna lige. reportaža 22.50 I/odihjc Qnbro lutro. mti^matjvno ra/veiiilna nddaia 23.45 Vabimo k oglfdij 23.60 N^ispotrinsva
23.56	Videostrani, obvestila
21.00 71J15
71.25
21.55 22.01]
TOREK, 25. oktobra
SLOVENUA 1
06.30	Odmevi
07.00	lotila
07,05	Uobrajuirn
08,00	Pofoilila
08.85	Dobro jutro
09J1Q	Porodila
ÍI9.05 Aikcc m umeinina 17 kamna. 7/10
09.25	Cedrik, 39/52 0935 ŠpnriSpas 10.05	/yodbei?aajlike 10.45	So7ilja. svei (ridaia 11.65	PnJoiovcu/Naiaiijo 13.00	Poroi^ila, Spofj, vrame
13.75	Zssobnasobii. konceriskupine Melodron)
14.26	ÍHisk. 5/15
15.00	Poroftïla. Sport vrame
15ÍI5	Moslovi
15.10	Mogočna reka. rfs. film
16J15	Alimspo/naS
18.10	/lalko/aklaiiko
16.30	Knjiga mole bnt|3
17.00	Novice. Spon vfemfl
1735	/tfodbe jp;erskili duím
níiniavci;. 2. del
10.05	Modro
10.10	Simon v deMo^ s kredo.
risanka
18.45	Vid3inluka,nsanke
19J10	Dnevitik, vreme, §pori
20.00	lar^^
71.30	PeUa^ashiideyavríia.dekum. fell ion
22.00	Orfmavi.SporLVffimH
27,50	Zivlienifi/a/idoni,7/4
73.40	Ra/gledi slovenskih vrbov
00,16	Dncvitik, vreme, ^jort
01.10	Dnevnik zamejske tv
01.3b	Iníokanal
SLOVENUA 2
06.30 Inloksiial
09.00	Zabavni iníokanal
11.00	îvprodaja
1130	DtroSki intoal
12.25	Ivpnjdaja
13.00	Oseiuio
13.30	Pomagajmo SI
14.00	SliTvenci v Italiji
14-30	Zenti
15.05	Antmiia
15.45	l^luduniska
16,16	Sindiot^ty
17.15	Mœlnvi
17.45	D3W,i;bori?jiiií.pn)g.
18,30	60lelUZN.pQsneiek
19.05	SveinečiGa^er.tviyra
20.00	řrasinr,8/24
20.30	Medtem.sngNovaGorica
72.50	Ja/fia iřbi mamo, meh. amer, film
íin.35 Iníokanal
ÍIB.bO 24 or. ponovitev
07.60	Rinkilake
ÍI8.40	Materina pot. nad. 09.3b Proii vetru. narl.
10.25	ívprodaja
10.55	Vila Manja. nad.
11.50	Prerojena l|ube7S0. nad.
12.45	Provident;«, naii.
13.40	Ívprorfajíí
14.10	RiiiiLake. pog.odiL
15II0	PrBrojGiialiuba^ari.nad.
16.00	Vila Manja. nad.
17.00	Prou vetru, nad.
17.55	24 ur vreme
18.00	Materina poln ad.
19,00	24 ir 20.00 l^eveqcno 20.55 KuvinHiil.nan.
21.45	Dar
27.16	Nevr^ka policija, nsn.
73.10	Na kraju Mna, nan. 00.05 liliibas.amer.íilm
01.45	74 ur. ponovitev 02.15 Noćna panorama
©
09.00 Dobro juiro, inlnrmaiivoo
razvedrilna oddat? 10,00 Vabimo k ogladn 10,05 /uj)an / vami. punLIV pogovora, gost SreCko Meh. hjpaii MO Velenie 11.05 Najspoidneva 11.10 Rokomai Itya Telekom, posn. tekme RK Gold klub Zalec:RK PreventSlovmij Gradec 14.00 Vid&nsuani. obvestila 1/.56 Vabimo k Ofliadn 18.00 IV inStrukuja: Matematika.
kontaktna svetovalna oddata 18.10 Ned»lj!<kj i^let PlGii|Hva, potopisno dnkurnaniarna oddaja. 3.IVmte^a 18.50 NaiatrakuvrK^Si dogodilo
aiigloSke nogom. lige. reportaža 19.45 Obvmla, VI(inostran 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 14D5.VIVmaga7iiLrf!giunalni
infomiauvni program 70.75 Kultura, inionnativna odriaia 20.30 Spnrini torek. Spvtiia ml. odri. 70.60 Sporuii gost, kontaktna oddaja
Pnmož F a nan. judoist 71,30 Asova gibanica, mta. oddaia 22.00 Su kitam íasoncmit, mldajan
fivljpnjuRomov.3.1Vfnreža 2230 l?oildajaDobroint/o 23.20 Vabminkogkulu 73,75 Naispotdncva 23,30 Vide osira ni, 0 buss lila
SLOVENUA 1
06.30 Odmirvi
07.00	Pwořjía
07.05	Dobfojuiro
08.00	rVoCila
08.05	Dobm jutro 09.00 Porubila
00.05 Ka?iiovaria udusr^noat.
lutkovna precrtava
09.30	Alimapo/na^ 09.40 /laikoZakladko
10.00	Kniipa mene bnga
10.25	Ne?n3nisvBl, 1/1
11.15	Spot doma
13.0D	Poíoííla, Sport vrpma
13.1b	Nekajminutzacfomafoylasbo
1335	L|ud(e in milja
14.25	De^lË,k|iï SI] domR legende,
17/13
Ib.OO	PoručíÍH. promet
1b.0b	Mostovi
15,40	řračji dol, 1/23
16.0b	Male sjva celit^u kvi;
1/J)0	Novice. Sport, vromfi
1730	Zvami
16.2Q	lurisuka
18.40	^rebanjt^ Astra
18.45	Risauka
19.00	Dnevrjk, vnimB. ^ort 20.00 SadmípeíatCovonřnjo.
$an. Iilm 72.00 Odmevi, kultura, Sport vnsmu 22.55 Omi/iB
00.10	Dnevnik, vreme, šport
01.06	/vami,ponovm» 01.66	Dnevmk^amcjskť.tv 07.70 Iníokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iníokanal 09.00 Zabavni iníokanal 11.00 Ivprodaja 11.30 Uln)Ski infokanaí 12.30 Zabavili inínkanal 14.10 Ivproilaja
14.46	tvropski magazín 15.20 řrasipr.8/24 1b.45 Nikoli oíj dssetih 16,45 DobtitiianKoroSka 17.70 Mostoví
1/.60 Davi, r^bori/juiranjcija
programa 19.00 ^4,19/24 20.00 40. jubilejno IlorStnikovo
STf čánja prenos 21.00 Delitev, gledališče 72.35 Slovsnskaia^sDcna 23.25 Ubij me nežno. Span, him 01.50 Iníokanal
•V
ÍIG,50	74 ur, ponovitev
07.50	Rii:kiKake 00.40 Maten na poi nad. 09.35 Prou VBUu nad,
10.75	Tv prodaja
10.55	Viia Marija, nad.
11.60	Prerojena (jubpTon. nad
12.45	Preverjeno
13.40	Ivprodaja
11.10	Ricki lake. pog. oddaja
15.00	Prerojena iiube/en. nad.
16.00	Vila Mftnja. nad.
17.00	i\nUvQUu.nad
1 /.56	74 ur. vremp
18.00	Matennapot.nad.
19.00	74 ur
20.00 DCe. prevarant, morilec
71.45	Rar
22.16	Mnnk.rian.
23.10	l}uno jkiSCav^ki piancL amiif. [ilm
0136	74 ur, ponovi leva 07,35 Noi^na panorama
©
09.00
10.00 10.05
10.30
Î1D0 14,00 i;.56 18.00
18.40 18.45
19.16 19.20 19.55 20.00
70.55 20.50 21.00
22.
22.b0 22.55
73.00
Dobro jutra informaiivoo ra/vednlna oddaia Vabimo k ogledu športni torek, informativna mJdaja, jirinoviltw šponm gost puiiovitťv Pnmo? l-erjari ludotsi Naj spol dneva Vi duos Irani. obviJStila Vabimo k ogledu fralalaja. otroSka orlrlaja. 3. IV mre/?
Regionalne noviire
V harmoniji/a naravo,
kmetijska oddaja
Naj spoidni^va
Videos tra ni. obvfsiila
Vabinm k ogledu
Pup oom, glasbruia kontaktna
oddaja
Regionalne novice Naj sput dni^va Odprta ^ma. knotaktna oddaja,3. IVmreia, Nekadilci prou kadrbm I/ ndria]e Dobro jiitro, irilormauvnn razvedrilna oddaja
Vabimokogledu Naj spol dnpva Videoslrani. obvasnla
PRIREDITVE
(r.Froro<;kon
Oven od
' ■ S Jesen hočete eli nočete, velikotiolj delavne kot ste si řeieli in na-čriDvali. Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, ^ ^ da bi z nakopičenim delom končali 5e la mesec. Caka vas nekaj V bav. ki vam bodo všeč, pa (udi nekaj novih poznanstev, ki |ih ne
*	^ boste kar tako pohabili. Proslavljali boste tudi v oijern diu?inskem kiogu. Vse pa se te dni ne bo izteklo taka koi si belite. Tudi nek streb, kt ni bil majhen, bo postal večji, hi izključeno, da boste iskali pomoč pravnikov.
Bik od 22.4. de 20.5.
■ ^ Čebi prej dobropremislđi. bi se vam to, karsevamdogaia, verjetno ne
V moglo zgoditi Se sre£a. da vam ljudje zaupajo tudi zato, ker vedo, da Jih doslej niste nikoli pustili na cedilu. Se le čas, da se stvari obmefo v vaš prid Tudi kar se počutja tiče. V teh dneh bosta kontno izvedeli, kje ^ delate napako. In spoznali, da prijatelji pndejo m odideio. Mm pa je tisia, kj vedno ostane. To bosie ceidi veliko bolj kotprej, pa tudi na tem, da vam bo âe le-ste veliko naredili, ljubezen je vs^akor Nevedno zelo lepa, če le isk;ena.ln vajina le.
Dvoicka od 21.5. do 21.6.
Ne le. da boste novim znancem krepko zlezli pod kožo, nekdo bo zaradi va^ih dejanj v preteklosti začel kovati va§e sposobnosti v zvezde, kar vam bo odprlo tudi tista vrata, ki bi sicer ostala zapria. To bo več kot oPlifnavašo dušo.saj^vam nekatenožji sod^avcivpretei^ibtednth zadali kar nekai udarcev, ob katenti niste ostali mirm. Življenje ss vam bo umirilo, s tem pa rudi vi. ^lajni čas. saj ste bili zadnje dni piecej napeti. Narava vabi. odzovtte se ji. Venemiœ, da vam bozelo godilo. U virusov se varujte, ii bodo že na pohodu.
Rak od 22.6. do 22.7.
ie se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi ieleli. vedno reagirale zelo buino. Tokrat bosie narvečjo napako storii zato. ker ne boste molčali. L'judje pa so zelo pnvoščijivi. Zaio se vam bo to že kmalu obmilo kot bumerang. In zato ne bo prijetno, ko vam bodo celo glasno povedak da Sle za nastalo situacijo krivi sami.To boste težko sprejeli. Partr^er vam bo zelo pomagal po tudi čisto mč ne bo očital. Geio. kk ga za vas opravlja nekdo drug. bo teklo počasi. 2ivd bodo trpeli, sprostili se boste čisto preredko.
Lev od 23.7. do 23.8.
•	v Sami nasB ste jezni» kei ne znate in ne zmorete iz dane situacije.
©Sploh ne bc^te več vedeli kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam le le, da si ieiue v vaSem življenju veiWi sprememb. Nimate pa ne volje m r« moči, da bi i njimi zaûeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proo vam. ljubezensko področje bo bolj mrtvo kit ne. zato pa vam vsaj pri zdravju m financah vteh dneh kaže boij§e kot v pietekiih tednih.
PevUa od 24.8. do 23.Ç.
_ \ imeli sta cÈcutek, da vaše življenie postaja mirno in takšno, kot si že
dolgo želite. Pa tudi pod razno ne bo tako. Sedaj vas lahko krepko izda le Trma. zato pazite, kako boste v naslednjih dneh reagiral; na čtste provokacije r^koga. ki vas ima odkrit namen spraviti na rob živčnega ^^^^ zloma. V ozadju so seveda poslovni interesi in denar, ki je še vedno sveta ^adar. Presenečam boste ugotavljaj da je prav der^r spremeni tudi nekaj tistih, ki ss jin doslej zaupali m sfDznalt, da je žlahta res raztrgana plahta.
	
i	✓s
vi	
	
Tehfnua od 24.Ç. do 23.10.
Niste več navajeni lenarili in preživljati dni kar tja v en dan. Zato boste prve prosti dnt porabili predvsem za prilagajanje na drugačen tempo življenja. Ce ne drugega, se boste morali zamisliti nad svojim početjem in počutjem tudizato, ker se že nekai časa zavedate, da se preveč razdajate dnjgim. zase pa storite bore malo. Ko vam bo začela v grlo Le6 voda, se boste prisiljeni spremeniti. In to bo že v naslednjih dneh. Po* slovno čas ni najboljši, zasebno pa se čez življenje ne boste mogli pritoževati. Tokrat bodo sosedje tisti, ki vas bodo neizmerno razveselili.
tkorpljon od 24.10. do 22.11.
^ V Delovaliboste zaskibl^no in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto f^ vsem. ki bodo rinili v vas. se ne bo ljubilo razlagan, kje ste bili in kai ste delali Odločitev tia boste svoj čas bolj koristno izrabljali, bo vse-^njB kakor pametna, sai se bo že kmalu obrestovala. Ko boste sorodni-^ kom znali reči tudi ne. ko vam kaj ne bo odgovarjalo, pa bo še toliko bolje. Zima sb hitro bliže, vi pa ste še polni načrtov, kaj vse bi še radi posic^ili na pn> stem. Le načrtujte m se pn tem veliko pogovarjajte s partnerjem. Tako bo zagotovo najbolje. sai se že neka] časa zelo odtujujeta.
Strelec od 23.11. do 21.12.
^ Samt ste si knvi. da tudi vaši najbližjf že nekaj časa izkoriščajo vašo fl^ dobroto. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem. da hočete ugo-ditivsem insenikomurzameriti, pa sižal v zadnjih dn^ delate levjo ^ uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabit kar se bo poznalo J ne več področjih vašega življenja in dela, Predvsem boste precej nervozni m brezvoljni, kar ie zagotovo tudi posledica spremenjenega življenjsk^a stila. Odnosi so tiSti, ki vam jemljejo energijo m voljo do življenja. In to odnosi domal
Koxoro9 od 22.12. do 20.1.
■ ^ Kosevambora\iiozačelo odpirati, sebozačelo lomiti na potikuspehu.
Pa ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov ntste mogb gj vplivati. Boste pa zato kar malo nevozni, posledičrko tudi tečni. Kar po-meni. da boste svojo slabo \^ijo prenašali tudi v svoje okolje. Bolje bo, ^ čejo sproščate sšportnimiakti^^tmi, te sotudi jeseni dobrodošle. Qa vam koristijo že dobro veste m tudi ců^čutite. Tako dobro, kot se telesno počutite v zadnjih tednih, se namreč že dolgo nisre. Lb pazite, da vas mraz ne bo ustavil.
Vodnar od 21.1. do 10.2.
Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spremembo kar čez noč. Čestitate pa si lahko, da ste se odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo ni čisto nič koristila, pa še finančno vas je precej bremenila. Sedaj vas čaka oseben boj še z nekaj manjšimi razvadami. Me bodite preveč stroQi do sebe, saj čez noč ne morete spremeniti prav vsega v vašem življenju. To bi bil zagotovo prehud stres ne le za vaše telo, ampak ludi za vaše živce. Ti so sicei zadnie čase. glede na situacijo, kar mirm. Vse se bo dobro izteklo, nikar ne Orbite. Tudi sodelavci vam ne bodo vec šli tako na živce.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi zeto redko držite. Tokrat pa se ga boste. Bolj kot pričakuje nasprotna stran. Tokrat boste molčali predvsem zato. ker vam bo prekipelo. Ob partnerjevem ravnanju imate vsega dovolj, le moči. da temu naredite konec, m od nikoder. Kako prav ste storili, da se niste javno opredelili do težav, ki jih Ima nekdo v vaši ožji družini, boste vedeli že kmalu. Svoje mnenje znate še spremeniti. Pogrešate ljudi in zanimive dogodke. Tudi zato, ker preveč čepite doma. Tja pa le redki prideio sam i.
Kdaj • kje - kaj
Četrtek, 20. oktobra
17.00 Center Nova. pr ireditv sna dvor ena Lutkovna pr«d$tava Lutkovno gledališče Velenje: O ljudeh, živatih in Kamnih (afjiska pravljica} Organizator: Knjižnica Velenje
Petek; 21. oktobra
8.00 Središče mssta Velenje (pred sodiščem I
Redni mesečni sejem Dnevni center za uporabnike psihiatričnih storitev »Moj klub«. Efenkovs 61. Velenja Odprtje Dnevrwga centra za uporabnike psílvairíčnih storitev >»Moj ktub« Glas. šola Velenje, velika dvorana KoncerlTrio )>Orlando<t Zagreb Prvi koncert Abonmaja za resno glasbo
Mladinski center Velenje KJubsIti večer
12 00
im
2122
Sobota, 22. oktobra
7op Odhod izpred Rdeče dvorane Po poteh naših iitwatûv Obisk Muljave in Bele Krajine 8.QQ Središče mesta Velenje (pred sodiščem!
Redni mesečni sejem 9.00 Telovadnica Šol. centra Velenje Košarkarska tekma II. SKL. kadeti KK Velenje :KKEIâktia 6
9.3D Mladinski center Velenje Strip delavnica Oelavnica bo potekala tudi v nedeljo, 23. oktobra. In for matije: 03/897 33 60, www.iskd.si 10.00 PasazaEreSiandardVelenje Lutkovna predstava Erik » umiva zobke 21 00 Mladinski center Velenje
Klubski večer
Nedelja, 23. oktobra
9.00 Zbor pred vhodom v Tar me To p o Ili ca
Drevo se na dreve naslanja, ďovek na člov^a
Spoznajmo park in okolico TopolŠice ter krožke Univerze za Ijl, življenjsko obdobje Velenje Dvaurni pohod z ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti Topolšice 11.00 Pri Ocepkovem drenu v Topoišici Gozdarska razstava prt OcoF^ovem drenu v Topoišici 12.00 Zdraviliški park Topolsica. ki no dvorane
Drevo se na drevo naslanja. Človek na člov^a
Spozrajmopaik in okolico Topolšice ter krožke Univerze za IIL življenjsko obdobje Velenje Multfvizija o Topol si d, predsiavrtev parkain zanimivih drevnin in predstavitev krožkov Univerze za III. žMjenjÀ0 obdobje Velenje 12.30 Telovadnica ŠoL centra Velenje Košarkarska tekma II. SKL. pionirji
KK Vrenje :KK Branik CPM Ig Op Telovadnica Šol. centra Velenje Košarkarska tekma It. SKL. mlddíncí KK Velenje :KK ElekUa 8
16.00 Večnamen.dvoranavVinskiGori Večer glasbe in humorja Del sredstev zbranih na piiieditvi bo namenjenih Društvu za boj prati raku Velenje.
Ponedeljek, 24. oktobra
19.30 Dvorana Hotela Paka Za Beli abonma in izven Slovansko ljudsko gledališče Celje: "Seks. izvolile, in naj vam lekne". Režija: Miha Alujavic. Igra. Anica Kumer.
Vsiopmce 3000 SIT! Torek, 25. oktobra
laOO Velenjski g^ad
Klepet pod arkadami, gost: Gvido LIrleb 19.00 Knjigarna K uit urni ca
Srečanje z znano osebo 19.3D Glas. šola Velenja, velika dvorana Koncert ob zaključku seminarja za klarinet
Nastopajo. Svlvia Hue (klavir), Jože Kotar (kleiinetl.f^oger Boutrv (klavir}
Sreda, 26. oktobra
17.00 Mladinski center Velenje
Ernlne ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Špeline ure pravljic X Mestni stadion
Nogometna tekma - liga
Si.mobil Vodafone NK Rudar Velenje: NK Primorje IntersparVelenie Praznovanje ob obletnici Interspara Za dodatne infotmacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tur isti ćno-informa-cijski in promociiski center Mestne občine Velenja (D3/896 18 BO).
ioSlani
Četrtek, 20. oktobra
18.00 Kavarna Šoštanj
Bridge razmigajmo možgane
Sreda, 26. oktobra
2j!l:00 Šp or ma dvorana Šoštanj 1. A slovenska košarkarska liga Elektra Esotech : Geoplin Slovan
Prvi dan prodali 411 abonmajev - Najmanj zanimanja za abonam Resna glasba
Zeleni abonma hitro razprodan
celoli. kar pomeni 250 abtmenlov.
V Belem glcJališkeni abonmaju. ki vsebuje iii drame in 3 komedije, imajo ta trenutek 40 mesu a pričakujejo, da bo dn prve predstave, ki bo /x v ponedeljek, 24. oklobra ob 19.30, razprodan ludi ta, Se vedno pa vpisujejo v Pikin abonma in v abonma <)-biska gledaliških Iiis. V slednjem abonmaju bo trenuina uspešnica Alamut nagradna predî?iava. Ce upoštevamo, da je ludi /lali abonma razprodan, je doslej vpisalo abonmaje že 612 abonenlov.
/akijučen je tudi vpis v glasbeni abonma. Abonma Euio ja/z je vpisalo 120 abonenlov, abonma Resna glasba pa samo 2L
■ bè
Virtuozi na klarinetih
V Velenjn naslednji teden potekal prvi ki a rin eli s lični seminar, ki ga organi/1 rata Cilasbena šola I ran a Koruna Ko/eljskega in podjetje Sauiidtech. Seminar bo potekal v ponedeljek. 24., in torek, 25. oklobra 2005, v prosiorili velenjske glasbene ^ole. Udelc/ili se ga bodo učenci In dijaki slovenskih nižjih in srednjih glasbenih in študenti Akademije /a glasbo [.jubljana. Seminar bo vodila znamenita virîuozinja Sylvie Hue iz Francije. Sylvie Hue je prva solisika pariškega Orkestra republikanske garde in prorcs<irica v Pari/u na Kon servat o riju D. Mil-hauda in na Akademiji .luliana Menendeza v Španiji. S san)í)slojnimi recitali in ko( s<ilislka / orkestri veliko nastopa v I raiiciji in na lujem. V okviru /^ključnega dela klarinetisličnega seminarja se bo v torek, 25. oklobra, v orgelski dvorani glasbene šole predstavila ludi na koncertnem odru. Na zaključnem koncertu se ji bo pridružil ludi .lože Koiar. profesor za klarinet na ljubljanski kademiji /a glasbo in soloklarinetist v simfoničnem orkestru Slovenske lllharmonije. / njima pa bo muzici-ral se l'rancoski pianist (ludi skladatelj in dirigent) Roger Bouîry. Roger Btïulryje kol pianist osvojil številna mednarodna priznanja inje bil leta razglašen za osebnost leta. Trenutno deluje kot dirigent in umetniški vodja pariškega Orkestra republikanske garde. Vse zainteresirane vljudno vabimo v torek, 25. 10. 2005, ob 19.30 v orgelsko dvorano, saj se pričakuje vrhunski glasbeni dogodek. Vstop bo prost.
■ Urška Šramel Vučina
Velerye -V Knjižnici Velenje so prejšnji leden zaceli prodajali abonmaje za novo sezono. Že prvi dan so prodali 411 abonmajev. Čeprav bo letošnjo sezono dom kulture zaradi (íbiuwe zaprt, pa 80 se za abonmajske gledališke predstave dogovorili v dvi">rani Hotela Paka in za otroške predstave v dvorani centra Nova, Kol je bilo pričakovali, jc največje zanimanje za Zeleni abonma, ki vsebuje same kcimedije, lega so prodali v
O ljudeh^ živalih in kamnih
Lutkovno gledališče Velenje vabi na premiere nove predstave
Velerye - P<îd okriljem Knjižnice Velenje je lani zaživelo Lutkovno gledališče Velenje. Veseli s<i. ker so uspeli našiudirali novo lutkovno predstavo, ki jo bodo premierno predstavili danes ob 17. url v dvorani centra Nova.
Zgodba o ljudeh, živalili in kamnih je afriška pravljica, scenarij za lutkovno uprizoritev pa je pripravila Alice Ćop, ki je igro ludi režirala. Likovna zasnova je delo Kajetana Čopa, glasbo pa sla prispevala Dejan Taniše in Saša Lusk. Za koreogralljo je poskrbela Tai\|a Pavič. lutke pa sta izklesala Veronika Vačovnlk in Srečko Stropiuk.
V novi lutkovni predstavi bodo zaigrale Vanja Kretič. Tjasa Zaje. Katarina Koprivnikar iu Sara Bajec.
■ hš
^^ Zgodilo se je ...
od 21. do 27. oktobra
• 21. okiobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici umr! dr. Jo sip Vošnjak, šošianjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditeli 19. stoletja: - 2L do 31. oktobra 1985 je bil v velenjski Rdeči dvorani že 10. Iiišai sejem Gorenja, ki so ga obiskali ludi Slevilni ugledni gostje
iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države;
-	2h oktobra 19S9 je bila v Zavodnjaii ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik stranke je poslal Vane Gošnik;
•	21. oktobra 1999 so delavci osnovne iok Gorica v dvorani velenjskega doma kulture pripravili kviz Rad imam svoje mesto, na katerem so sodelovali učenci vseh velenjskih osnovnih sol;
-	22. oktobra 1987 je član Sveta fcderacijc Socialistične lederalivne republike Jugoslavije Kiro Gligorov obiskal Velenje in si t ogleda I ludi 12. Ciorcnjev hišni sejem v Rdeči dvorani;
•	22. oktobra 1992 je Rudnik lignita Velenje obiskal takratni pred-sediiik Republike Slovenije MIlan Kučan;
•	22. oktobra 1993 so se Delavska stranka Velenje, SDIJ Velenje in
SDP Velenje na programsko-volilni konferenci v dvorani veleujske občinske skupščine združQe v oovo slranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje; predsednik stranke je postal današnji velenjski župan Srečko Meh;
-	23. oktobra 1997 je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumeniarnih flhiiov zmagal filni velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirie;
-	25. oktobra 1997. ko je Velenjčan /oran Rcdnak osvojil naslov državnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju. so v Šmarlnem ob Paki Prosvetno društvo Jožeta Le-tonja preimenovali v Kulturno druStvo Šmartno ob Paki in za novega predsednika izvolili Petra Podgorska;
-	26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik /a novo lermoelektramo Šoštanj lil: • 26. oktobra 2001 je velenjska Univerza za HI. žJvljenjsko obdobje praznovala 15. obletnico uspešnega delovanja.
■ Damijan Ktjajič
Družmirja (Foto Franjo Mašah, Arhiv Muzeja Vole nje)


Do 29.10.2005 VAM NUDIMO
Velenje. Šaleška 18/ e tei. 03/8983 560 www. bo ro votrad e .si
Oglašujte na
KDTOSiT
ZA IZBRANE MODELE OBUTVE!
Pokličite 03/ 896 17 50
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev
PLETENINE JOLI
Jofanda Jelen s.p.
KIDRIČEVA 2B. VELENJE
Nitke, spletene v unikatno drugačnost
PRVA ETAŽA NAKUPOVALNEGA CENTRA Pletenine. Mehke, tople« vedno modne. Sploh v zadnjih modnih sezonah jih srečujemo prav v vseh letnih časih. Čeprav so, priznajmo, najbolj prijetne, ko zunaj brije mraz. Toplo objamejo, grejejo in nas lahko naredijo tudi drugačne. Če seveda izberemo take. ki so drugačne.
Jolanda Jelen v svojem malem butiku v prvem nadstropju Nakupovalnega centra Velenje ponuja na ogled le nekaj unikatnih pletenin. Poimenovala jih je Pletenine Anjona. Te so sicer naprodaj, a so lahko le navdih. Če imate raje drugačne barve, morda tudi kroje, se boste z Jolando pogovorili o svojih željah, pletenino pa bo oblikovala po vaši postavi in v vaših barvnih kombinacijah. Vsaka njena pletenina je unikat v vsaki najdete kaj novega. Brez pretiravanja lahko rečemo, da gre za prave male umetnine, spletene z veliko mero dobrega okusa. Če želite biti drugačne in samozavestne, če si želite pletenino po vašem okusu, se oglasite v butiku Anjona.
Vsak ponedeljek, četrtek in petek vas Jolanda pričakuje popoldne od 16. do 19. ure. vsak torek, sredo in soboto pa dopoldne od 9. do 12. ure. lahko pe pokličete na št. 031 619 090.
K A IM « y E L K J H
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna križanka Garant

Pohištvena industrijd d.d. Polzela Tel.:Û37Û3 7130,703 71 31 www.garant.si
Vabimo vas v na§o industrijsko prodajalno. ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do IZ ure.
VELIKA JESENSKA AKCIJA PRODAJA POHIŠTVA V ČASU OD 20.10. DO 30.11.
Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob. predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice.
UGODNO:
Hitri kredit do vrednosti 300.000 sit ki ga uredite takoj pri našem prodajalcu!
Pohištvo Garant-pohištvo za vaš dom!
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas. d. o. 0.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Garanť najkasneje do 28. oktobra. Izžrebali bomo dve nagradi: pisalno mizo VN-MP/AO oreh in ogledalo 06-233 oreh.
CEÎRtCK. 13. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polici}ski nasveti: 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.3D Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniScI nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK. 14. oklobro:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Po-ro^la; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje.
SOaOTAJS.okrobro:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno ju^o; 8.30 Poroiiila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Vimenu Sove: 17.43 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, U. oktobra
■ 6.00 Dobro jutro in ve^lo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - porobio Avto moto zveze Slovenije: Glasba razvedri življenje: 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila: 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila: 10.00 Na videnje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 13.00 Na svidenje.
PONEDEUEK. 17. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poro 61 o Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtoher-cov; 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj^ kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 13.00 Na svidenje.
TOREK, 18. okrobrc:
I 6.00 Dobro jutro in veseio v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroĎla; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasvet: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kmo vabi; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDAJ9. oktobre
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje: 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan, 14.30 Poročita; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno: 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi: 13.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. oktobra 2D05 do 16. oktobra 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmertene v avtomat^ih postajah (a!mP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-9 S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE VRAD ZA OHOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNEURNE KONCENTRACIJE S02 od 10. oktobra 2005 do 16« oktobro 2005 (v mikro-g $02/m3 zroka) meina vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zroka
' 2 s I ' š
a o
l'sio.eM olR 912. »I(t 013. okt R14. okt 019. «M rB1$. okr
OBVEŠČEVALEC
STIKi^POZNANSTVA
ŽEN ITN A posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno zd mlade ženske. 6sm; 031/50W95. 6SM: 031/836-378. tel. in iaks: 5726-319.
DEKLE, če želiš poštenega življenjskega sopotnika za trajno, pošteno zvero poklici nagsm:031/83&-378.
NiPRiMICNINi
NOVO dvosobno stanovanje v novem bloku na Selu (Velenje), 69 m 2.3. nadstropje, ugodno prodamo. Gsm: 041/624-778 ali 041/683^33.
ZIDAN vikend v Kavčah. podkleten, 30 m2. s 7â0ra2 zazidljivega zemljišča, prodam za 6.000.000,00 sil. Gsm: 041/299-919. GRADBENO parcelo v Hrastovcu. 730 m2. nâ lepi lokacii. ugodno prodam. Gsm: 040/87&Í33. GRADBENO parcelo v Zg. Šaleku 550 m2. ugodno prodam Gsm 041/299-919. HIŠO. 250 m2, z 900 m2 zemljišča, v centru Radmirja. prodam za 28.000.000,00 sit Gsm: 040/876-633.
HIŠO, 300 m2. Breg pn Polzeli, vsi
mali OGLASI
pnključki. prodam za 33.000.000.00 sit Gsm: 041/670-835. V MALEM VRHU pri Šmartnen) ob Raki prodamo parcelo. 2200 m2, ogled možen popoldan Gsm: 041/984-755.
ZAZIDLJIVO parcelo, na odlični legi v Lokovld (1600 kvadratnih metrov) prodam. Gsm: 031/588-605
DDAMO
V	VELENJU oddamo večje opremljeno 4'Sobno stanovanje Gsm: 031/415-813.031/869-669.
V	PRIVAT hiši oddam sobo dvema dekletoma s kuhinjo in sanharijami. Telefon: 5865-935.
PODARIM
KAVČ - posteljo brezplačno oddam Telefon: 5875-124.
RAZNO
GARAŽNA vrata, rabljena, domače izdelave, prodam po ugodni ceni. Gsm: 031/65(M81 ŠTIRI zimska gume. dim. 145/70/13. sava eskimo in štiri zimske gume na platiščih, dim. 195/65/15, sava eskimo. ugodno prodam. Gsm: 041/518-907. ZIMSKE gume nokran. dim. 205/60/16 na kovinskih platiščih, za audi, prodam za 55.000.00 s^. Gsm; 031/619-115.
NLB Naložba Vita 10 - Žlahtna naložba
Dolgoročna in vama naložba
OiJ 3. ok(t>brado vkljui^» 4. novembra 2UU5 (z mo/nostjo pmlčďsneiia za-kljiiêkâ) v piKl(»'.ilnie:ili NLH poteka vpis v riao. ž.íí dcsťlo. NLR N.itužbo ViU. ki je njnuiijenu ti»]o/hi v Lnv«s(iiHjski sklad in zav:irr>vanju za prinii'r snirri in niizuodnc snirli. Življciusko »t>iirov.iiii(.' vezano na /uprli incesti* cj^ki sklad KR(' UR* Invvsl ]**»nd Sciiuríty Nf.B Vita Mrtanciuls« 1 in iNp nikaj dni kol in let. Pristop k /avsirovatO" K nwivn z cnkruinini vpbciloni yncsk;! v>isíni najiiiarij ItKMl cvrov.
"Dolgartxnc íd vame naložbe, ki hkrati ponujaj<ï zavarnvanic, st> do br<Hlošl3 ohogftiiicv irga, kar lahko poimlijno iiuii na potllagi odzivov na preilnjc Nt.B Naložbe Vjit." jc p<wtidal Miran VičiC, prcdstUnik npra>i! NLR Vita in dodal: "Kljub icniu, tla je sioriicv dolgoročna, so sred si va zavarovancu, oh določenih siroskili, tk)siopim kadarkoli«.
Pričakovano iřplacUo N1,B Nalí>2bc Vna 10 - /Jahtne naložbe ob ki>neu pogiKlbc je povračilo neio viiiaćanc prcniijc. ob leni pa 5e 100 otisioina udeležba v doseženem kapilaiskent donosu, vezanem na povečanje vred-nosu uravnoiežene košarice delnic 20-ih skrbno izbraniJi medoartxlnih t> nanćnih podjely, ken so Sodćtć Générale, BNP Paribas, Uoyds, Citigroup. ( redil Suisse Cîroup, Bimk of America.
Odnosi z javnostmi NLB
Žlahtna naložba
žlahtna naložba • novo naložbeno življenjsko zavarovanje NIB Vite, vezano na donos košarice delnic 20 finančnih Institucij, med katerimi je vrsta najuglednejših bank in zavarovalnic na svetu.
Minimalno vplačilo v enkratnem znesku; 1.000 EUR. vlolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila.
Čas trajanja zavarovanja, od S. novembra 2Û0S do 30. novembra 2015
• vpts: od 3. oktobrd do 4. novembra 2005 z možnim predčasnim zaključkom
Obi§cite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
m
ljubljanska banka
Novâ Ljubljanska banka d.d., Ljub/jana
•	ki	zavarovanje:	^itwijikd	d d lfub(|WB
*	^avarovaiye	LjubfitMfcB tonro d d . LfjfjDna. pr» i«m	loi ov^r^oíni pvsindrut * čbhim nalolba * i m ru vklfuifvn« AtVT<*r>in ^shlne nMsAa
pti ^aur^m jcđen«4T<«loti eđvi»^ od g<56r>)j vvMnostj »f-.'i irisVtWil»«^« ifcis}«	fMinvni	c^^itZM^Mf.^ fi
k^rniiivcA	OKU|i Nf^anj« de i*
uvarovBh^ b'^^ofi^i ori	Tc Ivvgsni«. h 9A VTif {wgyno
?TFBf\dui« |»rir.ivi3 KBC Bs^r	v pr>90db«ni do^ ufnertiafi^i
HIDRAVLIČNO stiskalnico zâ sadie. 1301. proilamza 100.000,00 srt. Gsm; 031/619-115. PROSTOSTOJEČ štedilnik na drva. nerjaveč, prodam. Gsm: 031/606-322. NOVE zimske gume. dim. 205/55/16 prodam. Gsm; 041/686-143
RENAULT MEGAN 1.6,16 VJ. 2000, izredno dobro ohranjen, vsa oprema, prodam. Gsm: 031/3Î9-76?.
MARUTI,!. 1991 in L 1993. oba vozna in neregistrirana, prodam za 50.000,00 Sft Gsm: 031/233-314.
PRIDILKI
ULEZAN hlevski gnoj. žganje in jabolčnik prodamo. Gsm: 041/344-883.
ULEŽAN hlevski gnoj. listnati, prodam. Gsm: 041/942-838. KEMIČNO neobdelano grozdje (izabelo) ugodno prodam. Gsm: 040/743-789.
VEČ metrov suhih bukovih drv prodam. Gsm: 041/863-141. JABOLKA, za ozimnico, različne sorte, prodam. Telefon: 57094339, gsm: 041/762-775.
iVALI
OVCE (stare) prodam. Gsm; 031/233-314.
OVCO in dva mladiča prodam za 25.000.00 sit. Telefon: 5893-279.
PUJSKE in odojke, težke do 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031/542-798.
PRODAJA mladih kokoli nosnic vnedljQ.23. oktobra, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 re* nervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medidnsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko Številko 8996478. dežurno službo pa na 8995445.
LckornavVeUnju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 838-1880.
ZoEwsd ravni ki:
22. in 23. oktobra - Mirna Franjkovič, dr. stom.. v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. Zdravstveni dom Velenje, od 8. do 12. ure.
Veferinflr. postaja ioitfipl:
Od 21. oktobra do 23. oktobra - Simon Miklavžin. dr. vet med . gsm 041/633-676. Od 24. oktobra do 27. oktobra - Franc Blatnik, dr. vet med., gsm 041/618-117. Delovni čssr ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali -ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure: Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro.
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozili Robert Kukov&c 8.p. Mlinska ulica 22 M ari Dor
Ugodni avtomobilski In golovInskJ KRSOITI do 7 let, za vse zaposlene In upokojence tudi 09. do ^ % obremenitve, star kredK nI ovire! 6e niste kreditno sposobni nudimo kredite na osno>4 vaiegs vozila, ter leesinge za vozila stara do 10 (et. Prldemc tudi na dom.
Tel.: 02; 252 48 26 041 750 560,041 931 Ml Pax: 02/ 252 48 2d wwwi numerou no*sp»8Í
Predavanje mag» Janka Bohaka
Velenje - ilospic. Območni odbor Velenje bo prod dnevom spomina na inrtve pripravil predavanje profesorja klinične psihologije mag. Janka Bohaka. Preda^'anje bo v sredo, 26. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje.
N^ bo srečanje Mospicom prijetna izkuinja.
Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Nas cas, 6. oktobro:
1.	Nagrad3: športna torba: FRANJO PLESNIK, Plac 26. gubno ob Savinji:
2.	Nagrada: mikica: MARICA KRAMAR. Jenkova;
3.	Velenje; 3. Nagrada: brisača: ANICA SREBOTNIK, Špeglovd 15. Velenje.
Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno i^^aznico na uredništvu Naš i^s, Kidrfi^e^^d 2 a. Velenje (vsak dan med tednom od 7. do 15. urel.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
Diana Ari sto vnik. Andra? nad Polzelo 23 a in Jože Ijrabner. Maii vrh 60 a.
Smrti:
Am aiijd Jelenko, roj. 1914. Slovenske Konjice. Prečna ul. 4; Franc Koprrvnii roj. 1927, Ljubljana. Novosadska u(. 22; Jurij Voga. roj. 1944, Gorica pn Slivnici 77.
Delavska hranilnica
SPOŠTOVANE OBČANKE IN 08ĆANI MESTNE OBČINE VELENJE) Delavska hranilnic« prilia|av Valan|a.
V novembru t» mestno ieOro mestne občine Velenie booatejše $8 za bančno pormdt» Delavske hranilnice ů.ů. LjubQm
Naše stontve so konkucertSne, ugodne In piílagqene Vaš^n pričakovanjem.
Nudimo Vam nalboU donosno vafčavanja na bančnem trgu:
« đepozitno varCev^e v tolarjih, z nespremenfíívo obrestno mefo od 3,20 % do 4,20
•več vrst oDročnega varčevanje z nesprerrenl|}vo obrestno mero od 4,00 % do 4,30
•	depozitno varčevaf^ v evrih z nespremenljivo obrestno mere od 2,30 % do 3,D0 %.
Občanom, Imotnikom oMbnIti računov nudimo:
•	12 mesecev brez stroškov vodenja,
•sb^l vodenja v nadalje le 250,00 SIT ol 150,00 Sit za up0l(0jence. •strošek prcn^ije za pisSila poloiric samo SO.OO •sredstva ns računu obre^jemo z 1,2.00^ obrestno mero.
•	obresti na redni in izredni Bmit samo 8,00 96,
•	Imetnik) računa Imajo zrii^ano kreditno obcestno mero za 0,2 % toâd. « prÇazno in enostavno splebio banko Ob- Plus.
KrodftI so konkurenčni bančnemu okoljus
•tolarski gotovinski kredKI od 3 mesecev do 64 mesecev, z obrestno mero 6,40 do 8,00%,
•	hipotekami krediti do 240 mesecev,zobtestno mero 6,909^
•	gotovinski kredit v evrili od 3 do 60 mesecev, z obrestro mero od 5,00 % do 5,50 96,
•	hipotekaini krediti v evriti do 240 mesecev, z (Arestno mero Evribor * 3.40 %.
Enako ugodne varčevalne In toedKne pogoje, poalovan|e i poslovnim računom» plačilnim prometom doma In v tujino 1er epietno banko Dh-Net nudinotudi pravnim oeebam.
Dobrodošli v now podnižníci Delavske hranilnice v Veleniu Šaleška 20, tel.; 03 8973007,8973006. E. pošta: zemvaMavsk»ftranilnÍca.sÍ. V mesecu oktobnj nas lahko pokličete na tel.: 040 743 789.
WSe^ôSSS? GOZDARSKI VITU
«Wvnivvli Mire-UdfwlUno upfw4|on|eod 35 kN -80 HIDRAVUÍNI CEPiLHfia oa«<lo20t
Po^M pnko »Mormtoff B «it MlOOflQ
3
NTUDmUUICEnLNINOV
OMIQ poifdbo:
s dfliiífttU fprevl{ald Tim fwik
•	UtodvivirMflbMdi
•	katúmůmqmáimUmátiá m eftvla soz^nka ofmm
UnHoresl.dM. Pobrlk ras 14,
mtnwdi
03/71314 ID Ciolrika MIm
ZAHVALA
Ob smrti moža. oêcia in dcdijâ
JANKOTA HUDOURNIKA
29.8. m?' 13. 10. 2005
se zahvaljujemo vsem za izkazano sožalje. Hvala osebju Bolnišnice TopolSica za nego in skrb.
Njesffvi
V noCi turobni, o mama, uzila prerJ sabo si konec poti. Tu venJarŠe sled je, sled tvojfi. o rmmâ ... In katlai vse luCi uf^asnejo. li boSSesvit...
ZAHVALA
Oh tioleCi i/.gubi drage mame. babice in prababice
JOŽEFE MELANŠEK
1924 - 2005
se z bolečino v srcu zalivaljujemo vsem. ki ste ji v času njene bolezni pomagali in vsem, ki sle jo pospremili na njcnL zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. Piriovšku. dr. med,, osebju Bolnišnice Topoliica in Doma za vamvo odraslih, gospe Ivanki /a pomoč na domu. organizaciji vojnih invalidov, pevcem, govornici. Rudiju in Luku 1er duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem za izreccno sožalje!
Vsi njeni
Od »kožuhanja« do kostanja, vrtnic in šrange
Drugi jesenski sejem na Titovem trgu je bil odlično obiskan in bogat s ponudbo - Jesen je tudi zato postala darežljiva in vabljiva
Bojana Špeget, foto: Stan^ Vovk_
Velenje - Mnngim se /di jesen najlepši kini čas. Ne le /ar«di pisanih Nrv, v katere so oUcnc narava. Predvsem zaradi ^icvilnlli darov, kijih narava podari ljudem, preden sc pogre/.ne v /Imsko spanje. Da je jesen res lepa in darežljiva. smo drugo leUi zapored lahko spoznali vsi. ki smo se v so-holo dopoldne od/vali vahiiu MO Velenje in Turističnega društva Velenje ia prišli ua 'Ulov irg. Ta je hil v lepem, sončnem dnevu živahno poln liudi in preprosto lep. To so pritrdili prav vsi. ki smo jih srečevali in klepetali z njimi.
Med prvimi smo med sinjni-canii ustavili Mojco Kodrič. ki na MO Velenje skrbi za kmetijsko področje, /alo dobro pozna nase podc^.elje. /anlmalo nas je. koga so tokrat povabili k sodelovanju: «V bisivu sm<ï obdržali klasično formulo, ki se je držim« že od cvetličnega sejm«. Tokrai smo želeli. da prebivalci v meslu vidijo, da podeželje ni nirivo. da živi in da se lani ukvarjajo /. /^înimivimi stvarmi, /aio smo na sejem ptjva-bili ra/lična drušiva. Odzvala so se štiri društva kmečkih žena. dve iz Velenja In dve Iz /gnmje Savinjske doline. Povabili smo ludi kmetijsko zadrugo, ki predstavlja svoj asortiman jabolk, pa drušivi^ sadjarjev, dr ušivo integriranih pridelovalcev zelenjave, prikazujemo. kako se kuha žganje ... So-
Stojnica poMicno in tefinične soie za stor/^ene dejavnosti
velenjskega àoiskega centra
deluji)člh je veliktJ. več koi lansko leto. Večino jih sicer že poznamo», moram pa reči, da so veseli vabila in da so zadovoljni ludi z obiskom in predstavitvijo. Danes so se stojnice, na katerih ponujajo svoje izdelke in pridelke, že sredi dopoldneva skorajda izpraznile.«
Tatjana Vidmar iz Zveze kulttir-nih drtišlev Sakške doline se ;c ves čas /jidrževala ob prireditvenem prcïstnru, kjer so se vsako uro predstavili drugi nastopajoči. Opazovalcev ni manjkalo, Povedala nam je : »l^tos smo k sodelovanju povabili štiri skupine, in sicer Vesele kmečke godce u Vinske Gore, mlade plesalce Plesnega studia N. Sl'K Koleda in drušivo podeželskih žena Vinske Gore, ki bo prikazalo šego šran-
ganja in poroko. Mislim, da so lepo popestrili sejemsko d<igaja-nje, kar kaž.c tudi od/iv ljudi.«
Pa smo šli naprej. Stojnice so bile smiselno razvrščene, dobrote so ponujali skorajda na vsakem koraku. Jiistika i/ Šentilja je kož-uhala. Pomagali sia ji še dve prijateljici, vse tri pa so posel obvladale. Obudile so torej staro navado llčkanja koruze, ki počasi zamira, saj pridne kmečke roke nadomeščajo stroji: »Včasih je bil to eden največjih praznikov na vasi, ki so se ga vaščani zelo veselili. sploh tnladi.c< nam je p<we-dala. Potem pa so vse tri ubrano zapele. Tako kot včasih, ko so si ob kožu h a nju pogosto krajšali čas prav s petjem.
Tudi t(fkrat so na sejmu poskr-
Zanimivi ljudski običaji so spet zaživeii. Tokrat sredi mesta. Takole so včasih kožutialif zaz'
veneia pa je tudi pesem.
beli /a strokovno svetovanje. PUP-ov strokovnjak Simon Ogrizek nam je povedal, da to ljudi vedno zanima. »Vesel sem, da je jesenski sejem lako lepo zaživel. Obisk kaže, da ljudje živijo z naravo in mestom. Mi smo se letos odločili, da ljudem povemo vse o
sajenju in gojenju vrtnic. Zanimanje za sajenje in negovanje vrttiic je namreč veliko, saj se večina s tem ukvarja ljubiteljsko, mi pa z nasveti vedno radi prunagamo.«
Sodelujočih je bilo res veliko, še več pa je bilo obiskovalcev, /delo se mi je. kot da se je tokrat za
obisk sejma odločila cela Šaleška dolina. r.Til so kupovali rože, drugi dobrote» tretji so le gledali in uživali. »Se več takih prireditev!« r<i pa je bila skupna ugotovitev vseh, s katerimi smo se pogo-vaijalL
Oa je -šranganje" na podeieiju še zelo živo, so prikazaii čianl društva kmečkih žena iz Vinske Gore, ki so poskrbeli za prikaz prave kmečke ohceti. Zanimivo, ni kaj
Da je tetiia Jesen lepa in darežljiva, so v soboto spoznali vsi
obfskova/ci sejma.
Jesenska Tina , tetka Jesen in Zelenjaček
Kostanjev piknik Socialnih demokratov
Velei\je, 15, oktobra - So kostanj sami nabrali ali so ga kupili? Morali so ga imeti veliko, kajti vrste zanj so bile vse dopoldne dolge. Oe je šlo s pihanjem bab^nov. deljenjem zapestnic in točenjem mosla hitro in brez vrste, je bilo treba za kostanj postati. To pa je bil namen, ne?
Socialni demokrati Velenja so v sobota dopoldne na Cankarjevi pripravili že tradicionalni jesenski kostanjev piknik, na katerega zagotovo pridejo (skoraj) vsi člani in (skoraj) vsi simpatizerji. Oh njih pa seveda ilevilni. ki niso ne člani, ne simpatizerji. jim pa kostanj vseeno diši. Smo pa tokrat na kostanjevem pikniku Socialnih demo kratov pogrešali Natalijo Verbo-len. Kak gospodje včasih potrpežljivo stal v vrsti za kostanj ali mošt tudi /aradi nje.
I mkpf foto: vos
Povpraševanje po pečenem kostanju je bilo vefiko.