397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 ^lanek je povzet iz mojega magistrskega dela Druga svetovna vojna v individualnem in kolektivnem spominu
v Beli krajini.
2 Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, geslo Bela Krajina, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 187.
Sa{o Komeri~ki
Prepletanje individualnega in kolektivnega spomina
v zgodovinopisju1
UDK 930.2(497.4 Bela krajina)
KOMERI^KI Sa{o, mag., samostojni svetovalec, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, sasokome@hotmail.com
Prepletanje individualnega in kolektivnega spomina v zgodovinopisju
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 397–413, 43 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Klju~ne besede: zgodovinopisje, Bela Krajina, individualni spomin, kolektivni spomin, historizacija spomina
Prispevek jemlje kot izhodi{~e prese~i{~e individualnega in kolektivnega spomina na primeru Bele krajine in dogodkov med drugo
svetovno vojno. Sledi analiza in predstavitev obstoje~ih virov, ki so bili uporabljeni v magistrskem delu ter njihova teoretska ute-
meljitev. Osnovna teza ~lanka je pokazati na vpliv dru‘benopoliti~nih skupin in dru‘be kot celote na posameznika ter hkrati nakazati
smer ali vodilo v zgodovinopisju, ki bi lahko ponudilo najbolj iz~rpne odgovore na vpra{anja razvoja dru‘benih enot.
Avtorski izvle~ek
UDC 930.2(497.4 Bela krajina)
KOMERI^KI Sa{o, MA., Consultant , University in Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, sasokome@hotmail.com
Intersection of Individual and Collective Memory in Historiography
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 397–413, 43 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Key words: historiography, Bela krajina, individual memory, collective memory, historization of memory
The starting point of the contribution is the intersection of individual and collective memory in the case of Bela krajina and the events
of WW2. It is followed by a presentation and analysis of existing sources used in the MA thesis, as well as their theoretical back-
ground. The basic claim of the article is to show the influence of socio-political collectives and society as a whole on the individual,
and to indicate the strand or guidelines in historiography which could offer the most thorough answers to the question of the develop-
ment of social entities.
Author’s Abstract
Bela krajina je bila v ~asu druge svetovne vojne ali natan~neje v letih 1943 – 1945 parti-
zansko osvobojeno ozemlje. Iz te pokrajine so krenile mnoge partizanske akcije na Dolenjsko
in Notranjsko. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so ^rnomelj zasedli borci tretjega bataljona
Tom{i~eve brigade, pripadniki »bele garde« pa so se iz ^rnomlja umaknili novembra leta
1943 in od takrat naprej v Beli krajini ni bilo stalne sovra‘ne postojanke.2
Na ozemlju Bele krajine in ^rnomlja (kot takratnega sredi{~a partizanske Slovenije) so
potekala {tevilna zborovanja, sprejemi, kulturno-umetni{ke prireditve in razstave. V ^rnom-
lju in okolici so delovale razne delavnice (oro‘arska, {iviljska, sedlarska, mizarska), pa tudi
livarna in elektrarna. Me{~anska {ola v ^rnomlju je bila spremenjena v prvo partizansko
realno gimnazijo. V mestu so imele sede‘ vse pomembne voja{ke in politi~ne institucije. V
mestu so delovali Znanstveni in{titut, Denarni zavod Slovenije, Odsek za notranje zadeve,
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 397–413
398 S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
3 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941 – 1945, tretja knjiga Mi volimo, Mladika, Ljubljana 1991,
str. 5.
4 Glej opombe 13-15.
5 Marta Verginella, Ljudje v vojni (Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem), Knji‘nica Annales 9,
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Koper 1995.
Odsek za sodstvo, Verska komisija, kemi~no-farmacevtski laboratorij sanitetnega oddelka
G[ NOV in POS, ki se kasneje razvije v tovarno Lek, radio OF, prva partizanska veterinarska
ambulanta v Sloveniji ter prva meteorolo{ka postaja NOV in POS. V ^rnomlju sta potekali
tudi ustanovni skup{~ini Slovenskega ~asnikarskega dru{tva in Strokovne zveze u~iteljev in
profesorjev. V Beli krajini se je organizirala in pridobila prve politi~ne oblike tudi slovenska
dr‘avnost, ki je razvidna v nekaterih pomembnih zgodovinsko-politi~nih dogodkih, med nji-
mi velja omeniti prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v ̂ rnomlju (SNOS)
19. in 20. februarja leta 1944. Na tem sre~anju so bili postavljeni temelji za kasnej{i samo-
stojni politi~ni razvoj Slovenije v nekdanji SFRJ in za njeno neodvisno dr‘avnost. Slovenski
narodnoosvobodilni odbor je tako postal prvi slovenski parlament.3
Kljub velikemu pomenu, ki ga je Bela krajina imela v zgodovinskem kot tudi dru‘be-
nopoliti~nem pogledu za ~asa vojne, je njena vloga v povojnem ~asu zbledela. Tudi zgodo-
vinski spomin na vojni ~as se je okrnil, navkljub vsem zgodovinsko pomembnim dogodkom,
ki so se dogodili na njenih tleh. V povojnem ~asu se tudi slovensko zgodovinopisje ni veliko
ukvarjalo z zgodovino Bele krajine, ne z obdobjem druge svetovne vojne, {e posebej pa ne s
povojnim obdobjem (~e izvzamemo re‘imska dela, ki so za objektivno preu~evanje zgodovi-
ne skorajda neuporabna).4 Zaradi te vrzeli, {e posebej pa ker v delih, ki so nastala, ni bilo
»mesta« za {tudij mentalitet, sem se odlo~il za uporabo druga~nega historiografskega pristo-
pa. Opravil sem analizo ‘e obstoje~ih pisnih virov ter ustnega gradiva, saj bi druga~e z politi~no-
zgodovinskimi deli, ki se ukvarjajo z »narodno tvornimi dogodki«, te‘ko predstavil {ir{o
miselnost posameznika.
Tak{nih prijemov slovensko zgodovinopisje ni veliko uporabljalo, vendar se je z razvojem
zgodovinopisja predvsem po letu 1960 v Zahodni Evropi, zlasti v Franciji, raziskovalno polje
spustilo iz vi{av velikih politi~nih oseb na tla navadnih smrtnikov, tudi dru‘benih marginal-
cev. Je pa tako usmerjeno zgodovinopisje pokazalo, da zgodovinske spremembe niso samo
rezultat neke skupine ljudi ali posameznikov, ki na osnovi imaginarnih ciljev ustvarjajo zgo-
dovino.
Raziskovalci so tako za~eli preu~evati posameznike v dru‘bi in ne ve~ ali ne samo »veli-
kih« zgodovinskih oseb. V dru‘beno-socialnem pogledu so stopili na plano ljudje, ki niso bili
»velike« politi~ne osebnosti takratnega ~asa, temve~ navadni dr‘avljani. Potreben je bil zgodo-
vinski obrat k tlom, da bi razumeli in odkrili politi~no, socialno, gospodarsko ravnanje takrat-
nega posameznika. Da je lahko zgodovinar za~util tla, je moral predmet raziskovanja poeno-
staviti, spremeniti izmero opazovanega. Za~elo se je razvijati zgodovinopisje malega ~lo-
veka.
Z odkrivanjem zgodovine »malih« ljudi se je pojavila potreba po odkrivanju, tudi v zgo-
dovini pozabljenih pokrajin. V slovenskem kontekstu je primer ene od zgodovinsko najbolj
prezrtih pokrajin prav Bela krajina. Toda v samem zgodovinopisju je {e bolj kot pokrajina
ostal prezrt in zapostavljen ~lovek, ki je tu ‘ivel. Tako je bilo pri~ujo~e delo poskus obuditve
zgodovinskega spomina na ~as druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Pravilnost take-
ga pristopa se poka‘e v razpravi Ljudje v vojni,5 kjer so avtorji osvetlili do‘ivljanje vojnih in
povojnih dogodkov s pomo~jo spomina na ozemlju Trsta in okolice. V ospredju razprave so
socialno-zgodovinske spremembe, ki jih je do‘ivel in proizvajal mali ~lovek.
399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
6 In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, ZRC SAZU, Slovar slovenskega knji‘nega jezika, DZS in AMEBIS
d.o.o., Ljubljana 2000.
7 Primo Levi, Potopljeni in re{eni, Studia humanitatis, Ljubljana 2003, str. 17.
8 Primo Levi, Potopljeni in re{eni, str. 20.
Pri poskusu razvijanja teoretskih podmen sem si lahko pomagal prete‘no, da ne zapi{em
izklju~no, z deli tujih avtorjev, posebej z delom Maurica Halbwachsa Kolektivni spomin.
Vendar pa je bilo zaradi velike ~asovne oddaljenosti originalnega izida in slovenskega prevo-
da knjige (leta 1968 je iz{la v Franciji, leta 2001 v Sloveniji) potrebno poiskati tudi druga
dela novej{ega datuma, ki se ukvarjajo z individualnim in kolektivnim spominom. Gre pred-
vsem za sociolo{ke in antropolo{ke {tudije, ki so pove~ini rezultat interdisciplinarnega sode-
lovanja in ki so mi omogo~ile uvid v rezultate primerljivih {tudij o individualnemu in kolek-
tivnemu spominu v drugih okoljih in obdobjih.
Pri definiciji individualnega in kolektivnega spomina se ne moremo izogniti ob~emu
razmi{ljanju in definiranju, ki nam ga ponujajo ob zgodovini tudi druge dru‘boslovne vede.
Doslej take problematizirane rabe individualnega in kolektivnega spomina v slovenskem
prostoru, {e posebej, ~e vzamemo v pretres spomin na vojni ~as, ni bilo veliko. To pomeni, da
sem se spustil na tla {e slabo ali pomanjkljivo obdelanega polja zgodovine. Prav zaradi tega
je bilo potrebno poiskati pravo ravnovesje med sociolo{ko-antropolo{kimi {tudijami in zgo-
dovino.
Enotne definicije pojmov individualni (posameznikov), kolektivni (skupinski) in zgodo-
vinski spomin ni oziroma se mestoma pojavljajo skozi razli~na znanstvena dela. Ta nedosled-
nost je vidna tudi pri mojem poskusu definicije spominov. Skozi samo besedilo se definicija
spomina ne spreminja, je pa vsekakor prestopila imaginarni prag, ki spomine ume{~a v ‘e
dolo~ene okvire.
Spomin je sposobnost ~loveka, da lahko predstave, misli in podatke v zavesti ohrani in
obnovi. Tak{no definicijo spomina najdemo v Slovarju slovenskega knji‘nega jezika.6 ^e
obnovimo navedeno misel, ugotovimo, da je spomin tudi obnavljanje ‘e do‘ivetega. P. Levi
je proces obnavljanja in spreminjanja spomina opisal takole: »Poznamo nekaj spominov, ki v
posebnih okoli{~inah potvarjajo spomin: travme – pa ne le mo‘ganske; vpliv ’konkuren~nih
spominov’; stanja spremenjene zavesti; potla~itve. Toda spomin tudi v normalnih razmerah
po~asi pe{a, obrisi bledijo in prihaja tako reko~ do fiziolo{ke pozabe, ki prizanese le redkim
spominom…Vaja – v tem primeru pogosto obujanje spominov – vsekakor ohranja spomine
sve‘e in ‘ive …, ob prepogostem obujanju spominov pa lahko zapademo v stereotip, v togo,
izpopolnjeno in olep{ano obliko, ki se izka‘e za u~inkovitej{o; ta izpodrine nepredelani spo-
min in se razbohoti na njegov ra~un.«7
Individualni spomin je spomin posameznika na pretekle dogodke, ki so lahko pozitivne
ali negativne narave in so lahko skupek sre~nih spoznanj, dogodkov ali pa posameznika
travmatizirajo. Prav zaradi vedno druga~nega spleta ‘e omenjenih dogodkov se posameznik
popolnoma samosvoje in na samo njemu razumljiv na~in odzove na pretekle dogodke. Kot
omeni Levi, se spomin posameznika transformira zaradi ve~ razli~nih vzrokov, kar pa ima za
posledico predruga~en, v veliki meri dru‘bi ali specifi~ni dru‘beni skupini v{e~en predelan
spomin. Ali lahko zaradi omenjenega procesa transformacije spomina posameznika, ki sode-
luje v njem, obto‘imo predruga~enja in laganja? Potrebno je najti odgovor na vpra{anje, ali
je sprememba spominjanja nastopila zavestno ali nezavedno. Posameznik si lahko za~enja
povsem zavestno izmi{ljati scenarij, ki je spremenjen in kot tak popravljen ter tako manj
mu~en od resni~nega. Ko ga ponavlja sebi in drugim, se meja med resnico in la‘jo ~edalje
bolj bri{e. Na koncu za~ne verjeti v svojo pripoved.8 Pri tem pili in popravlja manj verjetne
400
9 Gorazd Makarovi~, Slovenci in ~as. Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega ‘ivljenja, Knji‘na
zbirka Krt, Ljubljana 1994, str. 323 – 328.
10 Primo Levi, Potopljeni in re{eni, str. 9.
podrobnosti, ki se ne ujemajo med seboj ali s celoto dogodkov, ki so sprejeti kot resni~ni.
Lahko bi tudi na za~etku lagal zavestno, a sedaj la‘e nezavedno. Vendar je tak tihi prehod od
la‘i do samoprevare »koristen«, saj tisti, ki la‘e nezavedno, la‘e bolje in bolje odigra svojo
vlogo, seveda pa mu tudi bolj verjame dru‘ba, katera ga obkro‘a. Ko posameznik za~ne svoj
spomin spreminjati, popravljati na to~kah manj verjetnih podrobnostih, z namenom, da se
spomin posameznika pribli‘a oziroma poistoveti s spominom dolo~ene dru‘bene skupine,
lahko tak spomin imenujemo kolektivni (skupinski) spomin.
Kolektivni spomin je spomin skupine in je kot tak ‘e predruga~en in spremenjen, v
dolo~enih primerih pa je lahko tudi izmi{ljen in la‘en. Dru‘bena skupina povzame kolektivni
spomin, ki je rezultat zbli‘evanja in poenotenja spomina posameznikov. Posamezniki so bili
na tak{en ali druga~en na~in pri~e nekemu dogodku, sodelovali so pri njem in prispevali k
dolo~eni dru‘beni spremembi. Da dru‘bena skupina prevzame skupen spomin, mora razviti
dolo~ene metode in prijeme, ki zbli‘ujejo in hkrati ohranjajo spomin na taiste dogodke. Ko-
lektivni spomin skupine se mora preoblikovati in hkrati umestiti v dru‘bo na tak na~in, da ne
bodo dogodki, ki so izmi{ljeni ali mistificirani, popolnoma spremenili toka zgodovinskega
spomina. Spomin dolo~ene dru‘bene skupine se zato velikokrat navezuje na dolo~ene politi~ne
in dru‘bene razmere v sami dru‘bi. Ker je v dru‘bi vedno ve~ razli~nih politi~nih skupin, ki
si skozi kolektivni spomin lastijo zasluge za spremembe na podro~ju politi~nega in dru‘be-
nega razvoja ostale dru‘be, je v pri~ujo~em primeru potrebno omenjene kolektivne spomine
primerjati med seboj in jih umestiti v okvir njihovega nastajanja. Umestitev kolektivnega
spomina dolo~ene dru‘bene skupine ali pa kar vseh skupin v dru‘bi v zgodovinski spomin
dru‘be/nacije je neizvedljiv in predvsem nepotreben proces. Dru‘bene skupine menijo, da je
kolektivni spomin, ki so ga razvile, ekvivalenten zgodovinskemu spominu celotne dru‘be in
ga je zato potrebno le pravilno predstaviti, da ga tudi ostali deli dru‘be sprejmejo. Zaradi
ume{~anja kolektivnega spomina dru‘bene skupine v zgodovinski spomin se posamezne sku-
pine poslu‘ujejo specifi~nih prijemov, metod in procesov. Ob nastanku omenjenih procesov
se predvsem zaradi razli~nih politi~nih in dru‘benih interpretacij zgodovinskih dogodkov
pojavi cenzura specifi~nih segmentov zgodovinskih dogodkov. Cenzura ali tudi o‘enje zgo-
dovinske zavesti prebivalstva poteka sistemati~no in je prisotno pri vseh politi~nih sistemih
in ne samo pri komunisti~nem, kot omenja Gorazd Makarovi~ v delu Slovenci in ~as.9 V
dru‘beni in politi~ni zgodovini dr‘ave je vedno zmagovalec (zmagal pa je na dru‘beno-poli-
ti~nem prizori{~u) tisti, ki je gospodar »uradne« resnice in s katero lahko manipulira po mili
volji.10 Politi~na ali dru‘bena orientiranost zmagovalca pri predstavljanju njegove »resnice«
nima nikakr{nega vpliva.
Zgodovinski spomin je spomin, ki se razvije v dalj{em ~asovnem obdobju in ga dru‘ba
povzame. Da se spomin ohrani v dru‘bi, mora vsebovati spomin na dogodke ali na dogodek,
ki je bil podkrepljen z dokazi o resni~nem obstoju dogodka oziroma dogodkov. Kot tak se
zgodovinski spomin umesti v zgodovinski proces, kjer je dele‘en raziskovanja in hkrati po-
trjevanja s strani zgodovinske stroke. V dru‘bi ima zgodovinski spomin veliko vlogo, saj
dolo~a uspeh posamezne dru‘beno-politi~ne skupine, v njenem boju za prevzem oziroma
ohranitev oblasti. Zato so poskusi spreminjanja oziroma revizije zgodovinskega spomina v
dru‘bi prisotni tako v okoljih demokracije kot v tranzicijskih dru‘bah. Skozi dru‘beno-politi~en
proces razvoja dru‘be se zgodijo razli~ni ekscesi. Te ekscese posku{a vladajo~a politi~na
skupina zamol~ati ali pa jih potisniti v zgodovinsko pozabo, kar pa ima vedno le obraten
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
11 Prav tam, str. 14.
u~inek. Ali, kot razmi{lja P. Levi: »Zavedati pa se moramo, da je potrebno vsako ‘rtev objo-
kavati […], vendar ne moremo vseh njihovih dejanj postaviti za zgled.«11 Zato je potrebno
vzpostaviti dolo~eno razdaljo, preko katere lahko presodimo in umestimo omenjene ekscese
s pomo~jo znanstvenih metod v sam zgodovinski proces.
Vedno pa bo prisotna potreba oziroma ‘elja posameznika ali politi~ne skupine, da si skozi
prikrojeni zgodovinski spomin ustvari tak{no podobo, ki bo pri~ala prihodnjim rodovom o
veliki (skoraj vedno tudi pomembni) vlogi, ki jo je posameznik ali skupina v dru‘bi imela/imel.
Analiza in umestitev spomina posameznika, skupine, dru‘be v okolje zahteva komplek-
sen pristop. Da bi lahko razumeli procese, ki privedejo do transformacije spomina posamez-
nika skozi kolektivni spomin v zgodovinski spomin, je potrebno uporabiti interdisciplinarni
pristop. Sam sem uporabil:
1. Empiri~no metodo,
2. Neempiri~no metodo, s pomo~jo raziskovalne metode:
– analiza in interpretacija primarnih virov (razli~nih listin, dokumentov)
– analiza in interpretacija sekundarnih virov (strokovna literatura in ~lanki)
– zgodovinska analiza, posebej primerjalno-zgodovinska analiza (primerjava razli~nih
procesov, pojavov v razli~nih zgodovinskih obdobjih).
Metodolo{ko tako lahko obravnavamo kakovost dolo~enega pojava v dolo~enem zgodo-
vinskem obdobju in ga primerjamo z drugimi pojavi, da lahko tako prika‘emo spremembe ali
povezanosti z drugimi zgodovinskimi dogodki ali obdobji. Gre za preu~evanje zgodovinske-
ga dogajanja, ki se je, ukoreninilo v individualnem in kolektivnem spominu.
Kot metodo pri zbiranju podatkov sem uporabil intervju. Razgovor oziroma intervju je
potekal med spra{evalcem (menoj) in intervjuvancem, in sicer vodeno. Intervju je bil vsebin-
sko razdeljen na tri dele. Namen tak{ne zasnove je, da lahko s tremi konceptualno razli~nimi
vpra{anji poi{~em skupne to~ke razli~nih predvojnih ter medvojnih konceptov oziroma filo-
zofij, razmi{ljanj o urejanju in izgraditvi dru‘be (konzervativne in levi~arske, socialisti~ne
oziroma komunisti~ne politi~ne opcije).
Intervju je slonel na naslednji teoreti~ni predpostavki: razli~ne politi~ne opcije (me{~anski
stranki na eni strani in komunisti~na stranka na drugi strani) so posameznika potisnile v
aktivno spreminjanje dru‘be. Teh aktivnosti in predvsem mo‘nosti spreminjanja dru‘be se
sam v mnogo~em ni zavedal. Zato je pristopil k eni izmed ponujenih dru‘benih opcij, ki so se
aktivno vklju~ile v novonastale razmere in za~ele spreminjati dru‘beno okolje, predvsem
zaradi zunanjih dejavnikov in ne toliko zaradi njegovega lastnega spoznanja.
Tako je bil spomin intervjuvanca v mnogo~em prepleten ali se je celo identificiral s
prevladujo~im uradnim zgodovinskim spominom. Prav zaradi nasprotij, ki so bila in {e ved-
no obstajajo med politi~nimi opcijami glede razlage polpretekle zgodovine, zasledimo mo~no
evociranje in vzdr‘evanje neosebnih oziroma skupnih spominov, ki so jih posamezniki inkor-
porirali zaradi pripadnosti dolo~eni politi~ni usmeritvi.
Da je lahko intervjuvanec potrdil kolektivni zgodovinski spomin dru‘bene skupine, ki ji
je pripadal, ga je moral natan~no opredeliti in umestiti v sosledje dogodkov, ki so zgodovin-
sko pomembni ali pa so le obrobni v spominjanju na pretekle dni. Intervjuvanec se je moral
za natan~no opredelitev in umestitev svoje izku{nje opreti na svoj individualni spomin, na
spomin, ki je bil lo~en od kolektivnega spomina specifi~ne skupine (borci NOB, ujetniki v
tabori{~ih, aktivisti OF) in v ve~ji meri ni bil pre‘et s politi~no doktrino lastne politi~ne
opcije, temve~ je njegov osebni, avtobiografski spomin. Prav skozi spomine posameznika
najdemo skupne to~ke in hkrati razlike v isti dru‘beno-politi~ni skupini.
402
12 Marc Bloch, Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, Studia Humanitatis, Ljubljana 1996, str. 104.
13 Marjan Kocmur, Odprti grobovi: Bela krajina joka, Samozalo‘ba, Buenos Aires 1970. V letu 2003 je iz{lo
zgodovinsko delo Slovensko domobranstvo 1943 – 1945 Borisa Mlakarja, Slovenska Matica, Ljubljana 2003, ki pa
ne zajema specifi~nosti Bele krajine, temve~ povzame ‘e ugotovljene trditve zgodovinopisja (str. 96).
14 An~ka ^erin, Po partizanski Beli krajini: Zbor pionirjev Jugoslavije, ^rnomelj, 12.  junij 1982, Zveza prija-
teljev mladine Slovenije, Ljubljana 1982.
15 Drago Von~ina, Kronika {olstva med NOB v Beli krajini, Borec, Ljubljana 1978.
Zaradi ~asovne oddaljenosti je bil tudi spekter intervjuvancev omejen, kar je pomenilo,
da je bilo zaradi manj{e skupine {e ‘ive~ih udele‘encev voja{kega spopada te‘je poiskati
individualne odgovore na dolo~ena vpra{anja ali navsezadnje tudi zato, kot je zapisal Marc
Bloch: »Med razli~nimi vrstami la‘i laganje samemu sebi {e zdale~ ni najmanj pogosto, in
beseda iskrenost zajema malce preohlapno vsebino, zato bi bilo treba vpeljati kar precej
odtenkov, ~e bi jo hoteli ukrotiti. Ni pa tudi ni~ manj res, da se marsikatera pri~a moti v dobri
veri.« 12
Pregled in analizo kolektivnih spominov in zgodovinskega spomina sem opravil, s pomo~jo
knji‘nega gradiva, ki je bilo zbrano v knji‘nem fondu knji‘nice v ^rnomlju. V tem kontekstu
bom tudi kratko obnovil vsebini knjig in ~lanke, ki so pomembni za razumevanje procesov
individualnega in kolektivnega spominjanja.
Iskanje del je potekalo v javnem zavodu ^rnomelj (knji‘nici), ki je po letu 1991 ve~ji del
knji‘nih enot, katere so se vsebinsko ukvarjale z NOB, umaknil iz knji‘nic v skladi{~a, tako
je bilo zaslediti zelo malo knji‘nih del. Tudi ~asopisnih ~lankov o dogodkih med drugo sve-
tovno vojno je bilo manj, kot pa bi lahko pri~akovali. Spominov »druge strani«, tu mislim na
spomine ~lanov in pripadnikov va{kih stra‘ ter domobrancev, v knji‘ni~nem fondu ni bilo
najti. Najdena je bila le knjiga spominov na ‘rtve povojnih pobojev13, ki je bila napisana v
tujini.
Knjige in ~lanki, ki so bili najdeni v knji‘nici in so bili izdani s strani takratne biv{e
oblasti, so bili »narejeni« v sklopu takratnega (povojnega) pojmovanja zgodovinskih dogod-
kov in tudi ohranjanja zgodovinskega spomina. Zgodovinski dogodki v knjigah in ~lankih so
obravnavani enoplastno, s prevladujo~im politi~nim diskurzom tistega obdobja. Kar je konkret-
no pomenilo, da je bil zgodovinski spomin ume{~en v takratni dru‘beno-politi~ni sistem.
Zaradi ponavljajo~e oblike in zapisa dolo~enih knji‘nih zvrsti ter nekaj ~lankov je bila
narejena analiza dveh del, ki v povpre~ju odsevata knji‘ni fond, Po partizanski Beli krajini14
in Kronika {olstva med NOB v Beli krajini.15 Izbrani deli sta reprezentativni tako glede spo-
mina kot tudi same teme, ki jo obravnavamo. Poleg tega omenjam tudi ~lanke tujih avtorjev,
ki so se vsak v svojem okolju lotili analize etni~nega, politi~nega in nacionalnega spomina na
primeru posameznikov in dru‘benih skupin. Omenjene ~lanke sem vzel v pretres zaradi in-
terpretacije ponujenih odgovorov, ki jih lahko ob dolo~eni meri znanstvene distance, umesti-
mo v na{ dru‘beni prostor, kajti vpra{anja, na katere so opozorili avtorji v ~lankih, veljajo z
manj{imi spremembami (glede zgodovinskih dejstev) tudi za slovenski primer (predvsem po
letu 1990). V omenjenem obdobju se posku{a ponovno vrednotiti (tako politi~no kot tudi
dru‘beno) dolo~ena zgodovinska obdobja in dogodke. Posledi~no so omenjeni poskusi pri-
vedli do poskusov spreminjanja samega zgodovinskega diskurza in hkrati do javnega pose-
ganja politi~nih strank v analizo in predstavitev zgodovinskih obdobij in dogodkov.
Omeniti je potrebno, da si politi~ne stranke posku{ajo krojiti in prilagajati zgodovino-
pisje ne zato, ker si prizadevajo za jasnej{e razumevanja polpretekle in pretekle zgodovine,
temve~ zaradi svoje vloge v sedanjih politi~nih razmerjih ter ‘elje po prevladi na politi~nem
polju z unov~evanjem zgodovine. Zato je bilo potrebno pri oblikovanju zaklju~kov upo{tevati
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
politi~ne in dru‘bene pogoje, v katerih so dolo~ena knji‘na dela in ~lanki nastali in jih tudi v
lu~i takratnih ugotovitev zgodovinsko ovrednotiti.
Sprejemanje zgodovinskega spomina dru‘be je bilo vedno oblikovano v kontekstu politi~-
nega in dru‘benega. Ozna~ili bi ga lahko za neke vrste vsiljevanje kolektivnega spomina
specifi~ne dru‘bene skupine ostali dru‘bi.
Zbirka ~rtic Po partizanski Beli krajini je nastala ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugosla-
vije, ko je v ^rnomlju potekalo sre~anje pionirjev Jugoslavije in ob tem dogodku so izdali
knji‘ico.
V knji‘ici zasledimo poleg pozdravnih govorov in citatov Josipa Broza tudi tekste takrat-
nih vodilnih uslu‘bencev v javnih ustanovah, ki v svojih tekstih razlagajo zgodovino Bele
krajine in dogodke med drugo svetovno vojno. Ob njih najdemo {e tekste osnovno{olcev in
srednje{olcev, ki se spominjajo dogodkov med drugo svetovno vojno, ki so jih do‘iveli sami
ali pa so o njih sli{ali ob pripovedovanju nekoga drugega (star{ev, sorodnikov, prijateljev). V
omenjenem delu zasledimo le opis dogodkov brez posebne razlage in analize. Tako je te‘ko
lo~iti spomin posameznika od kolektiva, v omenjenem delu, kajti spomin posameznika se je
tu popolnoma podredil kolektivnemu spominu. Na tej to~ki teksta se lahko vpra{amo, ~e je
tak{no zapisovanje zgodovine {e vedno zapisovanje po spominu,16 spominu, ki je lasten samo
posamezniku, ali pa je to spomin, ki ga narekuje dr‘ava oziroma politi~na organizacija?
Menim, da je odgovor na to vpra{anje ve~plasten. Vsekakor je takratni povojni politi~ni
sistem narekoval in ob tem privzgojil dolo~ene segmente kolektivnega spomina: uveljavljal
je gledanje na dogodke le z vidika zmagovalca, nepriznavanje napak zmagovalca, izogibanje
temam, ki niso splo{no sprejemljive (teme povezane z Cerkvijo, spolnostjo, dru‘beno ne-
enakostjo). Lahko govorimo o spominu, ki ga sprejme in ga dovoli uporabljati dr‘avni sistem
oziroma prevladujo~a politi~na opcija.
Toda da je dr‘ava lahko kolektivni spomin distribuirala oziroma ga spustila na raven
spomina posameznika, je potrebovala nek realen dogodek, na katerega se je lahko navezova-
la (v na{em primeru na osvobodilno borbo v Beli krajini). Ali ~e zapi{emo druga~e, dr‘ava je
potrebovala socializacijo spomina v karseda {irokem pomenu, da ga je lahko poistovetila z
individualnim spominom. Da je to dosegla, se je poslu‘evala dolo~enih ritualov, ki so se
glede na kulturo dru‘be razlikovali, vendar so ne glede na razli~nost nosili enako sporo~ilo:
spomin, ki je bil v osnovi imaginaren, je bilo potrebno skozi dolo~en obred (praznovanje
obletnice pionirjev Jugoslavije na primer) socializirati in ga postaviti oziroma vnesti v realni
svet te dru‘be.17
Druga izbrana knjiga nosi naslov Kronika {olstva med NOB v Beli krajini. Knjiga je
razdeljena v tri sklope, ki se med seboj dopolnjujejo. V prvem delu je opisana izvedba in
organizacija pedago{kih procesov in vzgojno-politi~nih te~ajev ter uni~evanje belokranjske-
ga {olstva s strani okupatorja. Drugi del knjige sestavlja kronika posameznih belokranjskih
{ol, zasedbe le-teh s strani okupatorja, ovire pri pouku, ‘rtve medvojnega nasilja, ki so sode-
lovale pri pedago{kem procesu v Beli krajini. Tretji del knjige vsebuje statisti~ne podatke o
srednjem {olstvu: koliko dijakinj in dijakov je hodilo v srednje {ole med vojno, iz katerih vasi
in mest, koliko so bili oddaljeni od srednje {ole.
Vsi trije sklopi knjige imajo veliko {tevil~nih podatkov, zaradi ~esar bi lahko sklepali, da
so se njeni avtorji {e posebej potrudili verodostojno prikazati zgodovino omenjenih dogod-
kov v Beli krajini. Knjiga je napisana v »politi~no korektnem jeziku« tistega ~asa, kar pome-
ni, da so misli, ki jih avtor naslavlja na bralca, politi~no »preverjene« in potrjujejo pravilnost
16 James Fentress, Chris Wickham, Social memory, Blackwell, Oxford UK & Cambridge USA, 1992, str. 46.
17 James Fentress, Chris Wickham, Social memory, str. 47.
404
takratnih politi~nih resnic in dru‘benega razvoja skupnosti. Ideje, ki se nakazujejo iz omenjene-
ga dela, ka‘ejo bralcu edino pravo usmeritev, ki ji je prvotna naloga podrejenost individual-
nega spomina kolektivnemu in s tem razmi{ljanju in branju zgodovinskih dejstev tako, kot
ho~e oziroma zahteva takratni dru‘beni red oziroma sistem.
V knjigi so omenjeni tudi Romi, ki jih avtor imenuje »cigane« in so predstavljeni zelo
negativno. Avtor je bil namre~ pri~a omenjenim izdajstvom partizanov in simpatizerjev OF s
strani pripadnikov romske skupnosti v Beli krajini ({e posebej omenja »cigana Jureta«, ki naj
bi bil samooklicani vodja ovaduhov). V knjigi zato te‘ko lo~imo individualni in kolektivni
spomin, saj se oba prepletata in ne najdemo informacije o virih, na katere se je avtor uprl, ko
ni bil pri~a posameznim dogodkom. Ker je zgodbo oblikoval preko ve~ virov (tako ustnih,
kot pisnih ), je verjetno nastala iz ve~ plasti razli~nih zgodb, zdru‘enih v enotno zgodbo.
Zaradi bolj poglobljene analize, ki je nisem mogel narediti samo z uporabo slovenskih
del, sem raz{iril polje raziskovanja. Uporabil sem razprave treh tujih avtorjev, ki so posku{ali
vsak na svojem primeru poiskati povezave med individualnim in kolektivnim spominom.
Dogodki, ki so jih obravnavali avtorji so bili analizirani na treh razli~nih ravneh in so zadeva-
li tri razli~ne segmente dru‘be: vpra{anje etni~ne manj{ine, politi~no vpra{anje manj{ine
oziroma vpliv spomina na politi~no oblikovanje spomina (opozicijsko in pozicijsko pojmo-
vanje enakega zgodovinskega dogodka v okviru politi~nih strank) in vpra{anje spomina ljud-
stva, katero v takratnem ~asu ni bilo priznano kot narod.
Prvi ~lanek je delo Davida W. Blighta z naslovom Prek znanstvene diskusije: Frederic
Douglas in borba za spomin na dr‘avljansko vojno.18 V ~lanku avtor opisuje sre~anje ~rnih
aktivistov in borcev proti su‘enjstvu leta 1883 v Washingtonu. Sre~anje je bilo organizirano
v ~ast Fredericu Douglasu. Na sre~anju so lahko udele‘enci izkazali spo{tovanje do gosta in
njegovega prizadevanja za abolicijo. Ob sre~anjih pa se je izvr{ila ritualna ceremonija, v
kateri so »skovali kolektivni spomin in ga prenesli med naslednje generacije«. Dogodek, ki
jim je bil v oporo pri prena{anju kolektivnega spomina, je bil »masaker« v kraju Pottawato-
mie, kjer so vsi udele‘enci prevzeli navidezno vlogo otrok tam ubitega ~lana skupnosti Johna
Browna.
Vzrok za sprejem »krivde« na svoja ple~a le‘i v spoznanju, da bi lahko udele‘enci sre~anja
naredili ve~ za osvoboditev su‘njev, vendar se zaradi svojega polo‘aja v dru‘bi niso hoteli ali
mogli izpostaviti. Z ugotovitvijo, da so se pove~ini ravnali in delovali po nasvetu starej{ih, so
zaprisegli, da bodo varovali izro~ilo Johna Browna. Samo izro~ilo Johna Browna dejansko
ne vklju~uje ni~esar, na kar so zaprisegli udele‘enci tega sre~anja.
»Z uvajanjem neresni~nih dejstev in potvarjanjem lastnega individualnega spomina ko-
lektivnemu (zgodovinskemu) spominu ne postane neka poljubna kreacija, temve~ je verjeten
scenarij za sre~anje z racionalno preizku{njo. Vsekakor je v naravi posameznika, da zapolni
manjkajo~e dele svoje biografije s spominom, ki mu ga je predstavila skupnost in se ga sam
ne spominja ali pa ga ni do‘ivel.«19
V naslednjem ~lanku Vizija povojnega (Politi~ni spomin in pri~akovanja v 40-tih letih v
Franciji)20 nam avtor Jon Cowans podaja svoje razumevanje kolektivnega in zgodovinskega
spomina, ki izhaja iz analize razli~nih politi~nih gibanj in strank v Franciji tistega ~asa.
Avtor najprej predstavi kvizlinga mar{ala Petaina in njegov proces oblikovanja spomina,
pri izoblikovanju predstave o tako imenovanem »novem redu«. Zaradi hitrega poraza poleti
18 »For Something beyond the Battlefield«:  Frederick Douglass and the Struggle for the Memory of the Civil
War, The Journal of American History, March, 1989, str. 1156 – 1158.
19 Prav tam.
20 Jon Cowans, Vision of the Postwar, History & Memory, Fall 1998.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1940 in s tem politi~nega zloma III. republike je bila Francija v nezavidljivem polo‘aju. Da
bi lahko mar{al Petain prevzel odgovornost podpisa kolaboracije z nacisti, je prebivalstvo
opomnil na spremembe, ki so jih do‘iveli po prvi svetovni vojni. Tako je mar{al Petain v
spomin ljudi posku{al priklicati demokracijo III. republike, kot tudi na obdobje cesarstva ter
hkrati ju unov~iti pri na~rtovanju prihodnosti, ki jo je prikazal skozi pretekli pove~ini misti-
ficiran zgodovinski spomin. Kolektivni in hkrati zgodovinski spomin Francije je zdru‘il na
negaciji polpreteklega zgodovinskega obdobja takratne Francije.
Proces negacije kolektivnega in zgodovinskega spomina preteklih dveh desetletij, je mar{al
za~el z transformiranjem besedila bur‘oazne revolucije iz leta 1789 in politi~ne ureditve III.
republike, ki jih je imenoval »stari re‘im«.21 V svojih radijskih sporo~ilih je iskal potrditve o
gre{nih, kaoti~nih, nestanovitnih ~lanih parlamenta in njihovem egoisti~nem, hedonisti~nem,
»enakopravnem« in nediscipliniranem socialnem etosu. Ko je omenjal nezmo‘nost demo-
krati~nega upravljanja z dr‘avo v preteklosti, je hkrati nakazoval potrebo po novi ureditvi.
Zgled za »Novi red«, kot je politi~no ureditev imenoval, je seveda povzel po takratni politi~ni
filozofiji nacisti~ne stranke oziroma po Hitlerjevem Mein Kampfu. Neke vrste opravi~ilo, s
strani mar{ala Petaina za povzemanje nacisti~ne filozofije, je bila razlaga o nezmo‘nosti
dojemanja preteklosti in s tem zgodovinskega spomina francoske dru‘be. Zaradi omenjene
nezmo‘nosti je bilo potrebno storiti »dru‘beni in politi~ni kompromis«, katerega rezultat naj
bi se opazil v ‘rtvovanju dolo~enih politi~nih in predvsem dru‘benih idealov za novi dru‘be-
ni red. Zato naj bi se za~ela pod njegovim vodstvom v letu 1940 pripravljati ustava, ki naj bi
umestila s pomo~jo hierarhije in avtokracije nov in uspe{nej{i dru‘beni red. Da bi lahko nova
dru‘bena ureditev funkcionirala, je bilo potrebno v polje imaginarnega umestiti nek nov
kolektivni in zgodovinski spomin, ki bi konstantno opominjal dru‘bo na pretekle izgubljene
bitke in ljudem podajal nauke. Objektivna dejstva, ki se pojavijo ob tak{nem transformiranju
kolektivnega in zgodovinskega spomina, pa so govorila prav nasprotno o inverziji prej{njega
sistema, ki so ga posku{ali mistificirati in oddaljiti iz spomina dru‘be. Da je del francoske
dru‘be verjel v tako predstavljen kolektivni in zgodovinski spomin, je bilo krivo predvsem
politi~no in vojno ozra~je prvih let vojne.22 Dejstvo, da se je dru‘ba kasneje obrnila proti
tak{nemu pojmovanju ureditve, je bilo posledica stanja na boji{~ih druge svetovne vojne, ki
je posledi~no spremenilo razmi{ljanje dru‘be in preoblikovalo njen kolektivni in zgodovin-
ski spomin.
Odpor, ki se je razvil v Franciji je imel pripravljenih ve~ scenarijev za prihodnost dr‘ave.
Za to je bila kriva razli~na politi~na usmeritev ~lanov odporni{kega gibanja (komunistov,
socialistov, konzervativcev, republikancev). Besedila, ki jih je izdalo odporni{ko gibanje, so
bila usmerjena pove~ini v sedanjost (kjer so zagovarjala taktiko »sedi in ~akaj«, z razvojem
dogodkov pa so za~eli pozivati na oboro‘eni odpor proti re‘imu Vichyjske republike in
nacisti~nim okupatorjem) in v prihodnost, kjer pa je bilo zaslediti neenotnost stali{~ o nadalj-
nji politi~ni ureditvi Francije. Prav neenotnost politi~nih stali{~ je bil razlog, da so se pojavi-
la besedila o preteklem ~asu pred vojno, kjer sta obe politi~ni opciji posku{ali s svojim
ume{~anjem kolektivnega in zgodovinskega spomina pridobiti na svojo stran francosko po-
pulacijo.23 V svojih besedilih sta uporabljali podoben besednjak o nestanovitnem in neu~inko-
vitem predvojnem demokrati~nem politi~nem re‘imu. Obe strani sta si poskusili prikrojiti ali
podrediti zgodovinski spomin. Lahko bi rekli, da je imel spomin funkcijo imaginarne prihod-
nosti, ki bi bila bolj{a in uspe{nej{a tako politi~no kot tudi ekonomsko in socialno. Zato so
21 Jon Cowans, Vision of the Postwar, str. 7.
22 Prav tam, str. 8.
23 Prav tam, str. 11.
406
bile razlike v dojemanju spomina in oblikovanju le-tega v dru‘bi najbolj opazne v predstavit-
vi zgodovinskega in kolektivnega spomina, ki sta ju obe strani interpretirali vsaka s svojega
zornega kota.
Za de Gaulla je bil zgodovinski spomin popolnoma negativna izku{nja, (mi{ljeni so dogodki
polpretekle zgodovine, ki so usodno vplivali na dru‘beni in politi~ni razvoj Francije med in
po prvi svetovni vojni) in kot tak ni zmogel ponuditi pozitivnega modela oblikovanja dru‘be.
Menil je, da bi bilo za francosko dru‘bo bolj{e, ~e bi lahko kon~no izlo~ila vse bole~e »razvaline
preteklosti«.24 Prav nasprotno pa sta KPF (Komunisti~na partija Francije) in SFIO (Socia-
listi~na stranka Francije) obto‘ila predvojno bur‘oazno vlado za neu~inkovitost in neupo-
{tevanje tradicije Francije, saj ni bila dr‘ava nikoli voja{ko pora‘ena, temve~ so jo politi~ni
krogi zbrani okoli mar{ala Petaina potisnili Hitlerju v roke.
Obenem pa je bilo pri obeh politi~nih strankah opaziti te‘njo po prevzemu oblasti skozi
delavsko revolucijo. Delavski razred je bil po prepri~anju obeh politi~nih strank najbolj{i
porok za spremembo ali za ohranitev dru‘benega in politi~nega sistema. V besedilih obeh
strank je opaziti za~etek mistifikacije in ritualizacije oboro‘enega spopada, predvsem se opazi
poudarek na vseh tragi~no preminulih udele‘encih oboro‘enega spopada. Namen prenosa
zgodovinskega spomina, ki so ga poustvarile politi~ne stranke in gibanja na polje politi~nega
spopada je bil vsiliti tedanji dru‘bi svojo razli~ico zgodovinskega spomina. Tak{en namen so
lahko omenjena zdru‘enja dosegla s sklicevanjem in opominjanjem na ‘rtve, ki so padle
oziroma so bile usmr~ene, s strani nacistov in kvislin{ke vichiyeve oblasti. Rezultat omenjenega
procesa je bil, da je tako zgodovinski kot tudi kolektivni spomin hkrati prepletel preteklost s
sedanjostjo v imenu politi~nega boja in obenem ohranil spomin ter pomiritev borcev z vsemi,
ki so padli za svobodno Francijo. Kljub temu je opaziti razliko med golisti in komunisti ter
socialisti, kjer se posku{a na novo definirati zgodovinski spomin na dogodke pred vojno, kjer
je bilo nemogo~e dose~i med omenjenimi strankami politi~ni konsenz. Zato sta nasprotni
politi~ni strani zgodovinski spomin ohranili in ga predstavljali javnosti bipolarno nasprotno:
de Gaullova stranka je krivdo za poraz in nezmo‘nost organiziranja obrambe dr‘ave prenesla
na predvojni demokrati~ni izvoljeni parlament, ki so ga prikazali v zgodovinskem spominu
kot glavnega krivca za neuspe{ni dogovor med takratnimi politi~nimi opcijami, medtem ko
so bili krivci za komuniste in socialiste le bur‘oazija ter kapitalisti (~lani taistega predvojne-
ga parlamenta), ki so blokirali delo vlade.
Zaradi prepletanja imaginarnih in realnih dogodkov v zgodovini je nastalo v dru‘bi ve~
razli~nih pojmovanj predvojnega obdobja. Na razli~ne poglede na to obdobje je imel velik
vpliv kolektivni spomin skupin, ki so zaradi svojega polo‘aja v skupnosti distribuirale svoje
videnje pretekle zgodovine, kar je rezultiralo v nezmo‘nosti velikega dela francoske javno-
sti, da bi realno precenil oba politi~na programa, ki sta jim ga ponujali omenjeni stranki,
hkrati pa je velik del dru‘be postal apati~en tako do zgodovinskega kot do kolektivnega
spomina. Rezultat politi~ne borbe na polju zgodovinskega spomina je bil ta, da so se zgodo-
vinska dejstva marginalizirala in umaknila mistifikaciji ter ritualizaciji pred in medvojnih
dogodkov, ki sta slu‘ili povojnim dru‘benim spremembam.
V zadnjem analiziranem ~lanku Matti Bunzl »V politiki in semantiki spomina Avstrije:
Spomenik proti vojni in fa{izmu na Dunaju«25 prika‘e problem prezentacije zgodovinskih
dogodkov, ki jih dr‘ava Avstrija no~e ali ne zmore prikazati kot zgodovinski proces, temve~
24 Omenjena in velikokrat povzeta izjava de Gaulla, vendar se opazi pri avtorju ~lanka, da je bila vzeta iz
konteksta.
25 Matti Bunzl, »On the Politics and Semantics of Austrian Memory: Vienna?s Monument against War and
Fascism«, History & Memory, Winter, Fall 1995, str. 7 – 40.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
jih deli na zgodovinske dogodke in ustvarja imaginarij zgodovinskega in kolektivnega spo-
mina, ki ne vklju~uje spomina posameznika v dru‘bi. Avstrijsko zgodovinopisje pojmuje
obdobje druge svetovne vojne na ozemlju dana{nje Avstrije kot obdobje, v katerem je nacisti~ni
okupator zavzel in prisvojil dana{nje avstrijsko ozemlje. Kar je sila nerazumljiva trditev,
kajti statisti~ni podatek nam pove, da je bilo v~lanjenih v nacisti~no stranko (v odstotkih)
najve~ prav dr‘avljanov Avstrije.
V letu 1988 je prestolnico Avstrije pretresel kulturni in politi~ni {kandal, vzrok katerega
je bila postavitev spomenika ‘rtvam vojne in fa{izma priznanega avstrijskega umetnika Alfreda
Hrdlicka. Spomenik bi moral biti postavljen na prominentnem Albertplatzu, kjer je bilo med
vojno v zavezni{kem zra~nem bombardiranju ubitih nekaj sto ljudi. Tedanji ‘upan (~lan social-
demokratske stranke) se je z postavitvijo spomenika strinjal, obe opozicijski stranki (Ljud-
ska stranka in Stranka svobodnjakov) pa se nista in sta predlagali dve nadomestni lokaciji in
sicer obe na predmestnih, turisti~no neatraktivnih lokacijah.
Vzrok za tolik{en odpor do postavitve spomenika je potrebno po avtorjevem mnenju
poiskati v volilni kampanji tedanjega predsednika Avstrije Kurta Waldheima,26 med katero je
pri{la na dan njegova aktivna udele‘ba v nacisti~ni stranki, in obto‘bah, da je osebno zakrivil
smrt civilistov. Takrat je avstrijska dru‘ba reagirala enotno in prikazala napad na omenjenega
kandidata za predsednika republike kot napad svetovne javnosti na integriteto dr‘ave Av-
strije. Predvsem so bile omenjene ZDA in svetovna judovska skupnost, ki naj bi bila {e
posebej sovra‘na do Republike Avstrije in njenega predsedni{kega kandidata. Ob tem pa se
je pojavilo vpra{anje zgodovinskega in kolektivnega spomina dr‘avljanov Avstrije.
Razlaga zgodovinskega dogodka se je opirala na pravno razlago o izginotju Avstrije kot
dr‘ave od priklju~itve 1938 pa do konca druge svetovne vojne. Ker Avstrija kot dr‘ava ni
obstajala, ni mogla nositi krivde za dogodke, ki so jih spro‘ili nacisti, pa~ pa je bila zaradi
priklju~itve Tretjemu Rajhu sama ‘rtev nacisti~ne Nem~ije. Tako je bil uradno zasnovan mit
o »Drugi republiki«, ki ga je sprejela avstrijska dru‘ba in je s~asoma postal ‘e dogmati~en.
Dejstva, ki nam jih predstavi avtor spomenika Hrdlick, pa govorijo o druga~ni vlogi Avstrije
tistega zgodovinskega obdobja. Takratna Avstrija je imela leta 1942 sedemsto tiso~ ~lanov
nacisti~ne stranke, ob osvoboditvi Avstrije je bilo prebivalstvo pove~ini pasivno in se ni uprlo,
kar pomeni da je raje bilo pora‘eno, kot pa da bi bilo osvobojeno od tuje vojske. V ~asu
priklju~itve dr‘ave Avstrije k nacisti~ni Nem~iji in kasnej{ega obdobja, so me{~ani Dunaja
(in ne zgolj nacisti) sodelovali v mu~enju in preganjanju Judov (avtor omenja 5700 pre‘ive-
lih od ve~ kot sto tiso~ pred vojno ‘ive~ih pripadnikov judovske skupnosti ).27 Na Dunaju so
bili poznani tako imenovani »{~etkasti trgi«, kjer so Judje z zobnimi {~etkami ~istili trge.
Odgovor oziroma del odgovora o nastanku in ohranitvi mita (o nevpletenosti in sodelovanju
dr‘ave Avstrije z nacisti~no Nem~ijo, z razlago ker je pravno-formalno leta 1939 bila
priklju~ena k Tretjemu Rajhu) lahko poi{~emo tudi v povojnem delovanju mednarodne skup-
nosti, ki ni nikoli nalo‘ila Avstriji bremena krivde. Avstrija je bila opro{~ena kakr{nekoli
odgovornosti za vojno. Tako njeni prebivalci niso nikoli ~utili posebne odgovornosti ali kriv-
de za omenjene zgodovinske dogodke. [e ve~, s pomo~jo mita o Avstriji kot ‘rtvi je kolektiv-
ni in zgodovinski spomin ohranil idejo o ‘rtvovanju in neodgovornosti prebivalcev Avstrije
za dogodke med vojno, krivde za omenjene dogodke torej niso poiskali pri sebi temve~ v
imaginarni preteklosti skupnosti, ki ni obstajala. Tak{na razlaga medvojne zgodovine je ostala
26 Afera Waldheim se je razplamtela, ko tedanji kandidat in kasneje izvoljeni kandidat za predsednika Avstrije ni
hotel umakniti kandidature zaradi svojega aktivnega sodelovanja v drugi svetovni vojni na strani nacisti~ne Nem~ije.
27 Matti Bunzl, »On the Politics and Semantics of Austrian Memory: Vienna?s Monument against War and
Fascism«, str. 11.
408
nespremenjena skoraj {tirideset let. Kandidatura in kasnej{a izvolitev Waldheima za predsed-
nika Avstrije ter reakcije svetovne skupnosti na omenjene dogodke kot tudi postavitev spo-
menika ‘rtvam vojne in fa{izma na Dunaju so mo~no omajale mit o kolektivni ‘rtvi nacije.
Zato so bili argumenti, ki so se jih poslu‘evali zagovorniki mita o ‘rtvi pove~ini demago{ki
in hkrati nesposobni, da bi razkrili zgodovinsko te‘o poteka pred in medvojnih dogodkov. V
besedilih, ki so branila ne le predsedni{kega kandidata, temve~ dr‘avo Avstrijo, se je pokaza-
lo, da je za ohranitev mita in s tem Avstrije potrebno uporabiti demago{ki besednjak o ogro-
‘enosti »o~etnjave«. V javnem prostoru se je prikazoval napad na predsedni{kega kandidata,
kot napad na »na{o avstrijsko zgodovino« (in obenem na »na{» zgodovinski spomin), kot je
izjavil predsednik ljudske stranke Alois Mock.28
Del avstrijske dru‘be pa ni sprejemal tako predstavljene uradne razlage zgodovine. Del te
skupine, imenovane Neues Österreich, je bil tudi kipar Alfred Hrdlicka, ki bi moral postaviti
spomenik ‘rtvam vojne in fa{izma. Kljub mnogim nasprotovanjem, ki so jih vodili ~lani
ljudske in svobodnja{ke stranke ter medijev (~asopis Die Krone je zbiral podpise Dunaj~anov,
da bi tako prepre~ili postavitev spomenika),29 je bil spomenik postavljen na Albertinaplatzu.
Kot omenja avtor, je sedanjost uzakonjena skozi predstavo preteklosti, medtem ko je pre-
teklost predstavljena skozi pogajanja v sedanjosti. Zaradi uspeha postavitve spomenika si je
avtor ustvaril tolik{no integriteto, da je na {tirih lo~enih skulpturah upodobil zgodovino Avstrije
v letih 1938-45. S tem dejanjem je poru{il do tedaj sprejeti status quo o zgodovini dr‘ave.
Posameznik je snoval/izoblikoval individualni spomin, vendar je bil ta spomin samocen-
zuriran, ~e se ni ujemal z modelom, ki ga je predstavljal prevladujo~i kolektivni spomin
dru‘bene skupine, ki je prevzela oblast. Da lahko govorimo o tak{nem na~inu spominjanja,
je bilo potrebno v dru‘bi ustvariti dolo~ene pogoje, ki so vnaprej ustvarjali polje za tak{ne
vrste spomina na pretekle dogodke oziroma zgodovino.30
Vsak dogodek, ki se je zgodil v preteklosti, ima svojo zgodovino sosledja, ki ga umesti v
kolektivni spomin. Vsak dogodek v kontekstu kolektivnega spomina ni tako pomemben, da
bi se ga posameznik ali dru‘ba spominjala. Pa vendar je lahko za obstoj dolo~enega politi~nega
sistema, re‘ima ali ureditve, za njegovo nemoteno delovanje tak dogodek potreben. Zato se
nek zgodovinski dogodek mistificira, kjer kolektivni spomin dru‘be realnost dogodka spre-
meni v nekaj imaginarnega, neotipljivega. Lahko bi rekli, da dogodek pridobi nek »transcen-
dentni« kontekst. Z obstojem mita nam ho~e neka dru‘bena skupina skozi svoj kolektivni
spomin privzgojiti druga~no gledanje na racionalen zgodovinski dogodek. V sami zgradbi
mita je ~utiti borbo, odpor in kon~no zmago obstoje~ega dru‘benega reda oziroma
hegemonisti~ne opcije nad nasprotnikom. V na{ih primerih zaupanje v mit meji ‘e na kultno
~a{~enje. Sam mit in s tem tudi kolektivni spomin producira dr‘ava, ki pa mora konstantno
vzdr‘evati spomin na obstoje~i mit. Zato prireja komemoracije, zbore in sre~anja, kjer obuja
spomin na mit. Kajti kolektivni spomin, ki ga dr‘ava dose‘e na na~in, ki je opisan, je kratko-
trajen in vezan na dolo~eno politi~no opcijo (spomini, ki so opisani v delu so za zdaj{nje
generacije zanimivi le v kontekstu nekega zgodovinskega obdobja in nikakor ne obujanja
mita).
Kolektivni spomin kot tak ni enoplasten, temve~ lahko trdimo, da je kolektivnih spomi-
nov ve~. Dru‘ba oziroma skupine, ki so v dru‘bi prisotne, v posameznih ~asovnih obdobjih
»proizvedejo« dolo~ene spomine, ki imajo skozi ‘e omenjeno ~asovno funkcijo razli~ne
dru‘bene rabe. Kolektivni spomin, ki ga predstavlja besedilo druge knjige, ima popolnoma
28 Prav tam, str. 15.
29 Prav tam, str. 18.
30 Paul Connerton, How societies remember, University Press, Cambridge 1995, str. 6.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
druga~no funkcijo, kot jo je imel kolektivni spomin v knji‘ni zbirki Po partizanski Beli kraji-
ni. Tu je namre~ spomin v funkciji sedanjosti: ne poveli~uje zgodovinskega dogodka kot
posameznega dogodka, temve~ pove‘e dogodke v enoten kolektivni spomin ali model, ki
ima le eno zgodovinsko resnico, katere naloga je umestiti preteklost v sedanjost in reprodu-
cirati ter prevzeti takratne ideje v samo dru‘bo.31 Menim, da je bil namen pisanja v tak{nem
slogu prenesti polpretekle zgodovinske dogodke s pomo~jo kolektivnega spomina, ki je tu
diferenciran kot dr‘avni spomin, na sedanjost, na takratni povojni ~as, v kontekstu »nepoza-
bljanja« herojske dobe. V omenjenih primerih zasledimo tudi individualni spomin, katerega
avtor uporabi le, da poudari razliko v dejanjih okupatorja in osvoboditelja. Individualni spo-
min je v popolnoma podrejenem odnosu s kolektivnim, lahko bi rekli »politi~nim«, spomi-
nom. Spomin je popolnoma »socializiran«, kar pomeni, da je spomin postavljen na polo‘aj
razlagalca dolo~enih zgodovinskih dogodkov.
Ker se ob tak{nem prikazovanju zgodovinskega spomina relativizirajo dolo~eni specifi~ni
elementi preteklosti, lahko avtor prika‘e le skupno preteklost, ki je pav{alno primerljiva s
preteklostjo celotne dru‘be. Pomen dolo~enih simbolov, ki jih avtor poudari je pomenljiv –
ne samo za dolo~eno skupino, temve~ za dru‘bo kot celoto. Ker pa so ljudje bili v takratni
dru‘bi manj pobo‘ni32 (vsaj javno se religija ni omenjala prav pogosto) in so se manj zaveda-
li pomena simbolov in obredov, je v nekaterih pogledih normativna zmo‘nost simbolov zelo
velika, ker ni nadzorovana. Tako ti simboli u~inkujejo, kot dru‘beno nasprotje, ki je daljno-
se‘no, saj se kratko malo {iri prek ~ustvenih izku{enj… Ta mo~na ~ustvena nasprotja so
nevidna, torej nedol‘na, a vendar prav zato nevarna. Tako proizveden kolektivni spomin ima
zato ve~ funkcij. Ena pomembnej{ih je poudarjanje enotnosti ter zagotavljanje lojalnosti
ljudi do obstoje~ega dru‘benega reda oziroma pridobivanje konsenza za le tega. To nalogo
lahko opravi religija (pomen je lahko sakralni in pomeni religijo kot cerkveno institucijo ali
pa profano, kjer je religija mi{ljena, kot politi~na opcija oziroma prepri~anje). Nalogo reli-
gije lahko uporabijo realisti~no, kot pravo kolektivno predelavo, v nekaterih pa so bistvene
oblike posredne predelave, pri katerih so podobne in metafore druga realnost, ki nadomesti
materialno realnost. V tej vzporedni realnosti so tako dovoljeni misli in ~ustva, ki v realnosti
niso dovoljena, zato da jih lahko udoma~imo in nadziramo v praksi.33
Omenjene dru‘bene procese je tako potrebno upo{tevati, ker nam razkrivajo transforma-
cijo zgodovinskega spomina (kolektivnega in individualnega) preko oblik, ki nastajajo skozi
proces negacije spominjanja posameznika in dru‘be, ki se odziva na spremembe in interese,
ki se porajajo v njej.34 V omenjenih knji‘nih delih sta to procesa spreminjanja in kasnej{e
ohranitev nove politi~ne ureditve in dru‘benega reda.
F. Douglass je v ~lanku For Something beyond the Battlefield opisal spreminjanje indivi-
dualnega spomina s pomo~jo procesa kolektivizacije v kolektivni spomin. Proces transfor-
macije ni bil izvr{en zaradi potvarjanja zgodovinskega spomina, temve~ je bil namen posta-
viti ena~aj med kolektivnim in zgodovinskim spominom specifi~ne etni~ne skupnosti in jo
skozi proces enakosti kolektivnega in zgodovinskega spomina povezati in zdru‘iti v trdo
politi~no in obenem dru‘beno priznano skupino, nacionalno celoto. Potrditev zgodovinske
ideje o priznavanju nacionalne skupine skozi enotni kolektivni in zgodovinski spomin, bi
31 Eric J. Hobsbawm, The social function of the past: Some Questions, The Past and Present Society, Balliol
College, Oxford 1972, str. 2.
32 Luisa Accati, Po{ast in lepotica (O~e in mati v katoli{ki vzgoji ~ustev), Studia humanitatis, Ljubljana, 2001,
str. 207.
33 Luisa Accati, Po{ast in lepotica (O~e in mati v katoli{ki vzgoji ~ustev), str. 212.
34 Lyn Spillman, When Do Collective Memories Last?, Social Science History, 22 (1998), str. 451.
410
poiskali v potrditvi s strani ve~inske dru‘bene skupnosti, ki bi tej skupnosti priznala pravico
do dru‘benega in politi~nega obstoja.
Obstajajo pa tudi procesi spreminjanja zgodovinskih dejstev skozi politi~ne in dru‘bene
spremembe, kjer se oblikujejo kolektivni in zgodovinski spomini politi~nih strank. Indivi-
dualni spomin tu je postranska zadeva in je kot tak nepomemben, v vseh treh primerih (v
opombo ~lanek Jona Cowansa) je opazna tendenca h kolektivnemu, skupinskemu spominu.
V politi~nih govorih in besedilih ni zaznati te‘nje k individualnemu spominjanju dogod-
kov posameznega ~lana skupnosti. Tak{na te‘nja k enotnemu kolektivnemu spominu je
pri~akovana, saj je bila dru‘ba pahnjena v spremembe, ki so nanjo imele daljnose‘ne posle-
dice. Prav zaradi specifi~nih razmer, ki so botrovale k temu, da je prevzel vodilno vlogo v
oblikovanju zgodovinskega spomina kolektivni spomin, se je v povojni Franciji razvila v
dolo~enih univerzitetnih krogih histori~na smer, ki je povzemala individualni spomin kot
glavno vodilo pri ponovnem preu~evanju historicizma: pomemben je bil posameznik in ne
ve~ kolektiv.
Primer urejanja kolektivnega in zgodovinskega spomina lahko sprejemamo kot kompro-
mis med izgubo nacionalne identitete in obstojem nacije zaradi zunanjih politi~nih spre-
memb v prvem primeru omenjenega ~lanka, medtem ko ostala dva lahko pojmujemo kot
politi~no borbo za prevzem oblasti v povojni Franciji.35
Obe politi~ni opciji sta jemali zgodovinski spomin in z njim kolektivni spomin skupnosti
kot model, v katerem so pri~akovanja in spomini posameznika uporabljeni v sedanjosti in so v
opomin taiste dru‘be, da bi bila se je potrebno izogniti ponovitvi preteklosti v prihodnosti. Obe
politi~ni opciji uporabljata kolektivni spomin kot neke vrste membrano, skozi katero vsak po-
sameznik vlije svoj individualni spomin in ga tako poenoti. V membrani tako ostanejo vsa
dejstva, ki bi lahko dolo~eni spomin precizirala in ga dolo~ila v zgodovinskem obdobju. Kolek-
tivni spomin mora ostati v dolo~enem segmentu ~asovno in zgodovinsko nedefiniran.
Dolo~eno ~asovno obdobje v vojni je bilo za obe stranki ~as politi~ne in tudi idejne dezo-
rientacije. Zato omenjenega zgodovinskega obdobja ne zasledimo v kolektivnem in ne zgo-
dovinskem spominu obeh politi~nih strank obdobja do let 1943–44. Zasledimo pa ga v ko-
lektivnem in zgodovinskem spominu ostalega dela dru‘be, ki je prav zaradi nezmo‘nosti
obeh politi~nih opcij dovolila nastanek in razvoj Vichyjske republike. Torej dela dru‘be, ki je
sprejel kolektivni in zgodovinski spomin zaradi svojih lastnih dru‘benopoliti~nih interesov.
Spomin, ki se je zgledoval po nekem imaginarnem obdobju ali, ~e povzamemo avtorjev citat,
je »zgodovina stalno na pre‘i za spominom, kjer je njena naloga, da ga preseneti in uni~i.«36
Trije primeri, ki smo jih predstavili v besedilu, potrjujejo omenjeno tezo. Vse tri politi~ne
opcije so gradile svojo razlago zgodovine na spominih skupnosti, ki pa so vnaprej zakoli~ili
svoje videnje zgodovine in kolektivnega spomina. Uporabili so proces mistifikacije dolo~enih
zgodovinskih dogodkov, ki so imeli velik vpliv na dru‘bo. Ali se je skupnost, ki ji je dolo~ena
skupina vsiljevala svoje videnje zgodovinskega spomina, zavestno odlo~ila reducirati oziro-
ma pozabiti dolo~ene segmente individualnega spomina, da bi lahko ostala v dolo~enih dru‘be-
nih okvirih?
Odgovor lahko najdemo v knjigi Paula Fussella (Velika vojna in moderni spomin),37 kjer
avtor opi{e psiholo{ki pojav, ki ga je leta 1926 analiziral Carl Jung: »Vojna, ki se je kon~ala
pred nekaj leti, se v moji zavesti {e ni kon~ala, temve~ se je nadaljevala naprej«. Tak{no
35 Samo zaradi metodolo{kega pristopa obeh politi~nih opcij je primerjava s takratnim politi~nim stanjem v
Sloveniji primerljiva (predvsem med in malo manj po vojni ).
36 Jon Cowans, Vision of Postwar, str. 29.
37 Paul Fussel, The Great War and Modern Memory, Oxford university press, New York/London 2000.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
stanje duha je bilo v Franciji prisotno v letih 1940-46. [tiridesetletni Francoz je na primer
pre‘ivel dva svetovna spopada, veliko gospodarsko depresijo, medvojne politi~ne konflikte,
kolaboracijo dela dru‘be, osvobodilno borbo in kasnej{i politi~ni boj za oblast. Zaradi dru‘be-
nega obsega dogodkov, ki so vplivali na posameznika, je bil taisti posameznik nezmo‘en
poiskati, se upreti ali se spominjati svojega individualnega spomina, ki bi se moral transfor-
mirati v kolektivni in zgodovinski spomin. Postal je ujetnik spominskega dru‘benega okvira
takratnega ~asa.
Politiki oziroma politi~ne stranke uporabijo zgodovinski in kolektivni spomin zaradi seda-
njosti, natan~neje: z uporabo spomina so na politi~no polje vnesli nov model politi~nega
boja. Z mistifikacijo in nedoslednim prikazovanjem zgodovinskih dogodkov so oblikovali
sedanjost oziroma kolektivni in zgodovinski spomin dru‘be. Individualni spomin je bil izlo~en
iz procesa oblikovanja zgodovinskega spomina, v dru‘bi so bili sprejeti le spomini posamez-
nika, ki so kolektivni in zgodovinski spomin zgolj potrjevali. Temeljna razlika se torej ni
vr{ila med spominom in zgodovino, temve~ med obstoje~imi politi~nimi opcijami stranka-
mi, ki so tako preteklost in prihodnost odslikavale s svoje politi~ne perspektive.
Kak{ne so dru‘bene posledice tak{nega ravnanja s kolektivnim in zgodovinskim spomi-
nom, lahko vidimo v zadnjem analiziranem ~lanku, kjer je bil individualni spomin na~rtno
umaknjen iz dru‘benega in politi~nega konteksta. Prav s postavitvijo spomenika in hkrati
razlago zgodovinskega obdobja, ki uradno ni obstajalo, je avtor spomenika spro‘il ponovni
proces transformacije individualnega spomina v kolektivnega ter zgodovinskega. Uradna
objava besedila pa je ogrozila mit o avstrijski »Prvi republiki« kot ‘rtvi nacizma ter je mnoge
ljudi »spomnilo« na individualni spomin, ki ni bil ve~ v tolik{ni meri ekvivalenten uradnemu
kolektivnemu oziroma zgodovinskemu spominu dr‘ave. S postavitvijo spomenika ‘rtvam
vojne in fa{izma naj bi se za~ela strokovna razprava o zgodovinskem spominu prebivalcev
Avstrije v letih 1938–45. Razprave ni bilo (vsaj ne ob postavitvi spomenika, leta 1988/90),
mit o ‘rtvi pa je {e vedno prisoten, saj se omenja vse ‘rtve nacizma in se izogiba specifikaciji
dolo~enih skupin. S pomo~jo mita so se sproducirali najbolj bizarni rituali in ceremonije
(praznuje se konec zavezni{ke okupacije Avstrije, medtem ko se o vpra{anju holokavsta in
antisemitizma v Avstriji komajda razpravlja). Avstrija po interpretaciji avstrijskega zgodovi-
nopisja ni obstojala v ~asu nacizma, potemtakem tudi dr‘avljani Avstrije ne bi bili odgovorni
za zlo~ine nacistov, ker naj jih uradno ne bi bilo. Ali kot je zapisano: »Bolj, ko pod~rtavamo
njihovo krivdo, bolj poudarimo na{o brezpogojno nedol‘nost.«38 Tudi spomenik na Alberti-
naplatzu ima kratek zgodovinski spomin, saj ne omenja velikih te‘av, ki so jih @idje imeli in
jih {e imajo v Avstriji kot dr‘avljani drugega redu.39 Avtor spomenika je v podajanju dejstev
za nastanek spomenika dejal, da ni nikoli razmi{ljal, da je ustvaril skulpturo samo za ‘rtve
‘idovske skupnosti. Ob tej izjavi je Hrdlicka vede ali nevede priznal mit o ‘rtvi republike, saj
postavil problem preganjanja @idov na margino zgodovinskega spomina ter tako izni~il
mo‘nost spreminjanja zgodovinskega spomina.
V analiziranih delih smo bili pri~a umikanju (zavestnemu in nezavednemu) individual-
nega spomina v korist kolektivnega. Kolektivni spomin ima tako nalogo mistificiranja in
ohranjanja dogodka za poznej{e generacije, vendar je spomin pre~i{~en in vsebuje le dogod-
ke, ki so dru‘beni ter oblasti sprejemljivi ter v skladu z njeno verzijo preteklih in polpreteklih
dogodkov. Individualni spomin je tako postavljen v vlogo potrjevalca ‘e omenjenih dru‘be-
nih dogodkov, ki so bili takrat ‘e razgla{eni za zgodovinske. Torej je bil tudi posameznik hote
ali nehote vpet skozi svoj spomin v dolo~eno dru‘beno skupino, ki je zagovarjala svoje videnje
38 Wolfgang Benz, Holokavst, Vita activa, Ljubljana 2000, str.127.
39 Prav tam, str. 28 – 31.
412
zgodovine in s tem upravljala z zgodovinskim spominom, ki pa je bil mnogokrat ena~en z
kolektivnim spominom te skupine.
Zaradi na{e lastne vpetosti v razli~ne dru‘beno-politi~ne dejavnosti v dru‘bi, lahko povza-
memo sam proces, kot interaktivni proces. Zato je samo raziskovanje, kot tudi analiza mnogo-
krat ote‘ko~eno. Tu opozarjam predvsem na politi~ni vpliv na zgodovinarja/raziskovalca in
pa tudi vpletanje samega zgodovinarja v dru‘beno-politi~ne spremembe, kjer ni ve~ zgolj
opazovalec, temve~ aktivni udele‘enec. Tako je tudi raziskovalno delo pod zavestnim ali pa
nezavednim vplivom sedanjosti. Kako se izogniti tak{ni pasti?
Odgovor je podal Maurice Halbwachs: »Svoje delo lahko opravljamo le, ~e se namenoma
postavimo ven iz ~asa, ki so ga do‘ivele skupine, ki so prisostvovale dogodkom in so bile z
njim v bolj ali manj neposrednem stiku in ki bi se jih zato lahko spomnile.«40
Pomembno je, da je raziskovalno delo opravljeno s pomo~jo znanstvenih metod in ne na
osnovi politi~ne ali dru‘bene ideologije, kot je bilo mnogokrat v preteklosti in se dogaja tudi
sedaj.
Ob koncu sestavka bi rad {e omenil vlogo zgodovinopisja pri razvoju celotne dru‘be.
Zgodovina kot znanstvena veda je bila in bo vedno pod pritiskom politi~nih elit, ki bodo
‘elela skozi razli~ne interpretacije zgodovinskih dogodkov predstaviti svoja politi~na nazi-
ranja in tako posredno vplivati na mi{ljenje dru‘be. Kajti dru‘bene skupine, ki so na oblasti,
vedno povzamejo le del zgodovinskega spomina, kar pomeni, da sam proces historizacije
spomina zajame le del dru‘be. Zgodovinopisje se lahko tak{nih vplivov obrani le tako, da se
»odstrani« s polja politi~nega in tako ne podle‘e dnevnopoliti~nim hotenjem razli~nih dru‘be-
nih skupin. Pa vendar ni zgodovina ni~ drugega kot sosledje posameznih generacij, od kate-
rih vsaka izkori{~a materiale, kapitale, produkcijske sile, ki so jih zapustile vse poprej{nje
generacije, in zato po eni strani v popolnoma spremenjenih okoli{~inah nadaljuje dejavnost
in po drugi strani s popolnoma spremenjeno dejavnostjo modificira stare okoli{~ine, »in to je
zdaj mogo~e spekulativno tako obrniti, da se kasnej{a zgodovina naredi za smoter prej{nje.«41
Tako lahko ugotovimo, da bolj ko se {irijo mo‘nosti izkori{~anja razli~nih dru‘benopoliti~nih
produktov, tem bolj se raz{irja vpliv zgodovine kot razlagalke in povezovalke omenjenih
dogodkov.
Ob tej misli lahko sklenemo, zakaj se individualni spomin podreja kolektivnemu. Posa-
mezniki vsekakor razlikujejo, katera od obeh vrst enakosti ima ve~ prednosti: tista, ki vsem
dr‘avljanom ugodnosti porazdeli enakomerno, ali tista, ki jih razdeli glede na usluge vsakega
posameznika.42 Tako je vsak posameznik te‘il k pripadnosti dru‘beni skupini, ki je bila na
oblasti oziroma je imela mo‘nost vpliva na posameznika. Zatorej je vpliv dru‘benopoliti~nih
skupin in dru‘be kot celote na posameznika tista smer ali vodilo v zgodovinopisju, ki bi
lahko ponudilo najbolj iz~rpne odgovore na vpra{anja razvoja dru‘benih enot. Kajti na{e
pravo preu~evanje zgodovine je preu~evanje ~love{kega stanja, a obenem je ~lovek zadnji
predmet preu~evanja modreca.43
40 Maurice Halbwachs, Kolektivni spomin, str. 118.
41 Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela, Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana 1977, str. 43.
42 Jean Jacques Rousseau, Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi, zbirka Prevodi, Ljubljana 1993,
str. 106.
43 Jean Jacques Rousseau, Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi, zbirka Prevodi, Ljubljana 1993,
str. 109.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
S u m m a r y
The Intertwinement of Individual and Collective Memory in Historiography
Sa{o Komeri~ki
As a scientific discipline, history has always been subject to political pressures. By employing
different interpretations of historic events political elites wish to present their political views, thus
influencing public opinion. Social groups that are in power always tend to adopt only a part of historical
memory, which indicates that the process of historization of the memory includes only one segment of
society. In order to avoid political influence of different social groups historiography has to withdraw
from the politics, which is the only way to remain unbiased and impartial. Yet history is but a sequence
of generations that exploit materials, capital, and means of production left to them by previous genera-
tions. It is therefore possible to say that an increased possibility of exploitation of different sociopolitic
products increases the capacity of history to interpret historic events.
Now it becomes clear why collective memory becomes subordinate to collective memory. People
are obviously clearly aware which of the two kids of equality has more benefits: the one that distributes
privileges to its citizens on an equal basis, or the one that grants them according to each individual’s
merits. Each individual therefore strives to belong to the social group in power that possesses the grea-
test ability to influence that person. This is why the influence of sociopolitic groups and society as a
whole on the individual is the orientation in historiography that can produce the most comprehensive
answer to the question of the development of social units. The true historical orientation is the study of
the human condition. At the same time, the human is the ultimate object of study of the sage.