VSAK HIP Grigore  Hagiu
Vsak hip dotaknem se popolnosti, velika groza me preplavi in jaz prelijem jo, pusteč ji le obliko, medtem ko jedro zre naprej, nenehno menjaje svoj obraz, da upiralo bi se življenju, ki me preizkuša
potem zavem se na visokem pragu,
da bi se obdržal, se spustim v globino —
in znajdem sredi lepega večera,
podobno kot se objamejo drevesa,
da pod prividom listov zazvonijo
njih trda, zgubana semenska zrna
886