Vesna Kamin Kajfez, Koper SPREGLEDANA SIGNATURA NA IZGONU TRGOVCEV IZ TEMPLJA AMBROGIA BONA V PIRANSKI ŽUPNIJSKI CERKVI SV. JURIJA* Med doslej pogosto spregledanimi deli visoke kakovosti v župnijski cerkvi sv. Jurija v Piranu je tudi slika Izgon trgovcev iz templja, ki je pritrjena na stropu vhodne veže (sl. 1, 2). Strokovnjaki, ki so se ukvarjali s slikarsko dediščino istrskih obalnih mest, je ne omenjajo vse do konca dvajsetega stoletja,1 saj je nanjo kot na delo izredne kvalitete prvič opozoril šele Alberto Craievich, pisec njej posvečene kataložne enote v temeljitem repertoriju Istria. Citta maggiori iz leta 1999 (2001).2 Prizor Izgon trgovcev iz templja, ki je omenjen v vseh štirih evangelijih (Mk 11, 15-19; Mt 21, 12-17; Lk 19, 45-48; Jn 2, 13-22), ustreza Janezovemu opisu dogajanja: »In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred« (Jn, 2, 15).3 Slikar je na piranski * Za pomoč pri pisanju članka in za njune tehtne predloge se zahvaljujem izr. prof. dr. Mateju Klemenčiču in doc. dr. Heleni Seražin, za marsikatero opozorilo pa se zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Stanku Kokole-tu. Posebna zahvala gre izr. prof. dr. Nini Kudiš Buric in asist. Damirju Tulicu za vse skupne terene in razmišljanja. 1 Prim. Giuseppe Caprin, L'Istria Nobilissima, II, Trieste 1907, pp. 179242; Inventario degli oggetti d'arte d'Italia. V. Provincia di Pola (ed. An-tonino Santangelo), Roma 1935, pp. 149-155; Francesco Semi, L'Arte in Istria, Pola 1937; Antonio Alisi, Pirano, la sua chiesa, la sua storia, s.l., s.n. [po 1954]; Tomaž Brejc, Slikarstvo od 15. do 19. stoletja na Slovenski obali, Koper 1983, pp. 148-150; Antonio Alisi, La Voce di San Giorgio, 40-58, 1987-1990, pp. 5-6, et passim; Istria. Citta maggiori: Capodistria, Parenzo, Pirano, Pola: opere d'arte dalMedioevo all'Ottocento (edd. Giuseppe Pavanello - Maria Walcher ), Trieste 1999 [2001], pp. 195-214. 2 Alberto Craieyich, Am^rogio Bon, La cacciata dei mercanti dal Tempio, Istria. Citta maggiori: Capodistria, Parenzo, Pirano, Pola: opere d'arte dal Medioevo all'Ottocento (edd. G. Pavanello - M. Walcher), Trieste 1999 [2001], pp. 201-202. 3 lo 1,14-15: »Et invenit in templo vendentes boves et oves et columbas et nummularios sedentes et cum fecisset quasi flageHum de funiculis omnes eiecit de templo oves quoque et boves et nummulariorum effudit aes et mensas subvertit«. Biblia sacra: iuxta Vulgatam versionem (ed. Rober-tus Weber et al.), 3. izd. (ed. Bonifatius Fischer et al.), Stuttgart 1983, p. 1660. Cf. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov (ed. Jože Krašovec ), Ljubljana 1996, p. 1608. sliki upodobil Kristusa v rahlem zasuku, v trenutku, ko je sunkovito zavihtel bič. Ob njem so upodobljeni trgovci in branjevke s košarami, ki se umikajo njegovemu silovitemu zamahu. V ozadju je upodobljena monumentalna arhitektura tempeljske notranjščine.4 Piransko sliko Izgon trgovcev iz templja lahko na podlagi očitnih slogovnih sorodnosti povežemo s krogom Johanna Carla Lotha (1632-1698), enega vodilnih slikarjev v Benetkah v drugi polovici 17. stoletja, ki je vplival na mnoge ustvarjalce, ki so se šolali v njegovi delavnici; med njimi so bili tudi Johann Michael Rottmayr, Daniel Seiter, Angelo de Coster, Andrea Zanoni, Santo Prunato, Ulrich Glantschnigg in Ambrogio Bon.5 Sliko Izgon trgovcev iz templja je Alberto Craievich pred slabim desetletjem pripisal prav Bonu (roj. 1645 - um. po 1712/13),6 ki naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov celo dokončal zadnja Lotho- 4 Gertrud ScHILLER, s. v. Tempelreinigung, Ikonographie der christlichen Kunst, 2: Die Passion Jesu Christi, Gütersloh 1968, pp. 33-34; Katja Laske - Oskar Holl, S. V. Tempelreinigung Jesu, s. v. Lexikon der christlichen Ikonographie, 4, Freiburg im Breisgau 1972, pp. 262-263; Andor PiGLER, Barock themen. Eine Auswahl von Verzeichnissen zur Ikonographie des 17. und 18. Jahrhunderts, 1, Budapest 1974, pp. 332-336. Za uvajanje potri-dentinske ikonografije v slovenskem in hrvaškem prostoru cf. Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, Ljubljana 2007, pp. 16-17, elektronske izdaje Umenostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta: http://uifs.zrc-sazu.si/ebook/lavric.vizitacije.2007.pdf); Sanja CvETNIč, Ikonografija nakon Tridentskog sabora ili hrvatska likovna baština, Zagreb 2007, pp. 37-39. 5 Gerhard Ewald, Johann Carl Loth: 1632-1698, Amsterdam 1965; Ru-dolfo Pallucchini, Lapittura veneziana del Seicento, 1, Milano 1981, pp. 259-265; Filippo Pedrocco, Venezia, La pittura nel Veneto. Il Seicento (ed. Mauro Lucco), 1, Milano 2000, pp. 13-119; La pittura nel Veneto. Il Seicento (ed. Mauro Lucco), 11, Milano 2001, pp. 846-847 (Nicosetta Roio [s.v. Loth, Johann Carl]), za slikarje iz njegove delavnice cf. ibid, ad indicem. 6 Craieyich 2001, cit. n. 2, pp. 201-202; za Ambrogia Bona cf. Pallucchini 1981, cit. n. 5, p. 264; Giorgio Fossaluzza, Una pala inedita di Ambrogio Bon a Conegliano, Arte Veneta, XXXV11, 1983, pp. 193-197; Christian Hornig, s.v. Bono (Bon) Ambrogio (Amoroso), Saur. Allgemeines Künstlerlexikon, X11 [Bobrov-Bordačev], München-Leipzig 1996, p. 596; Margareta Lux, L' inventario di Johann Carl Loth, Arte Veneta, L1V, 1999 [2000], p. 150; Mauro Lucco, Bon (Bono), Ambrogio, La pittura nel Veneto. Il Seicento, 11 (ed. Mauro Lucco), Milano 2001, p. 802. 1. Ambrogio Bon, Izganjanje iz templja, župnijska cerkev sv. Jurija, Piran 2. Am^rogio Bon, Izganjanje iz templja, župnijska cerkev sv. Jurija, Piran, detajl va dela.7 Bon, ki ga je Loth v svoji oporoki poimenoval »caro amico« in mu zapustil 100 dukatov, je bil tudi poverjenik ^commissario«) mojstrove oporoke, sestavljene 28. septembra 1698: »Lascio al signor Ambrosio Bon pittore mio caro amico e commissario, oltre quanto col suddetto mio testamento, gli lascio ducati cento correnti per una volta tanto, in segno di quell' amore che gli professo«.8 Tudi v Abecedariu PeUegrina Antonia Orlandija iz leta 1753 najdemo podatek, ki potrjuje Bonovo tesno sodelovanje s starejšim mojstrom, na cigar slikarsko ma-niro se je zvesto naslanjal: »studio la pittura sotto la disciplina di Carlo Loth in Venezia e segui la maniera del maestro non mai da questa dipartendosi«.9 Bona kot clana slikarskega ceha v Benetkah prvic zasledimo leta 1684, ko je placal 16, namesto 20 lir članarine.10 Njegov doslej prepričljivo dokumentirani opus sestavlja vsega pet slik: Jezus izroča rožni venec blaženemu Mihaelu Piniju v cerkvi San Michele na otoku Murano (sl. 3, 4), Marija z Janezom Krstnikom in Antonom opatom v župnijski cerkvi v Caeranu di San Marco blizu Trevisa (sl. 5, 6), Sv. Dominik v cerkvi Santi Martino e Rosa v Coneglianu, San Lorenzo Gi-ustiniani osvobaja obsedenega v cerkvi San Pietro in CasteUo in Poklon svetih treh kraljev v Scuola dei Carmini v Benetkah.11 Višnja Bralic je 7 Fossaluzza 1983, cit. n. 6, p. 193; Lux 1999, cit. n. 6, p. 146. 8 Ewald 1965, cit. n. 5, pp. 43-47. Margareta Lux prišteva Bona, poleg Paola Giaghera in Adriana Vestenapela, med Lothove najožje prijatelje (Lux 1999, cit. n. 6, p. 146). 9 Pellegrino Antonio Orlandi - Pietro GuARIENTI, Abecedario pittorico: contenente le notizie de'professori di pittura, scoltura, ed architettura, Venezia 1753, p. 48. 10 Elena Favaro, L'arte deipittori in Venezia e i suoi statuti, Firenze 1975, p. 195. Ponovno se pojavi kot član leta 1685, ko bi moral ^»ser Ambrosio Bon« plačati 18 lir in 12 soldov, dejansko pa je dal osebno en dukat predstojniku Collegia dei Pittori Pietru Liberiju (Ibid., p. 199). Naslednje leto ga zopet zasledimo kot »ser Am^rosa Bona« in vsoto 18 lir in 12 soldov, ki bi jo moral poravnati; v resnici je blagajnik prejel od Bona 8 lir in 8 soldov »riceputo col dono L. 8: 8« (ibid., p. 205). 5. junija leta 1690 ob slikarjevem imenu med člani dobimo podatek o njegovi starosti - 45 let (Eadem , p. 215). Leta 1712 je bil »Ambroso Bon« oproščen plačila davka ^dispensato dalla tansa«) na podlagi potrdila o oprostitvi - »visto il suo mandato d' assolutione« (Eadem , pp. 155, 222). 11 Lino Moretti, Antonio Molinari rivisitato, Arte Veneta, XXXIII, 1979, p. 66; Fossaluzza 1983, cit. n. 6, pp. 193-197; Craieyich 2001, cit. n. 2, p. 202. Za Poklon svetih treh kraljev iz Scuola dei Carmini je veljalo, 3. Ambrogio Bon, Jezus izroča rožni venec blaženemu Michele Piniju, cerkev San Mi-chele, Murano 4. Ambrogio Bon, Jezus izroča rožni venec blaženemu Michele Piniju, cerkev San Michele, Murano, detajl 5. Am^rogio Bon, Marija z Janezom Krst-nikom in Antonom opatom, župnijska cerkev, Caerano di San Marco, detajl % 6. Ambrogio Bon, Marija z Janezom Krst-nikom in Antonom opatom, župnijska cerkev, Caerano di San Marco, detajl Bonu pripisala še štiri slike, ki jih hrani Zavicajni muzej grada Rovi-nja.12 Štirje prizori (Kristusov krst, Obglavljenje Janeza Krstnika, Ob-glavljenje KatarineAleksandrijske, Muceništvo sv. Jerneja) kažejo tesno sorodnost s slikarjevimi dokumentiranimi deli, njihova provenienca pa žal ni znana. Vse štiri slike kažejo slogovne in kompozicijske sorodnosti s piransko sliko Izgon trgovcev iz templja, kar sta opazili že obe glavni avtorici monografije Slikarska baština Istre.1^ Craievich, ki je piransko sliko datiral na konec 17. ali začetek 18. stoletja, jo je Bonu pripisal na podlagi primerjave z njegovimi zanesljivo izpričanimi deli. To atribucijo pa dejansko potrjuje tudi s slikarjeva signatura v zgornjem levem kotu, ki so jo dosedanji pisci spregledali: AMBROS. BON. Kot kaže, bi bila piranska slika lahko pomembna tudi za kronologijo Bonovih ohranjenih platen. V poročilu o restavriranju slike iz leta 1991 je Mira Ličen Krmpotic omenila letnico v zgornjem levem kotu. Zal ta letnica ni več vidna, na podlagi resta-vratorkinega zapisa lahko zgolj s^depamo, da je šlo za letnico 1680.14 da ga je naslikal Johann Carl Loth s pomočjo svojih pomočnikov ^larga partecipazione di aiuti«). Ewald 1965, cit. n. 5, p. 71. Novejša literatura kot avtorja navaja Am^rogia Bona; npr. Giorgio FoRCELLINI Merlo , Scuola grande di Santa Maria del Carmelo (vulgo Scuola grande dei Carmini). La sede monumentale della Scuola, Scuole a Venezia. Storia e attualita, Ve-nezia 2008, p. 121. Ambrogio Bon je sodeloval tudi pri popravilih Tinto-rettovih slik, ki so jih naročili člani bratovščine sv. Roka za Scuola grande di S. Rocco v Benetkah leta 1708, 1712 in 1713. Po vsej verjetnosti je šlo za manjše popravke, vendar so zanje člani bratovščine iskali »persona di cognitione, habilita e puntualita accio habbi a rivedere il bisogno delle pitture medesime«. Paola Rossi, La scuola grande di San Rocco commit-tente di artisti (Antonio Smeraldi, Enrico Merengo, Antonio Molinari, Giovanni Antonio Fumiani, Ambrogio Bon, Santo Piatti), Arte Veneta, XXXIX, 1985, pp. 194-203. 12 Višnja Bralič, Rovinj. Zavičajni muzej grada Rovinja. Am^rogio Bon, in: Nina Kudiš Burič - Višnja Bralič, et al., Slikarska baština Istre. Djela štafelajnog slikarstva od 15. do 18. stoljeca na podrucju Poreško-pulske biskupije, Zagreb 2006, pp. 462-465, kat. 396-399 (cf. Nina Kudiš Burič - Višnja Bralič, et al., Istria pittorica: dipinti dal XV al XVIII secolo: diocesi Parenzo-Pola, Rovigno - Fiume - Trieste 2005, pp. 337-340, kat. 449-452). 13 Kudiš Burič - Brali č 2006, cit. n. 12, pp. 462-465. O omenjenih sli^cah cf. Slikarski izvori i tokovi u Zbirci starih majstora. Slike od 16. do 18. stoljeca (ed. Višnja Bralič), Rovinj 2005, pp. 56-60. 14 Signatura je zelo slabo vidna. Poročilo o zadnjem restavratorskem posegu leta 1991 podpisa ne omenja. Mira Ličen Krmpotič, Poročilo o re- Bonova dokumentirana dela so namreč nastala v letih 1686 (Sv. Dominik iz Conegliana), 1693 (San Lorenzo Giustiniani osvobaja obsedenega in Poklon svetih treh kraljev v Benetkah), 1698 (Marija z Janezom Krstnikom in Antonom opatom iz Caerana di San Marco).15 Ce je bila letnica 1680 na piranski sliki prebrana pravilno, bi ta bila najzgodnejše datirano in signirano Bonovo delo, žal pa zaenkrat ne razpolagamo z arhivskimi viri, ki bi takšno časovno vmestitev lahko dokončno potrdili. Možno je tudi, da je slika Izgon trgovcev iz templja nastala okoli leta 1690, oziroma 1689, če beremo prve tri številke, kakor jih je zabeležila Mira Ličen Krmpotic.16 Pri nadaljnjem preučevanju Bonovega opusa bo potreben temeljit pregled ohranjenih arhivskih virov tako v Piranu kot v Benet-kah.17 Novejše raziskave namreč dodatno potrjujejo, da so piranski na- stavriranju v letu 1991: Jezus izganja trgovce iz templja«, Poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območne enote Piran, Piran 1991 (tipkopis). Za vpogled v poročilo se najlepše zahvaljujem Vojki Zubič Pahor z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območne enote Piran. 15 Moretti 1979, cit. n. 11, pp. 66-67; Fossaluzza 1983, cit. n. 6, pp. 193-197; Mauro 2001, cit. n. 6, p. 802. 16 To trditev bi bilo mogoče povezati z nastankom druge Bonove oltarne slike Marija z otrokom in svetniki v krstilnici okoli leta 1690 (cf. opomba 19). 17 Za gospodarski razvoj Pirana v 17. in 18. stoletju cf. Darja Mihelič, Gospodarstvo in kultura primorskih mest od 16. do 18. stoletja, Tartini "maestro« narodov in kulturno življenje v obalnih mestih današnje Slovenije med 16. in 18. stoletjem (Piran, 7.-8. 4. 2001, ed. Metoda KokoLE), Ljubljana 2002, pp. 11-24; Darko Darovec, Gospodarstvo severozahodne Istre v obdobju zatona Beneške republike (16.-18. stoletje) v luči delovanja zastavljalnic "monte di pieta« v Kopru in Piranu, Koper 1998 (doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, tipkopis); Idem, Davki nam pijejo kri: gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike, Koper 2004. Eden prvih, ki je namenil pozornost živahni umetnostnozgodovinski izmenjavi med obema mestoma, sledeč opozorilom Francesca Caprina, Antonia Alisija in Francesca Semija, je bil Tomaž Brejc, ki je za čas okrog 1700 zapisal: »odmev visokega beneškega stila v dokaj oddaljenem zaledju je obenem tudi eno zadnjih znamenj dejavnega prenosa slikarskih idej središča v provinco« (Brejc 1983, cit. n. 1, p. 82). Na pomembno povezavo med Benetkami in obalnimi mesti je opozorila tudi Helena SeraŽIN, Umetnostni spomeniki Tartinijevega časa v primorskim mestih, Tartini -^maestro« narodov in kulturno življenje v obalnih mestih današnje Slovenije med 16. in 18. stoletjem (Piran, 7.-8. 4. 2001, ed. Metoda Kokole ), Ljubljana 2002, pp. 25-33; Giorgio FosSALUZZA, Lettere ročniki gojili živahne stike z beneškimi slikarji, zlasti s tistimi, ki so bili tako ali drugače povezani z Lothovo delavnico.18 Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je tako poleg Ambrogia Bona v Piranu zastopan še beneški slikar nizozemskega pore^da Angelo de Coster, ki je - tako kot Bon -nekaj časa preživel v Lothovi delavnici, kar je razvidno iz dveh njegovih ohranjenih platen, Maše v Bolseni in Čudeža sv. Jurija.^'9 Med naročniki cerkvene opreme beneške provenience so v 17. in 18. stoletju so posebno pomembno, a doslej v slovenskem delu Istre premalo raziskano, vlogo igrale bratovščine oziroma njihovi posamezni člani.20 Mednje so sodili tudi pripadniki uglednih piranskih družin Furegon in Visintin, ki sta bili zaslužni za večino pomembnejših umetnostnih naročil za župnijsko cerkev sv. Jurija.21 Viri fotografij: Vesna Kamin Kajfež (4, 5, 6), Nina Kudiš Buric (3), Damir Tulic (1, 2) pittoriche fra L'Istria e Venezia: II conte Pietro Petronio Caldana, Rosalba Carriera e Angelo Trevisani, SS^ic ars deprenditur arte. Zbornik u počast 70. godišnjice rodenja akademika Vladimira Markovica, Zagreb 2009, pp. 191-214 (v tisku). 18 Tik pred zaključkom redakcije me je Nina Kudiš Buric prijazno opozorila na dve svoji novi atribuciji Ambrogiu Bonu v Piranu: gre za oltarno sliko Marija z otrokom in svetniki v krstilnici župnijske cerkve sv. Jurija in oltarno sliko Marije Snežne v sami cerkvi. Za oltarno sliko v krstilnici župnijske cerkve Nina Kudiš Buric predlaga nastanek okoli leta 1690. Svoje nove predloge je Kudiš Buriceva utemeljila in javno predstavila v referatu »Alcune proposte per la pittura veneziana dell' ultimo quarto del Seicento« na mednarodnem znanstvenem simpoziju Beneška dediščina na obalah Jadrana: Umetnostni tokovi med Terrafermo, Istro in Dalmacijo v 17. in 18. stoletju, Izola - Piran, 9.-11.10.2009 (cf. Glasnik ZRS Koper, XIV, 8, 2009, p. 31). Nina Kudiš Buric in Damir Tulic pripravljata tudi objavo Ambrogiu Bonu pripisanih del v Venetu, Kvarnerju in Dalmaciji. 19 Vesna Kamin, Piranski sliki Angela de Costerja,Annales, Series Historia et Sociologia, XVIII/1, 2008, pp. 41-48 (s starejšo literaturo o slikarju). 20 Za delovanje bratovščin na območju Slovenske Istre cf. Mirjana Kontestabile-Rovis, Arhivsko gradivo o bratovščinah v Pokrajinskem arhivu Koper, Arhivi, XXI, 1/2, 1998, pp. 65-66; Zdenlka BoNIN, Statut bratovščine svetega Andreja iz Kopra iz leta 1576, Arhivi, XXIII, 2, 2000, pp. 155-160; Eadem , Oris razvoja koprskih bratovščin v času beneške republike, s posebnim poudarkom na bratovščini svetega Antona opata puščav-ni^ca, Acta Histriae, IX, 2, 2001, pp. 357-388; Eadem, Mariegola splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev o delovanju koprske bratovščine sv. Barbare, Arhivi, XXX, 2, 2007, pp. 129-148. 21 Vesna Kamin , Piranska bratovščina sv. Rešnjega telesa in njena umetnostna naročila v Benetkah: Matteo Ponzoni, Annales, Series Historia et Sociologia, XIX/1, 2009, pp. 31-38 (s starejšo literaturo). UDK 75.034.7:929Bon A. izvirni znanstveni članek - original scientific paper LA CACCIATA DEI MERCANTI DAL TEMPIO NELLA CHIESA PARROCCHIALE DI SAN GIROGIO A PIRANO: UNOPERA FIRMATA DI AMBROGIO BON* Il dipinto della Cacciata dei mercanti dal Tempio (figg. 1,2), che campeggia sul soffitto dell'atrio della chiesa parrocchiale di San Giorgio di Pira-no, rientra nel novero delle opere di sicura qualita conservate nella chiesa ma che sono state spesso trascurate. Quanti si sono occupati del patrimonio pitto-rico delle citta costiere dell'Istria non menzionano affatto il dipinto sino alla fine del Novecento (n. 1) e solamente nell'esaustivo e fondamentale repertorio Istria. Citta maggiori del 1999 (2001) Alberto Craievich, che firma la scheda del dipinto in questione, ne rileva per primo l'eccezionale qualita (n. 2). L'episodio della Cacciata dei mercanti dal Tempio, che e ricordato in tutti i Vangeli (Mc 11, 15-19; Mt 21, 12-17; Lc 19, 45-48; Gv 2, 13-22), corrisponde alla descrizione resa da Giovanni: "Fatta allora una sferza di cordi-celle, scaccio tutti fuori del tempio con le pecore e i buoi" (Gv 2, 15) (n. 3). Il pittore ha ritratto Cristo mentre sta per sferrare il violento colpo di frusta, dal quale fuggono i mercanti e le donne con le ceste. La monumentale architettura sullo sfondo ambienta l'episodio all'interno del Tempio (n. 4). Sulla base delle evidenti affinita stilistiche si puo collegare il dipinto piranese alla cerchia di Johann Carl Loth (1632-1698), tra i principali protagonisti della scena artistica nella Venezia del secondo Seicento, che non ha mancato di influenzare gli artisti formatisi nella sua bottega quali Johann Michael Rottmayr, Daniel Seiter, Angelo de Coster, Andrea Zanoni, Santo Pru-nato, Ulrich Glantschnigg e Ambrogio Bon (n. 5). Il dipinto oggetto di questo scritto e stato attribuito meno di dieci anni fa da Craievich proprio a Bon (nato nel 1645 - morto dopo il 1712/13) (n. 6), che secondo alcuni studiosi avrebbe addirittura portato a compimento le ultime opere del suo maestro bavarese (n. 7). Nel testamento dettato dal Loth il 28 settembre 1689 il Bon, oltre a ricevere la somma di 100 ducati, e appellato come "caro amico" ed e nominato "commissario": "Lascio al signor Ambrosio Bon pittore mio caro amico e commissario, oltre quanto col suddetto mio testamento, gli lascio ducati cento correnti per una volta tanto, in segno di quell'amore che gli professo" (n. 8). Anche nell'Abecedario di Pellegrino * Per l'aiuto offertomi nella stesura di questo articolo desidero ringraziare il prof. ass. Matej Klemenčič e la docente dr. Helena Seražin per i loro ponderati suggerimenti nonche il mio relatore, il docente dr. Stanko Kokole, per le utili segnalazioni. Devo infine un particolare ringraziamento anche alla prof. dr. Nina Kudiš Buric e all'assistente Damir Tulic per i fruttuosi incontri e le comuni riflessioni. Antonio Orlandi del 1753 e riportato un dato che conferma la stretta collabora-zione del Bon con l'anziano maestro che non manco d'influenzarne la maniera pittorica: "Studio la pittura sotto la disciplina di Carlo Loth in Venezia e segui la maniera del maestro non mai da questa dipartendosi" (n. 9). Nella fraglia dei pittori veneziani Bon compare per la prima volta nel 1684 quando versa 16 lire della quota associativa e non 20 come prescritto (n. 10). Allo stato attuale il suo inequivocabilmente documentato corpus pitto-rico conta cinque opere: Cristo consegna il rosario al beato Michele Pini nella chiesa di San Michele a Murano (figg. 3, 4), la Madonna con i Santi Giovanni Battista e Antonio Abate nella chiesa parrocchiale di Caerano di San Marco presso Treviso (figg. 5, 6), il San Domenico nella chiesa dei Santi Martino e Rosa a Conegliano, il San Lorenzo Giustiniani libera un'ossessa nella chiesa di San Pietro in Castello e l'Adorazione dei Magi nella Scuola dei Carmini di Venezia (n. 11). Višnja Bralic ha attribuito al Bon altri quattro dipinti conser-vati presso il Museo Civico di Rovigno (n. 12). I quattro episodi (Il battesimo di Cristo, La decollazione del Battista, Il martirio di Santa Caterina d'Alessandria, Il martirio di San Bartolomeo) palesano forti affinita con le opere documentate del pittore, anche se purtroppo non e nota la loro provenienza. I caratteristici tratti stilistici delle quattro tele cosi come la loro composizione si ricollegano anche al dipinto piranese della Cacciata dei mercanti dal Tempio, come e stato notato anche dalle autrici principali del volume Istria pittorica (n. 13). Craievich ha ricondotto il dipinto di Pirano al nome di Ambrogio Bon sulla base del confronto con le opere documentate dell'artista e ha propo-sto una datazione tra fine Seicento e inizi Settecento (n. 14). L'attribuzione puo essere confermata anche per la presenza della firma del pittore, che non e stata sinora rilevata, e si trova nell'angolo in alto a sinistra: "AMBROS. BON". Ma il dipinto potrebbe essere interessante anche per la seriazione cronologica delle tele del Bon. Nella relazione di restauro del 1991 la restauratrice Mira Licen Krmpotic menziona infatti anche una data, sempre nell'angolo in alto a sinistra. Purtroppo questa non e piu visibile sicche possiamo solo affidarci al suo testo che riporta l'anno 1680 (n. 14). Le opere documentate del Bon sono state create negli anni 1686 (San Domenico a Conegliano), 1693 (San Lorenzo Giustiniani libera un'ossessa e l'Adorazione dei magi a Venezia) e 1698 (LaMadonna con i Santi Giovanni Battista e Antonio Abate a Caerano di San Marco) (n. 15). Se la lettura della data 1680 sulla tela di Pirano e corretta allora ci troveremmo di fronte alla piu antica opera firmata dal Bon. Purtroppo pero al momento non disponiamo di ulteriori fonti archivistiche che possano corroborare tale data-zione. Potrebbe infatti darsi che la Cacciata dei mercanti dal Tempio sia stata dipinta attorno al 1690 oppure nel 1689, se accettiamo le prime tre cifre nella lettura data dalla Licen Krmpotic (n. 16). Nello studio futuro dell'opera di Ambrogio Bon sara necessario eseguire un'accurata ricognizione delle fonti archivistiche sia a Pirano sia a Venezia (n. 17). Le piu recenti indagini hanno ulteriormente evidenziato che i committenti piranesi intrattenevano vivaci rapporti con i pittori veneziani, specialmente con quanti erano in vario modo legati alla bottega del Loth (n. 18). Oltre ad Ambrogio Bon era infatti attivo nella Pirano tra Sei e Settecento il pittore di origine neerlandese Angelo de Coster, anch'egli transitato nella bot-tega lothiana, come emerge dalle sue due opere conservate nel presbiterio della parrocchiale piranese, la Messa di Bolsena e il Miracolo di San Giorgio (n. 19). Tra i committenti sei- e settecenteschi delle opere d'arte di stampo veneziano sopravvissute nell'Istria slovena un ruolo importante, anche se poco indagato, e stato svolto dalle confraternite e dai loro membri individuali (20). Tra questi figuravano anche personaggi appartenenti alle famiglie Furegon e Visintin, alle quali va riconosciuto il merito per la maggior parte delle piu prestigiose com-missioni artistiche della parrocchiale di San Giorgio di Pirano (n. 21). Didascalie: 1. Ambrogio Bon, Cacciata dei mercanti dal Tempio, chiesa parrocchiale di San Giorgio, Pirano 2. Ambrogio Bon, Cacciata dei mercanti dal Tempio, chiesa parrocchiale di San Giorgio, Pirano, particolare 3. Ambrogio Bon, Cristo consegna il rosario al beato Michele Pini, chiesa di San Michele, Murano 4. Ambrogio Bon, La Madonna con i Santi Giovanni Battista e Antonio Abate, chiesa parrocchiale, Caerano di San Marco, particolare 5. Ambrogio Bon, La Madonna con i Santi Giovanni Battista e Antonio Abate, chiesa parrocchiale, Caerano di San Marco, particolare 6. Ambrogio Bon, San Domenico, chiesa dei Santi Martino e Rosa, Conegliano, particolare