kmcčkega naroda marsikaj. To šolstvo bo prerodilo našo vas, s tem naš narod in učvrstilo narodno miselnost, okrepilo čut domoljubja in utrdilo ljubezen do rodne grude in materinskega jezika. Vsa ta čustva so danes silno potrebna našemu kmetu, ki bo tudi dober in zaveden gospodar in državljan. Kolar Vilko. KMEČKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO Pred pričetkom pouka V mescu novembru se bo pričel na naših kmečkih nadaljevalnih šolah in tečajih zopet reden pouk. Te šole in tečaji so brezdvomno prav velike važnosti za naš kmečki stan, za našo slovensko vas in za preusmeritev gospodarstva na našem podeželju. Vzgoja kmečke mladine v duhu sodobnega napredka, ki zelo zadeva tudi naše kmečko gospodarstvo, je prav danes zelo, zelo potrebna. Vzporedno s to popolnoma praktično življenjsko vzgojo pa je silno aktualna globoka nacionalna vzgoja naših bodočih gospodarjev, vz^oja kmečkega naraščaja v duhu globoke vere v naš narodnostni državni obstoj, vzgoja globokega čustva ljubezni do rodne grude in materinskega jezika. Vse to je danes naloga kmcčkih nadaljcvalnih šol, ki skušajo v naši vasi ustvariti novo, trdno, neomahljivo in zavedno ter sodobno izobraženo občestvo, katerega član je vsak poedinec na vasi. Lc taka vas bo lahko kljubovala vsem raznim idejam, ki prihajajo od vseh vetrov in hočejo zastrupljati osnovne celice našega kmečkega stanu, kot stcbra države. Da pa bo ta vzgoja temeljita, vsestranska, potrebuje kmečki mladenič poleg šole in pouka še nekaj drugega, kar ga bo vzgajalo tudi takrat, ko ne sedi v šoli v šolski klopi. Tak vzgojni činitelj bi bil primeren list, ki bi ga kmečki mladenič čital dotna in bi v njem našel vse, kar je za njegov duševni razvoj potrebno, obenem pa nekaj praktičnih naukov, ki so mu potrebni pri vsakdanjem delu v življenju. Potreba po nekem glasilu je ponekod vznikla sama spontano iz vrst učencev kmečkih nadaljevalnih šol, ki so spoznali in odkrili neko vrzel pri pouku, ker pač ni pravega čtiva, ki bi se lahko uporabljalo v šoli in doma. Tako glasilo naj bi objavljalo poljudno pisane članke estetske, narodnostne, etičnomoralne, z domovinsko ljubeznijo prežete vsebine. Poleg tega pa tudi nekaj strokovnih aktualnih člankov, vesti iz raznih kmcčkih organizacij ter kako povest iz kmcčkega življenja. Tako urejen list bi brezdvomno ugajal naši kmečki mladini in bi po njem prav pridno posegala. Izhajati bi morail spočetka mesečno, pozneje pa štirinajstdnevno ter ne bi' smel biti prcdrag. Če vzamemo za primero »Naš rod«, si lahko ustvarimo sliko, kakšen naj bi bil ta list glede oblike. Poudarjati moramo še, da bi vse članke pisali učitclji kmečkih nadaljevalnih šol, ki najbolj poznajo psiho in mentaliteto našega kmcčke.aa naraščaja, saj edino učitclj in duhovnik kot inteligenta živita mcd narodom in delita z njim vse dobro in slabo, vse veselje in tegobe. Misel po izdaji lista bo treba čimprej realizirati in najti za to primerna sredstva, ki bi jih lahko za prvo silo dale na razpolago gospodarske organizacije kakor tudi kr. banska uprava. Po prebitju prvega leda, bi se list prav lahko pozneje sam vzdrževal. Drugo aktualno vprašanje naših kmečkih nadaljevalnih šol je okvirni učni načrt, ki je neobhodno potreben. Do scdaj sta veljala kot osnovna učna načrta Gosakov in Jandlov. Vendar sta oba ta načrta lokalna i.n ne obseaata maksimuma za vse gospodarske enote Slovenije. Okvirni učni načrt mora biti nckaka sinteza vseh lokalnih učnih načrtov posameznih gospodarskih enot, ki jih je v Slo- veniji več. Iz takega načrta bi si potem posamezniki v okviru svojega delovnega načrta in ozirajoč se na tiste panoge gospodarstva, ki so v tistem okolišu prav aktualne, napravili svoj podrobni učni načrt, ki bi vseboval podrobno izdelane delovne enote, ki ustrezajo gospodarski strukturi pokrajine, kjer deluje. Na ta način bi se vse delo usmerilo v neke smotrnejše tirc in vsi tiri bi vodili k skupnemu cilju in smotru, ki bi ga predvidcval ta skupni okvirni učni načrt. Kolikor smo informirani, namerava kraljevska banska uprava na vsak način izdati še to leto tak učni načrt in pri sestavi tega načrta bodo sodelovali predvsem tisti učitelji kmečkih nadaljevalnih šol, ki imajo že večietno prakso. To akcijo kraljevske banske uprave pozdravljajo vsi učitelji kmečkih nadaljevalnih šol, ki zasledujejo pri svojem delu skupen in enoten cilj. Tretji važen problem je šolska obveznost za te šole. Zaradi šolske obveznosti so mnenja zelo različna. So za splošno obveznost, tudi za lokalno splošno obveznost itd. Pri teh različnih mnenjih pa je vcndar ena skupna misel, ki obstoja v tem, da so kmečke nadaljevalne šole zelo potrebne in so edina možnost nadaljnje izobrazbe tiste kmečke mladine, ki nima mcžnosti, izobraževati se v raznih strokovnih kmetijskih šolah. Pri vsem tem pa moramo doseči to, da bi vsak kmečki fant, ki bo prevzel doma posestvo, brezpogojno moral obiskovati dvoletno kmečko nadaljevalno šolo. S tako uzakonjeno obveznostjo, ki ne bi smela poznati tolerance, bi dosegli dvojno: 1. vsaka vcčja vas bi dobila na ta način. svojo kmečko nadaljevalno šolo; 2. na kmečkih domovih bi gospodarili mladi gospodarji, ki bi bili strokovno usmerjeni v tok sodobnega modernega gospodarstva, obenem pa bi bili idejno in narodno trdno vzgojeni in bi na ta način tvorili novo vaško občestvo, ki ga danes zahteva tudi duh časa. Taka obveznost bi bila neka kompromisna rešitev vseh struj in vseh načinov, kakor si ga zamišljajo razni poborniki nadaljevalnega šolstva, in na ta način bi vzgojili vse gospodarje, bodisi tiste, ki prevzamejo posestvo doma, bodisi, da se priženijo drugam. Obstoja še četrto važno vprašanje, ki se pa tiče učiteljevega dela. Delo na teh šolah je silno naporno in zahteva od učitelja poleg strokovnega znanja tudi dosti napora. Zato je honorar, ki ga prejema učiteljstvo za to delo, zelo skromen. Brezdvomno bi se moral honorar dvigniti in sicer od sedanjih 15 din od ure vsaj na 20 din, tako, da bi učiteljstvo za svoj trud dobilo primerno plačilo. Z ozirom na vsesplošno korist, ki jo ima naš narod, še večjo pa naše narodno gospodarstvo od teh kmcčkih nadaljevainih šol, kjer se vzgaja za svoje poklicno delo in življenje naš kmet kot producent na svoji zemlji, bi taka malenkostna žrtev ne bila pretirana. Učiteljstvo kmečkih nadaljalvalnih šol pričakuje, da bodo vsi ti aktualni problemi naše kmečke nadaljevalne šole našli razumevanjc povsod, zlasti pa pri kraljevski banski upravi. ki je temu pokretu zclo naklonjena in tudi voljna žrtvovati za vzgojo našega