Januš Golec: v Ženin /e%ih /e našel... Smelo trdim, da je sicer majlina Sotelska dolina v dobi trgatve ravno tako lepa in privlaona kakor Slovauske gorice. Po Bizeljskem, Št.Petru, Bučki ter Vranski gorci in Virštajnu ne oznanjajo klopotci čas bratve, pač pa pokanjo iz topičev njen pričetek. Celo trgatev se lahko diviš nad gostoljubnostjo obsotelskih vinorodnih krajev. Med berači so tudi Zagorci in na večer trgatvenega dne obhajajo srčno pobratimijo: ukanje, slovenska ter hrvatska pesem. Ko so se razšle ženske, ostanejo moški sami pni nadelavanju preš ter pri prešanju samem, ki trpi po cele noči. Pokanje preše inoti metanje kart iin slovenski ter hrvatski prešaci si zaupavajo doživljaje celega leta. Vesela je Obsotelska dolina, ko shranjuje sad trte, gostoljubna in zaupljiva ob trgatvenih dneh, večerih in noceh tudi napram tujcu. Bog mu daj srecno večmost, nekako ognji&če radosti in poštene zabave ob večerih trgatve je bil Bištelaikov Jaka. Vse je poznalo od Rogatca do Brežic te^a suhega moža, ki te je srečal vedno smehljajočega obraza. Vinski prekupec je bil, posedal sam razsežen vinograd z vilo, veselilo se je Bištelakove lastnine še skrbno obdelano posestvo. Od vseh strani dober, priljubljen ter spoštovan mož je bil Jafea. Treba še posebej omeniti, da je podpirala tri vogle Bištelakove srece njegova Mica, ki mu :je bila žena ter gospodinja v pravem pomenu besede. Ko so začeli Bištelakovi trgatev, je bliskalo, se kadilo ter pokalo z Bučke gorce in vabilo vse prijatelje v Jaketov vinograd. Zbralo se nas je vsak trgatveni vecer precejšnje stevilo v Bištelakovem vrhu, kjer smo se go&tili ter rajali. Pred leti sem se divil tudi jaz gostoljubju Bištelakove gorce. Na vecer je začelo deževati in sera moral nooiti pri prijatelju. Ker so deževne noci tako vabljive za spamje, me je peljal Jaka kmalu v spalno sobo. Tu sem videl v kotu kniž, nad posteljo Marijino podobo in pod to pod steklenim zvoncem na srebrnem podstavku navadno okabljano ter do polovice dogorelo svečo. Imajo navado, da podveznejo pod steklo voščene Marijine Mpe, križe, vence, a nikdar imi še ni obviselo oko na tako skrbno ishranjeni stari sveči. Jaka je uganil premetavanje mojih misli, pomigndl zadovoljno s konci mustac, se nasmehnil ter pokazal proti sveoi z izpovedjo: »Ta sveča je začet^k moje zemeljsike srece.« Po teh besedah sem bil toliko pameten nego popreje. Morda je hranil prijatelj krstno, ali obhajilno, ali celo — mrtvašiko svečo. Zmajeval sem z glavo v negotovosti. Jaka je naročil najboljšega, sedla sva vsak na svojo posteljo. Že po prvem kozarcu so se stresle Jaketu nni9tače v radosti, pomežicknil je zadovoljno z levim očesom in začel tako-le: »Ker si že bolj v letih in boš mogoče rabil nauk iz mojega življenja, ti bom zaupal uganko z mojo zak<msko srečo. Ko sem se ženil, sem bil ena zadolžena revščina. S posestvom samim tlL šlo, moral sem poseči po vinski trgovini, ki me je iporinila kmalu na zeleno vejo. Jaz na trgovanju, moja Mica pri gospodarstvu ter gospodinj9tvxi dn kmalu so rekli Ijudje: Bištelakoma se godi dobro! Da boš prav razumel pomen te-le sveče pod Marijino podolK), te moram opozoriti na to, da poznam danes dobro ženslki spol po njegovih lepih in grajevrednih navadah. Vsaka mlada žena in seveda tudi kmečika skuša dobiti moža pod peto. Ena se peha za <tem ciljem z jezičnostjo, druga s knjavostjo, tretja z vzbujanjem ljupbosumnosti, četrta z močnim nastopom napram okolioi itd. Moja danes že leta in leta tako sladka ter dobra Mica me je sMila na tla pod žensko peto s kujavostjo. To je bilo seve prva leta v zakonu, ko srkajo drugi mleko ter med sreče. No, ko sem se vraoal s kupčijskih potov, tolikokrat iz mlade jMice ni bilo dobiti besede. Ni šlo z Ijubkostjo, ne s prijaznostjo, ne % ostro besedo — jMica je molčala liki grob. Nekaj jo je napibnilo, stopala je trdo po samih petah, dajala ukaze vsem v hiši; zame ni imela niti pogleda, kaj šele besede po ceU teden! Po preteku veodnevne tišine sem moral priti jaz s prtijazno besedo. Kar na lepem se je razblinila Mcina kujavost in bil sem zopet njen preljubi Jaka — njeno vse na svetu! To napihavanje ter kujanje se je ponavljalo bogzna kolikokrat na leto. Nikdar mi ni zaupala, zakaj me mrcvaril ter trpinči s trdovratno molčečno&tjo. Najina zakonska sreča je že bila zatonila tako globoko, da sva si v dobi ženinih velikih petkov pisala, kar je bilo neobhodno potrebno pr3 gospodarstvu. Kolikolcrat sem se vrnil ves utnijen na no6 domov, ugledal ženo pokrito z odejo preko glave, segel z roko na omaro, ker tamkaj me je čakal listek. Drugo jutro je odnesla Mica odgovor in molcala sva ko-t dva trapi&ta. Vsega :je bilo s časom dovolj pri hiši, le ženin jezik se je izgubljal od časa do časa in to je kalilo srečo obeh. Ker Mca le ni odoehala z udaroi ikujanja, se.ni sklenil, da ne začnem prvi z besedo, ako bova tudi stiskala jezik za zobe do smrti. Nisva izmenjala besede že celih 14 dni. Govorili so na kratko le listki z omare. Po celotedenski kupčijl sem legel brez pozdrava Mice ves truden k počitku. Iz globokega gpanja me vzbudi pok v ušesu. Planil sem izpod odeje, po Ievem ušesu me je nekaj nabijalo ter praskalo, da je bilo jojl Legel sem na napadeno uho, vse dobro . . . Da bi ga vrag, zopet bobnanje ter prasketanje, da mi je bilo za ponoreti. S prstom sem štoral po notranjosti ušesa, za par trenutkov mir in olajšanje — a ponovni pik — po^k — rsk, da bi se bil pognal iz kože. Jaz izpod odeje bliskoma pokoncu, s prstom v vho, — kletvice iz mojih ust; ženka pa je hrlila v najmoonejšeim spanju, ne meneč se za moje pdklenske mu!ke. Bobnanje in brcnkanje po ušesu je doseglo višek neznosnosti. Šinil sem s postelje, začel hoditi gor in dol — no, sedaj je šele bSl pravi vrag! Že v pol zmedenosti sem pozabil na obljubo,, da ne bom ogovoril prvi žene, planil k njeni postelji, jo vzdramil z obema rokama: »Mica, za božjo voljo in pet ran Kristusovih, jaz bom aaorel, pokliča ijx>moc!« Je odprla ljubko oci, me pogledala socutno in vprašala: »Jaka moj, kaj ti je prislo?« Saj že nisem mogel več govoriti od nemira v ušesu, le kazal sem nevzdržnost položaja. Ženka me je privila k sebi in ini ugotovila ušesnega vlomilca s prijaznim: »Norček ti, bolha ti je zašla v uho, ti skače po bobeaiaku iii radi tega ta ropot. Sem k meni nasloni glavo, bo brž vse dobro!« Z lasmi od kite mi je ulovila bolho. Bobnanja ter pokanja je bilo konec. Z ženo sva govorila, kakor bi ne bilo med nama nikoli 14dnevnega molka. Veliko pozneje za tem mi je pošepnila Mica prav v levo uho, da mi je ravno ona upuhnila v spanju iz papirnate^a štoreka bolho in to radi tega, da me je prisilila kot prvega k besedi. Po doživljaju z bolho sem že bil čisto pod Miciaio peto in niti raisliti nisem upal, da bi začela ona po izpuhteli kujavosti prva z zbesedo. Najin zakonski raj je vznemirjala še naprej kaca ženske trdovratnosti. Bil sem že taiko sit Micinega napihavanja, da sem se udajal pijaci. Najbrž bi bil danes pijanec, da me ni otela iz tega prepada ta-le sveča. Žena je Mla zgubila jezik že za dobrib deset dni. Ravmo v ta čas je padla zlata poroka njenlh staršev. Kupila si je za to slovesnost novo svileno obleko. Brez mene ni mogla na ohoet in radi tega me je klicala na jubilej potom Idstka na omari. Na večer pred zlato ,poroko sem se vrnil bolj kasno. Žena je že hi-golila, ko sem vstopil s to le sveoo v spalno soibo ter segel po običajni papir na omaro. Sam Bog je hotel tako, da mi je f>adel listič iz roke na tla in odfrčal bogtzaia kam pod postelj. Pokleknil sem, gore^o svečo v roko in hajdi po kolenih pod po&teljo. Tudi jx>d ženlno posteljo ni 'bilo papirja, drsal sem proti stolu, na katerem je počivala ra-vno ženma — svilena obleka. Krilo je viselo s stola sko¦fo do tal in jiajbrž je fnknil Micin listek nekam po-d to kiklo. Z gorežo sveco sem kresil tik pod lepo zloženo obleko ter tipal z desnioo po tleh, ko je planila Mioa kot razjarjen ris ,po koncu ter zaupila: »Za Boga milega, kaj pa iščeš tako dolgo, kaj pa kresiš z gorečo sveoo, boš mi še novo kiklo užgal!« Čisto mirno sem odložil svečo na tla, sedel, pogledal razjarjeni ženi v oči, nekaj se mi je zablisnilo v glavi — bil je gotovo žarek samega sv. Duha — milo se mi je storilo pri srcu in rekel sem mehko proseče: »Mica, tvoj jezik mi je padel z omare, se mi skril pod tvojo novo židano krilce, a ga tudi tukai ne morem najti.« Kakor bi posinilo solnce z vsemi palečkni žarki na sevemi tečaj, talro se je raztalil led kujave togote na <ibrazu moje Mce. Dvignila me je lastnoročno s tal, pobrala svečo, jo postavila na mizo, postal sem deležen objema prisrčne ljubezni, kakor bi se bila pravkar vrnila od prve poroke. Razvezal se je Micin zavezani — zgubljeni — a najdeni resničmi jezik in priznala mi je, da je začela ona kot prva z besedo in to prvič, odkar sva poročena ter si greniva življenje z molkom. Obljubila mi je, da bo zlata poroka njenih staršev, najina ponovna poroka sreče in to brez nepotrebnega napihavanja. Od one noči ni zgubila moja žena do danes več jezika. Lahko trdim, da je postal zame v oni noči pri brleči sveci najden Micin jezik ključ do popoLne zakonske sreče in zadovolja. Kaj ne, prijatelj — čudno! Koliko zakonskih mož bi žrtvovalo vse, ako bi hotele njihove jezične ženske izgubiti vsaj za nekaj časa jezike; za me je bila nepopisna muka izguba ženinega jezilca. Za enega je ženim jezik pekel; za dru gega raj, ali pa ključ do zakonskega paradiža. Vsak količkaj izobražen mož, ki dobi mlado ženo, lahiko opili njeno obrambno orožje — jezik v kljuc do zemeljskib nebes ali pa v ključavnico za peklenska vrata že tukaj na tem svetu. Vidiš, s to-le pokabljano sveco sem odtalil Micino kujavost za vedno, našel njen jezik in v spomin na to najdbo sreče sem shranil sveoo pod stekleni zvonec in ga postavil pod Marijino podobo. Ta sveoa mora ostati v veseli gorici, ki je za naju z Mico simlx>l zakonskega ,paradiža, katerega sem odklenil z najdenim ženinim jezikom.« Pila sva pozno v noč z veselim Bištelakom in razdrla še marsikatero na racun zakonskega jezika. Jaka me ]e pro sil, naj moKim o najdbi Micinega jezika in zau{>avam to slcriviiost šele neJcaj let po smrti obeh srecnih Bištelakov.