Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA I List slovenskih delavcev v Ameriki. KA NKKAJ TEC KOT HA DAN DOBIVAT® , C "GLAS NARODA' 10 PO POSTI NARAVNOST NA ji f^^J SVOJ DOM (izvzcnai mM ^ k ^^ nedelj is praznikov). :: Citajte, kar Vas za ni mM ti lelephone: CHclsea 3-1242 Reentered as Second CUm Matter September 25th, 1940 at the Post Office a> New York. X. Y„ under Act of Congress of March 3rd. 1S73. lo, 69. Stev. 69 NEW YORK, TUESDAY APRIL 8, 1941 — TOREK, 8. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. UGOSLOVANI VKORAKALI V KADER IN ZADEH^H JUGOSLOVANSKI POSLANIK ugoslovanska armada vdrla na Madžarsko . . Napad iz Bolgarske na Niš odbit . . . Radijsko poročilo, ki prihaja iz Berna v Švici, natznanja, da ste jugoslovanski peta in tretja armada po ljutem artilerijskem op^nju pričeli z moč iim napadom ter ste po \ ročih bojih zasedli Ska-der v Albaniji. To je prvo poročilo, ki je prišlo naravnost iz Jugoslavije od 530 včeraj zjutraj. Jugoslovani so pričeli svoj napad na Skader iz Pod-gorice v Crnigori. Dogodki, ki so vodili do vojne V naslednjem so dogodki, ki dovedli .lo vojne med .lugo-'MH tem časom je pridobil tir. Marka, da m- je vrnil v vlado 1 tal jam se proti peti armadi, kateri jMiveljuje general Vladimir Cukavač, ki je tudi vrhovni poveljnik Vseh vojaških operacij v Albaniji, trdovratno vstavljali v gorah neverno vzhod no od mesta, pa ko se .slednji«" morali umakniti in sedaj čakajo, da jim pridejo na pomoč nemški tirolski vojaki, ki so pred nekaj dnevi dospeli v Albanijo. Vroči boji so v teku tudi na KoKOvem polju Italjani so t udi po kratkih bojih zapustili Zader v Dalmaciji. Pri vkreavanju italjan-ske vojake bombardirali angleški in jugoslovanski aeroplani- V Zadrn so Jmroslova-ni dobili velike zaloge orožja in m uniči je ter drugih zalog. Ob meji pri Sušaku in Reki je prišlo do artilerijskih bojev in tudi do spopadov meti stražami. V Dubrovniku, Splitu in Bio-gradu, južno od Zadra so se izkrcali angleški vojaki- Tudi iz notranjosti Jugoslavije so pričelo prihajati poročila. Iu neko poročilo pravi, da t*o nemški aeroplani prizadeli slavijo, Xemeijo in Italijo: J4 marca. — Velika razbili jenost in jeza je zavlada Ji»«'■ van->ko vrhovno poveljstvo vi-1 di nemški načrt, da bi Jugo-j slavija ravno na ta kraj poslala kar največ svojega vojaštva, medtem ko se pripravlja na velik sunek po dolini Krive proti Skotplju. Po tej dolini m> tudi Bolgari v drugi balkanski vojni nekaj časa uspešno prodirali, toda pozneje so bili poraženi. jugoslovanskim narodom, ko inlmlil splošno mob. j<> izvedelo, da sta se ministr- njegovo povelje pa je Mir v ladjedelnicah na zapadu Se pred nekaj dni se je zde-' miri v Beogradu in po deželi kot ministrski podpredsednik- 1. aprila- — Kralj Peter je mobilizacijo; ostalo jn<» do •>. aprila 2. aprila. — Ko *o vlaki vozili nemško vojaštvo skozi Jugoslavijo, se je angleški vna-nji minister Anthony Eden m>gajal z jugoslovansko vlado Nemci so naglo poslali o-klopne divizije na Bolgarsko in na madžarsko mejo- aprila. — Beograd, Lju-anjenee; Nemčija pa je Jugo- bijana hi Zagreb so bili raz-laviii za jamčila nedotaklji- j tfaaeni za odprta mesta, da bi b i 1 a obvarovana nemških ski predsednik Diagiša Cvet-kovie in vnanji minister dr. Aleksander Cinear - Markovič odpeljala na Dunaj, da podi »i šeta pristop Jugoslaviji k om-šču. 25. marca- — Podpisana je bila pogodba, po kateri so mncli nemški vlaki voziti skozi Jugoslavijo vojni materjal m i? slaviji za jamči I v os t zemlje za vse čase. i 20 marca. — Nastali so ne- i IZDAJALEC PAVELIC NA DELU Dr. Ante Pavelič, ki je zasnoval umora kralja Aleksandra, je Mussolini ju brzojavi!, la se bodo 'narodni Hrvat j"' borili ob strani Italije pro« i I uiroslaviji-Njegovo poročilo se glasi: "To je odločilna ura za hrvatski narod, kateremu so Srbi gospodarili 22 let s ti ran -stvoni, ki ga je določila ver-i saillska mirovna pogodba. 4'Vsi Hrvatje željno priča -kujejo vaših slavnih vojakov, in v*e naše narmine sile se bodo zopet združile za osvobojo-nje in st varjen je neodvi*in* hrvatske države, za katero se borimo že dolgo In krvavo-'' lo, da ne l>o mogoče preprečiti stavke delavcev v ladjedel-uicah ob za padli i obali. Xa|»etost je prikijnda do viška. Vlada je bila v resnih •skrbeli, kajti ladjedelnice imajo velika naročila, ki morajo biti čimprej izvršena. V četrtek je pa dos|>elo iz San Franci sea v Washington poročilo, da se je in ljudstvo je klicalo na vojno proti Nemčiji in Italiji. 27. marca- — Armada je strmoglavila fleneza Pavla in Ovetkovičevo vlado in prestol je zasedel kralj Peter TI. z generalom Dušanom Simovi-čein na čelu vlade. | marca. — Simovič Nem- čiji ni hotel pojasniti smeri »svoje politike ter je zavlače-Amenska v;|j odgovor na nemško zalite- lelavska federacija pobotala ' v'0 catno pridobi na času. boml) iz zraka- f>. aprila. — Jugoslavija in Rusija sta peni pihali nenapa-dalno in prijateljsko -pogodbo brez kake vojaške pomoči. G. aprila. — Nemčija je po kopnem in v zraku napadla Jugoslavijo in Grško. Grški je sporočila, da Nemci ne gredo v vojno proti grškemu narodu, temveč proti svojemu fmrtnemu sovražniku—Angli-ji- Hitler je Angležem obljubil na Grškem "dmgi Dunkirk z lastni ki- Ddaveem bo zvišana plača, in l>odo deležni še nekaterih veliko škodo na jugoslovanskih j drugrh priboljškov-letališčih, da pa ni bilo ubitih« John P. F rev, predsednik u- nuiogo pilotov. Včeraj so Nemci z veliko silo napadli iz Bolgarske v smeri iproti NLšu, toda vsi natpadi so bili odbiti. Isto poročilo tudi pravi, da so Nemci pri teh napadih imeli velikanske iz-gtfbe V teli napadih pa jugoslo- nije kovinarjev (AFL) je rekel, da morajo pogodbo odobriti še nekatere krajevne linije, kar se l>o nedvomno zgodilo. Sporazum med unijo in lastniki ladjedelnic je bil do-sežon brez vsakega vladnega posredovanja. JUGOSLOVANI VDRLI NA MADŽARSKO Radijsko poro--'1- *- A-kare pravi, da so Jugoslovani vdrli na Madžarsko pri Sigetu ter prodirajo ob Tisi. Na jugu se bo juroslovaiuka armada skušala združiti z Grško v okolici Ohridskega jezera. V, dolini Strume se Grki junaško bore z Nemci, vendar pa so izgubili eno utrjeno postojanko. — Nemdl so pa ob grško-turški Ime ji dospeli do Egej-skega morja. Nemci poročajo, da so Uničili 117 jugoslovanski in angleških aeropflanov, ♦ toda priznavajo, da so sedaj zadeli na močan odpor tako na kop-kot ▼ zraku. vdrli na Bolgarsko ter so in vjeli nekaj Nemcev. Beograd drugi Rotterdam Včeraj j e Beograd doživel že peti zračni napad ,n Nemci naznanjajo, da je mesto trpelo tako škodo razdejanje kot Rotterdam na Holandfekem. Z bon bardirajem Beograda so Nemci pokazali vso svojo brutalnost in sovraštvo, kajti jugoslo vanska vlada je že preišnji teden razglasila Beograd, Zagreb in Ljubljano za neutrjena, mesta. — Nemci pa namenoma hočejo porušiti veliko, lepo in moderno mesto, ki se je iz svojih razvalin po svetovni vojni dvignilo v vsej svoji veličini. SARAJEVO BAJE V RAZVALINAH Nemško radijsko poročilo pravi, da feo nemški aeroplani popolnoma porušili Sarajevo, kjer je bil leta 1914 umorjen avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, vsled česar se je pričela svetovna vojna. Jugoslavijo zastopa v Washington!! poslanik e odločevalo glet dni na mrtvi | I'rvi omehčali oi>era- nK-ki, so se obnovila. Sklenje-\iori'1 v ^vernih državah ^v tana 1h) začasna pogodba, in mo-jkozvanem goee se bo še ta te len vrnilo ]žjtiki na deio 400 tisoč majnerjev Zvezni pr^redovalec Steel- j premoga a ppalaškem okro-prodiieirajo osem de-Sot odstotkov vsega mehkega l častniki preiuogov- man, ki ga je imenoval pred- laikov po južnih državah so se .sodnik Roosevelt kot svojega ^ kripije upirali vsakemu osebnega zaslo]»nika, je izjavil, povišanju plač iu so se vdali da je bil ustanovljen odbor, j ^S ^ J1111 vlada'namigni stoječ iz dveh mož (za>top- jtla iim ho 1,a ta ali oni Iia nika unije in zastopnika teiro- pomagala p.vnašati pove-nov), ki bo sestavil začasno11 o finančno hreme-pogodbo, ki bo za jamčila pre-j John L. I^wis, zastopnik ' mogarjem na dan en dolar pri-' I'nititl Aline Workers, je izja-hollška ter zabrisala razliko vil: med mezdami majnerjev, po^leitih v STAVKA PRI ALLIS CHALMERS KONČANA Posredovalni urad za uravnavo sporov v vojni industriji, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, pred no se je bil podal na jug na počitnier, dosegel «voj prvi n*peh- Posrečilo se mu nam rt S uravnati stavko pri Allis -Chalmers podjetju, ki ima velika vojna naročila. Kot znano, sestoji o«lbor iz enajst članov, zastopnikov delavcev, industrije in javnost*;-Vače 1 nje inn dr. Dykstra, profesor na Wiseonsiiis>ki univer- t zi. Pogajanja za uravnavo so vr.Šila celih devetnajst ur. X:i-vzoči so bili zastopniki Alli--Chalmers Company in zastopniki CIO United Automobiio Workers. Sklenjena pogwlba potrebuje le še odobrenja članov delavske organizarije- Preilsednik družbe Max V.'. Babb je izrazil upanje, da bodo začele tovarne Allis Chalmers Company še sredi tega dna obratovati. Stavka je izbruhnila dne 2*3 januarja. Družba iina za 45 milijono/ dolarjev vojnih naročil- V-Iees- Potniški oddelek Publishing Company je prejel sporočilo, da je »pošiljanje denarja v Jugoslavijo začasno vstavljeno. Bolj natančno je poroča no o tem v oglasu na* notranji strani- se v ju. V Libiji pa so se Angleži u-niaknili iz Derne, 120 milj severno od Ben ga zija- Ix'tos je v Združenih državah pSačaJo le 42 i*»e4> davek od dohodka, znašajočega na je bi!o v Ameriki .jO takih ji- zelo razveseljivo. ! f^ta 1929 je zaslužilo 'Čekom veČ tednov trajajo- nni\ on niilijon do- Iržavah. čili i»og»jaiij je bilo jasno, da larjev, k i so od svojega do- Stee'num je nadalje rekel, izviijsi washingtonska admini- J ho4lka p^ale 191 milijonov da je vlada pripravljena olaj-} t racija prei-ejš.Mi pritisk na' .lolarjev davka sati lastnikom premogovnik«»v 0'H> stranki- finančno breme, ki bo posledi ■ Stee man je rekel časnikar- " ••si nove pogodlns j jeni:— Vlada je spočetka Najbolj bodo prizadeti pre-'vztrajala na stališču, da ne mogovni baroni ]>o južnih dr- >me biti zastoja v industriji žiivab. ki doslej plačevali mehkega premoga- Tako pre-majnerjem po' $51» na dan, n»<>varji kot lastniki rovov so vbod oče jim bodo pa morali to željo vpoštevali. _ p'aeati ]h» seilem dnevno. V fH>logajanja za novo }>o-po-|gotll>o, so zastopniki premogar verjena sestava začasne po- jev iz južnih držav demonstra arodbe, sta Percy Tetlow, kot tivno zapustili dvorano, ker se Workers glede closed shops. Po < 1 veli d,neli so se pa spet vrnili in sprejeli določbo. Iz Springfield, HI., poročajo : V državi je 136 majn mehkega premoga- V /pondeljek (to je včeraj) je bilo rečeno, da bo začelo 20 odstotkov spet obratovati. Majnerji so člani Progressive Mine Workers nnije, ki je zastopnik majnerjev, iu Cbas. niso strinjali z United Mine, priključena A. P. Lr "9LA8 M A1G B I" - ».» 5ott Tuesday, April 1941 GLAS NARODA" \ (A Oorpoitttfca). ; J. liiMfct, See. — Pl*o» of buatM« at tU« «f a bo*« officers: 21« WEST lftb 8TREBT, NEW YORK, N. X. 48th Year "Olu Narod*" te teased mry day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Taarty H-. IdmtiMwit on Za «elo leto velja ltet aa Aaerlko la Kanado ffl —; sa pol leta 9&—; ■a četrt leta »1.00 — Za Now York aa celo leto t7.—; aa pol leta $8.00. Za laoeematvo aa celo Mo $7.—; ta pol leta $3.60. "Glas Naroda" Ubaja vsaki dan IstsmdII sobot, nedelj In praznikov. -C LAH NABODA," fit WEST 18th STREET, NEW XOBK, N. 1» —1242 Mussolini v oblasti Hitlerja JUGOSLAVIJA V člankih po i leni naslovom honio oklh dnevnik H:. 1 Marsikateri bialec so najbrž ne bo strinjal z našimi nazori, prepričan naj pa bo. da jili pod-ijan«o v dobri veri in via jih je nan kcvala't* i esnicol julmost kot pa slepo navdušenje. 1 ralcun bi bi'r. priporočati, naj si nabavijo zemljevid .lu-p€>lavije m sosedni h držav, da jim bo lažje slediti našim 'zrajan jem. * * t Jugoslavija i ia približno petnajst milijonov prebivalcev. Raje nekaj več ne#o manj. Tri jo narodi oziroma tri plemena žive v nji: Srbi, Hrvati in SI ovc ne i. Pred svotovno vojno so bili Slovemii in Hrvatje pod Avstrijo oziroma Madžarsko, Srbija in Črna gora sta bili pa sannostojni državi t^r za časa svetovne vojne v zavezniškem taboru. ' Vsi zavedni S'ovenci in Hrvatje so mrzili Avstroogrsko, za kar so imeli dovr'i vzroka in povoda. . Avstrija je namreč rezala kose belega kruha nemškemu •ielu svojo ga prebivalstva, slovanskim narodom, ki so bili vključeni v njo, jo jvs metala črne skorje, oziron*i so se moralii zadovoljevati z dro1 linami, .padlimi z bogato obložene dunajske mize.. Ki čuda, čf m) so Slovenci, Hrvatje in Čelii že sredi prejšnjega stolotja začeli ozirati protli jugu in proti daljnemu seve-roiztoku ter smatrati za svojimi rešiteljci in odrešenik-i- svo-!*odni slovanski drib.vi Srbijo »in Rusijo. Avstrijska vlada je to stremljenje nasilno zatirala. V «tari Avstriji je bilo precej nevarno javno razpravljati o vse-j-lovanstvu ali pa o jugoslovanstvu. J>a zabije Avstrija klin med Čehoslovake«in Ruse, jo dala nadaljncnru slovar-kemu narodu — Poljakom — iste pravi-ce, kot so jih uživali Nemci. Da onemogoči tesnejšo zvezo med Č i»i in Slo\ aki, so bih prvi podrejeni avstrijskim oblastim, d ugi pa madžarski n. Poskrbela je .udi, da bi se Slovenci preveč ne blatili s • f.vati. Slovene i so biKi torej pod Avstrijo, Hrvatje pa pod Madžarsko. S'oveiicxm in Hrvatom, pa niti na njiiliovi lastni zem'ji ni privoščila piavie. ki bi jih morali ibiti deležni po vseh božjih i.i čioveških postavai*. • «' . Vsak privandrani Kaiijan v Priimorju je imel pred avstrijsko oblastjo več i>eseo »družitvi p Srbi in po samostojni jugoslovanski državi. ' Ob izbruhu svetovale vojne je bila Avstrija v velikih sArbeh glede svojega vojaštva i/ slovanskega ozemlja. Spočetka se ji je bilo t roba roritii na dveh frontah in sicer na dveh slovanskiih frontah — na srbski in ruski. Odločila se je za peklenski načrt. SLovence, Hrvate in Čehe je poslala proti Srbom, in Rusom, pa ne zato, da bi Slovenci, Hrvatje in G-lii premagali Silbe in Ruse. pač pa predvsem zato, da bi Rusi in Srbi pobili čimveč Čehov, Hrvatov in Slovencev. . t Slovanske ocldflke je previdno pomešala z n enakimi in r. udžarskimi špijoni ter jim dala nen^ške in madžarske komandante, ki so ime'i nalogo pognati slovansko vojaštvo naravnost v klavnico. iNavzlic naj.-krbnejs;m odredbam in pretnjairi s smrtjo je pa tisoče in tiscce slovenskih hrvatskih in čeških vojakov dezertiralo v Rusijo in v Srrbijo Poudarjamo da se te de-zertacije niso za vrši le vsled etrahopetstva, pač pa najmanj v devetdesetih slučajih vsled mtržnje do Avstrije. ' Kdinole na eni avstrijski fronti -so se borili Slovenci in Hrvatje kakor ievi — na .ronti proti Italijanom. To je bila vso dnigaona boriia kot pa proti Rusom in Srl>om. To jo bila boi*ba proti staremu in zagrizenemu sovražnika Slovencev in Hrvatov. . Trinajst ita ijanskin ofenziv so vzdržali (Slovenci in Hrvatje db Sočri. i*a ne zaradi tega, da bi branili Avstrijo pred izdajalsko sosedo, pae pa za to, da obranijo *vojo ožjo domovino pred dednim sovražnikom. t Po štirih letili se je svetovna vojna končala. V smislu "Vtiisonovih načel so postali narodi (bivše Avstrije samostojni. Jiojcni sta bi* čehoslovačka in poljska republika; Madžarska Sit o tanok stare Avstrije sta bila ptepweena svoji usodi Ro- j iMlussolinijeva pustolovščina v Afriki in Albaniji je doživela popoln poraz. Njegove ar-n4ado so bile tepene vsejpo-vsod. Krivdo za to pa je pripisoval svojim generalom, katero je zaporedoma odstavil. Sltvlnjič pa je šel sam v Albanijo, je prevzel poveljstvo in pričel veiiko ofenzivo. Pa tudi njegova navzočnost ni mogla vliti njegovim vojakom toliko pogon na. da .bi se z navdii-šenkm bojevali in tako je Mussolini dospel večji poraz, kot pa so ga njegovi generali pred njim . • P;i že v detcenibru Mus-olini-ju ni šlo vso po sreči. Zato je tolefonirrl svojemu zavezniku Hitlerju in sta se sestala na Brenerju" f) čem sta razpravljala, seveda ni nikomur znano, prav gotovo pa je moral Hitlerja prositi za pomoč, kajti f»i i ha jat i so pričela -poročila. da nemKki vojaki prihajajo v Italijo. Uradna Italija je sicer vse take ve-ti zanikala, toda je pri tem lagala. Sedaj pa .je prišlo natančno poročilo o tem, kaj se godi 1 'za italijansko fronto." Ameriški poročevalec John T. WhJtaker, ki je hil pred loti pri Mhissoli-n i ju v takih č i slih, da irfci je za njegova poročila podelil največje italijansko odlikovanje, se je zadnje čase Musnoliniju zaradi svojih resničnih poročil tako zameril, da ga je — ne spodil — temveč ^pra-ii". da zapusti Italij'9 In sedaj more objaviti resnična poročila o položaju v Italiji, ko je enkrat onstran meje. Po nje.srovem poročilu so najprej prišli v Italijo nemški častniki, ki so nosili uniforthe fašistične milice, naio pa tudi navadni vojaki. XemJSki častniki so polagoma pievzeli popolno poveljsvo nad lasško armado. lalijanski generali so godrnjali, se jezili in protestirali .toda nič. ni ponnagalo. Če je hotel Mlussolnni Š£ ostati na krmilu vlade, tedaj je mogel to storiti samo s Hitlerjevo pomočjo in s popolno nemško nadab-astjo nad laiško armado. Sedaj je- razkošni hotel de Russie v Rimu glavni stan nen|škega poveljstva. Na veli keni trgu Piazza del Popolo pred hotelom vedno stoji najmanj 40 nemških avtomobilov in vojaška motoma kolesa neprestano prihajajo in odhajajo. Italijanski generali jezno hodijo po hodnikih in prejemflja-jo povelja od nerriškega generala. Iz hotela tudi odihajajo povelja naravnost v vojno ministrstvo, kakor tudi na razna nemiška poveljstva, ki so raztresena po Italiji. Mussolini se še vedno nahaja v Palazzo Venezia, toda je popolnoma pod nemško oblastjo. -Mi<-^solini je celo " pod takim vplivom Nemcev, da ve o vojni samo to. kar mu povedo Nemci in misli samo to, kar žele Nemci, da nlisli. {Kvirinal in kraljevo družino pilite Nemici v mu ni. Znano je. da kralj Viktor Bnlanuel ni nič vesel Zveze z Nemčijo. IZa Mussolinijem je najvaž-no^sa oseba vnanji minister grtof Ciano. V njegovem uradu pa, kakor v vseh ministrstvih so namenk val o našem listu, ki je v Ne Vorku in okolici precej, tod le še premalo razširjen. In ipovedal mi je tole znači nost: — Nekje na Long 14and živita dve slovenski družin Prva je bogata, druga je re\ na. Revna družina ima Gla Naroda, bogata družina je p brez njega. Vsako dopoldn pride žena bogatega rojaka ženi revnega in ji, če ni dru je pa nekako otepa, kot tla .>o'gače, iztrga Glas Naroda i je zime tako privadila, da >o je siploh noče iznebiti- rok, da ga prva prebere-To se mi zdi neverjetno, p- Toda društva so že začela-se mi je rojak prav po sloven oglašati piknike in veselice v sko priveril, da je res. prosti naravi. ANGLEŠKI NOČNI LOVCI. Angleški uradni krogi so pred časom sporočili, da pripravljajo posebno obramlbne •možnosti jproti nočnim napa dom neiOHikih bombnikov. Zdi se, da je šlo ob sodelovanju znanstvenikov razni Ji področij za izpolnitev lovskih letal za borbo proti nočnim bombnikom, kajti britska letalska vojna sila je uvedla sedaj novo-vrstno lov-ko letalo za nočne polote in je obenem krdela lovskih letal bistveno povečala. Tehnični problem borbe pi'o-ti nočnim bombnikom je v temi da dobe lovci "oči in ušesa", ki naj jim omogočajo obdržati stik z nasprotnikom. Le tedaj, če uspe sovražno letalo zasledovati precej daleč, je računati z večjim številom sestreljenih nasprotnikov. V tem ozira so Angleži dosegli neki naipredek z gradnjo po-posebue akustične priprave, ki omlogoča zasledovati sovražno letalo pri lično dolbro, čeprav ga lovec no vidi. Na raeun te aparature je pripisati, kakor pravijo strokovni krogi, da se angletškn lovska letala v zad-njin desetih nočeh sestrelila šest nemških nočnih bornimi kov. , i Dosti trtžje pa je rešiti optični problem in priprave, ki naj (bi rabila za direktne gledanje sovražnega letala ponoči. še davno ni zadovoljivo kon struirana. Vendar pa so že z dosedanjimi novimi pridobit-vamji angleški lovci v mnogih SE EN NARODNI PRAZNIK. iPosebni zibornični odbor predlaga, naj bi vlada proglasila 11. februar za narodni pra znik. Tega dne je bil namreč rojen slavni ameriški iznajditelj Tli A, Edison.. SLAMNIKARICE Potrebujemo izvežbane šival-ke za moške slamnike na box in male stroje. BOLIVIAN HAT CO. 663 Broadway, New York Tel. GRamercy 7-5132 - (3x) munska je prevzela romunsko ozomflje bivše Avstrije, na jugu so se pa združili trije narodi v no\rt) državo Jugosiavijo. Za piSkavo pomoč, ki so jo nudili Italijani zaveznikonf, je bila Italija nagrajena s Krasom, slovenskim in hrvatskim ^nmorjem ter z nekaterimi dalmatinskimi otoki. •Tak je bil položaj pred triindvajsetimi leti. - ajda jugo-.ovanska država je prestajala prva leta hude naiotdine bolečine. Splošnega zadovoljstva je bilo le malo. S čsoma so se pa nasprotja i zgladila, mflada država se je na notranje ustalila in utrdila ter je s svojimi narvnimi zkladi m marijivfim preibivalstvom postala ena najvarnejših evropskih držav. Takrat se je pa začela v Nemčiji porajati nacijska nevarnost. • • V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. DARILNE POSILJATVE V ITALIJO ' ¥ URAH: 50 LIB ------ $ 2.85 5M LIR--$21.75 100 UR--$ 4JJ5 1006 LIR--$43.00 200 LIR--$ 9.20 2000 UR .. $85.00 300 UR--$13.50 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, priporočamo, da se vse darilne posiljatve pošlje potom CABLE ORDER. Na ta način Je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba posebej platati Vsled razmer v Evropi ni mogote v Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo T lirah. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNlfiKl ODDILII i :: 216 Weit 18th Street. New York ! Hi WtlllllllilMilllliiillll^^l^ i Najboljši prijatelj v nesreči vam je! SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA DELAVSKA I H PODPORNA USTANOVA J S Sprejema možke in ženske v letih od I 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE*: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Srb*ki vojaški matenjal ja .sno o<"itnje pogovor, ki se je završil med tujcem, ki je bil toliko vešč sAšeine, i se sploh ne izplačalo živeti. Mlademu Jožetn pa želim o-bilo sreče. Upam, tla se je izza časa, ko sem se zadnjič vozil ž njim, naučil voziti že vsaj petdeset milj na uro, — Zdaj se pa drži, — mi je rekel takrat, — bom videl, če res naredi ta moja kara devetdeset milj na uro. Oe hoces vedeti, kaj misli ženska o tebi, pazi, kdaj se bo razkrila in položila na stol svoj klobuk- Komodno sedi na njen klobnk, p a boš po par trenutkih zvedel, kaj misli ženska o tebi. Ameriška vlada je konfisci-rala nemške in italijanske par-nike, nahajajoče se v ameriškem vodovju. Hitler in Mussolini že protestirata- Pravita, da je ameriška vlada prekršila določbe mednarodnega prava. Ilitler in Mussolini izpolnu-jeta seveda vse narodne in mednarodne pogodbe, in jima je mednarodno pravo nekakšna zvezda vodnica pri vseh njunih početjib- ___ ^ Zdaj so se pa razmere tako spremenile, da mora Mussolini vsak dan sproti vpraSati Hitlerja, kakšno uniformo na i ei obleče ter kaj sme piti in jesti. t*8 **tO»*"-*•»*<>* Tuesday, April 194! »BDIMO VE J«» L. FRKD CINRBB: Zmaga raztresenosti Ni Ion naliv je hi I povsod, tla je profesor Harley Manners o-f*u>til ta dan svojo navado in ni ^el |kiš domov. Izjemoma je enkrat stof)il v avtobus. Sedel je v pri napolnjeni voz ter se poglobil v svoje misli o pro-hh-mrh pml^vanj« ,pri tem je držal )mml desno pazduho de-Udo knjigo, med koleni pa zaprt dežnik. Medtem, feo se je prof« sor M a ner sploh n i zanima! /a sopotnike, ira je vendar z največjo poaorno-tjo opazoval npr» vodnik ga je moral trikrat (»ozvjiti. da plača Vi«nj«. To b» uajtiribe kak profesor — si je dejal Birdie. —> In brez dvoma nima pri sebi niti |k stene žepr.e ure. — Dama, ki je sedela poleg profesorja, je bila nekaj čisto dm- • g. ga. Zavita je bile v dragocen koruh in njen klobuk, njeni čevlji* ki in bele usnjene rokav ice. vse je bilo kar najbolj ch irant no. Nosila je diamantne nliane, ki ^o bili videti kakor pristni, iu prav taka je bila cnpratiiica posuta z diamanti in smaragdi, lliane je Rir-d:e oeenii na najmanj sto funtov i nza zapestnico bi brez dvoiiva dobil enak znesek, če bi tn--- lo. V tem trenutku — avtobus se je bil pravkar ustavil — je planila dama z zapestnico kvišku ter hitela proti vratom.: ♦"Trenutek, jaz tu izstopim!' — je vzkliknila nervozno spre-voduiku. Zadela je v profesorja in Bindie ,}e videl, kako ji je zapestnica zdrknila z roke in padla vnapol odprti profesorjev dežnik Nobed« 11, ne profesor, ne dama, ni opazij tega dogodka. Birdicjeve drobne sinje oči so kr stopile iz jam in kakor hipnotiziran je stremel v dežnik-1 Konskri pci ja angleškega delavstva Anglija je uveljavila lifarsi-kakšno vojno odredbo, po vzorcu Nen^čije in tudi konškrip-e.ijii angleškega delavstva je skoro natančno )»osneta ■ po nemiškem načinu. ta se morajo registrirati v po-sebnfh uradih. 41 iu 4*2 letniki bodo najprej poklicani na delavsko fronto. Najbrž že 5. aprila. Dru^i jim |/odo pozneje sledili. Ako bo naborna ko- mIzi, se je zasukala tudi nekaj okoli profesorja, ki je v tem trenutku zaprl knjigo in dejal: "Plačam— čaj in pecivo.** (Birdie bi ,bil skoraj zaklel. Profe-or .ie vstal, stivnil svoj dežnik pod pazduho ter zapusti l kavarno. Tudi Birdie je kar najhitreje plačal svoj račun in i>ohitel na ulico, kjer je še videl profesorja, kako zavija v stransko ulico. Stekel je 7*1 njim. Zdaj je treba nrtkaj storiti, samo odločnost nwire ponloči. T>a bi Birdie n^ zmi! tega Anglija je sklenila kouškrip- mi-ija ugotovila, da je dela-pirati moške in ženske v goto-jvec zaposlen pri koristnem »levi stanosti za dela v vojnih j lu. bo svoje delo š«» naprej vr-industrijah. Izbire ne 1k> ve-,šil. l'e bo pa komisija s|>o-l i ko, pač pa moral vsak vršiti'znala, da bi I»I i kje drugje bolj določeno mu delo. i koristen in potreben, ga bodo ]K>slali drugam. . V Angliji je mnogo moških (Ko ji delavski "minister Er-j nest Bevin pojasnil preti nekaj j na< ' *Ms( dan jem času niso neobhodno lipovo- ^ . . j »— - | .... . .. ii>otrebne. Namesto «la »m i»le- Ijjudje so se pae spnjaz-j i . . i ■ i' , . , . . it* * ^ zaposlenHi v industrijah, ki v dnevL v zlw»niiei vladni ««••»-♦ ' ' -- ni bilo slišati posebnih rov. nili z mi-1 i jo. da »niti vlada lovali sladkorčke. pekli plško- |te in kovali dragocen I j , i« 1»» ' ii ">"»' pravico Tlcnernonnt zapoveda- ... . . - ,.■• !- »«rh t i i • « - . .i - jdi bodo raje zapo-h i v mini ti: Dcial bo- to m to, tako mj .. , ., . , -. , ... ItMjskjh tovarnah. \ sedanje t a Ko. „ j ii- _ Angleži so se naučili pokorščine. Milijon mladih mož je brez godrnjanja obbklo voja- Tam. nekoliko! ti * V trenutku ga fe dohitel, ^^avla-lne odredbe j ^r i^^i^^^uV go'^1 v "topi V pomožno'" ^ižbo'' kn V NVw Wku * ki,k^h pri čemer nui je kri še hitreje' raztreonega profeorja ukani- s|co suknjo. Civilno prebival-■ j.ot v nI a v glavo. centiirwMiov od njegove roke.iee mil nasmehnil in rekel: je bilo celo imetje, ta raztrese-1 "Oprostite, gospod: vzeli ste ni blaznež pa uini#i o vsem tem j pomotoma n|oj dežnik. Moj in niti j>ojnia. Birdio >e je mo-jvaš sta stala v kavarni nakit, uni-m času so topovi dosti bolj potrebni kakor pa piškoti, dragulji in okraski, in li vi i ran lakaj, ki nima drucrega oprav-o< 1 pirati vrata in KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Al l-Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— f^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"1^! Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. qlode porazdelitve živil, teninitev, policijskih pi ijav in čam* ne bodo manj kot moški, MOŽ, ŽENA IN PRIJATKLJ. Waki mladi ženski Ik» namiir- 1- 1 -- - 1 1 ^ , , ,, «K družini < harlesa sina- sci njeno, o: lahko prost o vol 1110 , x. k 1 , • . ka v New za- , - "... , 1 • + ■ i- ' - i šest le» zahajal 44 letni policist jdi, bi vršil dosti konstnejseJ^rirnidi, momarici ati pri zra«-- Vt„....., Le-niakova že rnl na nekak način polastiti d« žnika. To sicer ne bo pretežko delo, samo kako ara izvršiti! . i I k »leg dmgega." Profa or je }>oq:leonovil in izgini! z;i voga- Zdajci je Birdie radostno za-drhtel. < ^fiazil je, d*i se jr za-I »011 k a naramnice odprla in dragocen okrasek je počasi lezel z roke. Pri tem pa je bilo najbolj iKimeiiibtio to. da lastnica tega ni občutil;.. Birdie je zaghdal drugam, da bi dame ne opozoril s svoji ni pogledom. Njegovi možsrani pa ro vročično delovali. Kaj, če 1»i z dragulji posuta zlatnina padla na tla! Spustil bi na njo Ša^nlk, ki 'bi ga potem pobral z zapestnico vred. Nato bi naglo skočil z vozn. (Birdie se je skrivaj ozrl na Ilarleva Mannersa. toda profesor kajpada, ni bil opazil ni-iVsar. Se vedno jest imel pred se, roke oprte na ročaj svojega obrabljenega dežnika. Potem se je Birdie -pet zagledal v zapestnico in ni mogel odmakniti oči od nje. Postajal je nemiren. Vzel je iz žepa uma>zan robec, ter si z njim obrisal ee- i.irdi- se je ohvlakova! le s te--žavo. Nekaj mora storiti, toda kaj? Bilo mu je. da zblaz-jni! Kaj vendar utegne vsak trenut« k deževati. Ko je Birdie o vsem tem nrtikoiiKi pre-mH'jal. je profesor prečkal cesto in stopil v kavarno. Skozi okno je Birdie vzrado-čen videl, kako je profesor postavi! svoj dežnik v stojalo in sedel za najboljšo mizo. Naročil si je skodelico čaja ter se nato poirlabil v svojo knjigo. Birdie ki ni odmaknil pogleda od dragocenega dežnika, je tudi stopil v kavarno ter sedel kolikor moči blizu -tojala. Kavarna se polnila in Birdie si je naročil čaj. Piofr^sor je zrl nepremično v svojo knjigo. Za isto mizo je sedela mPada dvojica ,ter se zaljubljeno držala za roke. Birdie je zmešal svoj čaj "111 gr* izpil brez navdušenja. Vsta-nem in vzanjem dežnik — si je mi-lil. V najslabšem pTimeru se oprostim — pomota! '''Plačan*.*' je zaklical. Natakarica je bila pravkar pri drugi miizi zaposlena. Naposled se mu je vendar posrečilo, da ie vzbudil nj< no pozornost. Ko je sla k Birdiejevi Profesor Manners je za t renti tek neodločen ob-1 al. Ker pa je celo pričelo deževati, >0 je vrnil v kavarno, kjer ga je natakarica -prejela z materinskimi beseijo zdaj vojaško suknjo, so bili poklican« iz tovarn, delavnic, uradov in pavne sltjžl»e. Mnoira njihova «» rnziti. n Vse je pripravljeno, edino-j Samo v nmnicijskili tovarnah le delavcev manjka, ki bi stre-i jih ibo Pomasniti j<» ],jlo treba rz za-! ih lo. -o v kakšni stroki iz-gate. KonŠkripcija dela je lw jvežbaue, bodo i»ač v tist.i stro-praurieniie. to je v oz niljn. ki la edina pot. ...ki za po lene. f'e ne. bodo mo-lira je zavzea Italija lan-keira Olfoški v starosti 41. do 45 le 'rale viŠIti navadna dela. Pla- juli;a po raz-nln Francije. ,, . . . .. . . - - - i" > ma*'« * ( e bo razumela migljaj, bo otn>k S(tM.(,jf. ^.tali. da d .bro, če ga ne l>o. jo hnd«» pa ;I|f:l „ j)(llic.;..toni lj„bavno razpokah delat v tovarno. um.rjp. L. sniak tega ni mogel •Tako Ik» Anglija na]»o-!«- I v .rj4.|j, ; strnila vse svoje napore. vso| Se-tra je I.esniakovo nago-svojo imiustriialno in ljudsko varjala, naj prekine ^ po icls--ilo za dosego prepotrehneirn , tom ,azmerje. S^trtjič ji je ol»-ci'ja — da je treba Nemčijo po , j j,,iirla to storiti. • Ko sta sedeli te dni Lesnin-j kava in njena s< stra v kuhinji, je v-topil Atwood. Lesniak je krnil peč v kleti. Ženski sta rekli, policistu, naj se Izgubi 111 naj nikdar več ne pride. Policist je potegnil revolver iu oddal v l^e-uiakovo tri strele Nato je še samega sebe smrtno ranil. I^esniakova je bila pri priči mrtva. Lesniak je rekel: "Fpam. da Atwood ne ho |»odlr2rel po-H:o.!bam. Rad bi videl, da bi ira zadela pravična kazen in dr. bi -e spokoril n.» električ- LAŠKO VOJAŠTVO V PARIZU. Tz. zanesljivi ira vira se je zvedelo, da ^o dospeli v Pariz in Bordeaux večji oddelki laške okupačne armade. Pariz in Bordeaux sta največji mesti v zasedenem delu Francije. |Kaj bodo počeli Italijani na Francoskem, se ne ve. toda zdi se da bodo nadomestili nemške vojake, katere jih ho nem- T ško armad no vodstvo najbrž Jnpm *tohl-ilrmrod pcirabilo. I>»»zdaj so l»ili It.dijani samo v M. ntoiiu in uro njem delu OSVETA FRANCOSKE VLADE. 'Francoska vlada je vpoko-ji -a profesorja Paula I^angevi-na, ki je dobil pred leti Nobelovo nagrado za fiziko, in znanega naravoslovca profesorja Pavla Rivet a. Obtožena sta bila koirfuni-st'čnih delavnosti. LASKI PORAZ NA MORJU Poučni spisi WK : JESOmiZ* 'I'-iJiEtiiiyiTthidi*! ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Seiutll dr. r. j. Kern, veuif Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj ura«* kajitic« — "How te bcMM • »Hlin off tee lliMd SteioT*. V tej knjig! «o »M pojasnilo lo ooko- oi 00 nooeijoo** Cona 35c- DOMACl Ž1VINOZIMCATN1K, spi««) Fronjo Dn lor. 278 otront. Cent trdo ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Mvlnorejoa; opts ram lb bolezni ln sdraTlJenJe; oliko. GOVEDOREJA. 8 oliko i*' Gorenji zemljevid kaže kraje v Jonskem morju, ki je del Sredozemskega morja, kjer je prišlo med angleškimi in ita 1 janskimi bojnimi ladjami do največje pomorske bitke v sedanji vojai in v kateri so Italjani izgubili 7 svojih ladij- Spisal a. urrtrt 14S stranL Cen. KNJIOA O LEPEM VEDENJU. (Urbant.l Vem. *>«a ,75c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. MLEKARSTVO. Splsoi Anton Peve. 8 oHko»l 168 stranL Knjigo on mlekarje ln ljubitelje Mlekarstva e«® 50c »DKKITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAK. Trije deli: ItTJ, 141. 133 strani. Ceua »m-iiko *e» Poljuden In natanfen opis ndkrltla norega sveta. Spis se Člto kakor zanimiva poveat ter Je sestavljen (m> najlH»lJAlb virih. Cena 50& PRAKTIČNI RAČUNAR. Trd« »ea. 251 «... Priročna knji21«*a, kt vsebnje vse. ksr Je pri nakunn ln pro-e uČri. Xajh lj>»' ko>ilo. WulUi da si |»i'inese - -.i*1m»} 7. doma, ali pa |ir:' kiij>i v ;«»li. mora imeti do-volj snovi, ki dajejo tele-n moč. To pravi: dovolj mleka, pravi* >«*ndvičp. -adjo in malo shulkarij. Pri otioku. ki z doma nosi j-d. pridejo v poštev sendviči. I Okusni <(». .| »oceni, lahko jih je pripraviti in zadoete otrokovemu teku. Morajo pa biti raznoliki. Pole-; naložka naj ho tudi kruh različne vrste. Najboljši je kruh iz moke, v kateri je suneta cela pšenica; Ziitem pa se more rabiti tudi d m ara či n kruh. (Prav dober naložek za sendvič je iz-ekljana zelenjava, jajca, tako narezano meso, sir, sadje, orehi in lesniki, sadaki sok in dru!*e take stvari. Xekaj priporočil: naseklja-110 korenje in rozine z malo majoneze, trdo kuhana jajca z majonezo in peteršiljem: suha srn jat in kuhano jajce; pomb-ranena ntarmelada s slruto; jelly in drobno zdrobljeni orehi sekljane smokve in rozine, namočene z limonovim sokom; se-ckljana zelena, OTehi in m8-joneza. To so samo priporočila. Napraviti je mo&oee več teh sestavin. iV-sak otrok pa mora imeti nrjntenij štiri kozarce mleka na dan in ta pijača tudi popolnoma zadostuje pri kosilu. Včasih je tudi primemo dati otroku čokoladno milrko. aK pa se z zmlekom y>omeča nekolika pineapple ali banana. Ako je v Vaši naselbini stopnik 11 Glasa Naroda'Vlili-ko dobite pri njem Slovenkko-Amerikanski Koledar za Idil. •GLAS KXBOD 1" — New Yorf Tuesday, April \ "41 itiai, :—: ROMAN :—: Francoski spisai: CHAMPOU — Preložil: LEVSTIK. J !.;:iii,'ilt.ii;:i!:'W!|g;i!IW«MllB«MHM^»54 MM*"«'"'""*«' lllllll— Mill llll llll—llirill'llllllt Mr- Griffith. housekeejjer, o umevali po bile \-c odprto. Miss Hannah, prva hišna, mlada, nale>M»t;.-ena gospodična. je grela zamik* za !ase. Druge, pjja"čo, ki so jo pridobivali iz škrobnili kateri n luži »a je bi a i.ranj odlična. vihtele škarje, bucike 'snovi. V starem veku so izdelovali in Šival / nitjo. M i'r maids so tekale s svečami v roki ^em J,^^,, pjvo pred vsem iz ovsa. Pomen lor tja, m nttvzlie tiegmatičn-iin angleškim navadam je vladalo pjva ]>a je postal večji šele tedaj, ko \ sobi :'.ne~ano ropataujo Koiakov. šumenje ob ek in hrup ne-|so uvedli ječmen kot glavno sirovino. na zadnje je obveljala za j»ivo v ožjem ponh mi besede sploli le alkoholna pijača, ki jo izdelujejo iz ječmena. Pripravljanje skaljenega ječmena, ki ga imenujejo slad, je umetnost, ki zahteva mnogo znanja in izkušenj. Pri obravnavi slada se odigravajo zamotani biološki in kemični procesi, ki jih mora izdelovalce uravnavati tako, da na- »zkratk.a, štin?onje, sredi katerega je bilo' prišla rb pamet roj) razločljivih l>esed,o. Simoni, kakor da j«" Xi«posli l jo je Mi>> Hannah nehala mučiti z lasmi. Mrs. iiiiJfith nasilno zapenjati modrec, in vse druge so nehale vleči na desni in levi. i)elo je bilo opravl jeno. Vse je stopilo • stran, da presodi celoto. Mehanično se je Simona obrnila pnoti ov.ledalu, da f>i se videla tudi ona samci. Toda Mrs. Griffith ji je živahno ugovarjala, razlagajo ji v zelo p'»gre>ni francoščini. da se nevesta nikdar ne sme gledati v zrcalo, kar piimiša nesrečo. fSinona je '/.ni i mu i la z rameni srečn-.iše. nego je bila; stopila jo prod Mrs. Griffith, pogledala se in se začudila, videča svojo polt blesti čo in potezo oživljene, z- lo mikavne v žaru vročice, ki jo je kuhala. "Preljubka si!" je dejal oče. ki je prišel ponjo. . Na Angleškem -e poroke ne praznujejo tako slovesno, kakor na Francoskem, in Riliardovo stanje že celo ni dajalo misliti na niknko svečanost. Kazni Toiilaža K.»*lingtona j«- našia Simona v-salonu -amo Š."» tri g ► (>odo, ki s« paisoistvovali k«»t priče verskemu in ci-vihictmn obredu., k' s vselej vršila olienein; in ta ponočna ura a odsotnost sorodn k »o jasneje kazalo S vijajo to poroko šo bolj kot nesrečno, .-ra-• boječe dejanje, ki ga hočejo izvršiti na o\. to čustvo osamljenosti in žažlosti jo i »oni. kako razUčna je njena poroka od •ti dzorilo zanje, da gredo lah'kv> takoj iskat sveže jajce, toda prirodo-pisci so drugačnega mnenja glede tega, Prirodopisci trdijo, da je kokm-dakanje kokoši atavističen pojav še jz „ . ... . , jča^ov, ko je kokoš živela kot divja I redni sty o nekega ameriškega lista |ptioa Kakor divje tieo k; je svojim citateljem zastavilo vpraša- give v naravi, je tudi kokoš, kadar nje. v kateri dobi je ženska na.,zan.nii-jlm]I jo v srojom (lu 7nos,a jajoo Ideal lepe zenfcke je b,l v casu|7jetrIa iu*0iik0 vstran od gnezda ter na.-tane ustrezajoči proizvod ob naj-Nje ni mjpglo nič boriti še manjši izgubi snovi. Ta smoter je mogoče doseči le tedaj, če se ves obrat natančno pi ilagodi kalilnenin procesu. -o O o-— KDAJ JE ŽENSKA NAJZANIMIVEJŠA. NAJSLAVNEJŠI SOPRAN — MOfiKI. <*arlo rBosci Farinelii (1705—1782) iz Neaplja v Italiji je bil najslavnejši sopran vseh časov. Že kot imijhen deček je pel -opran v domačem cerkvenem korn. Nemogoče je ]»opisati navdušenje, ki ga je povzročil ta mladenič pri .svojem nastopu v Londonu leta 1734. Njegova slava je prodrla celo v palače španskega kralja Filipa. Španski kralj Filip je bil zelo črnogled. Farinelii jo stopil v njegovo službo iu n«u je skozi deset let vsako noč prepeval štiri pesmi, ki so bile kralju najbolj všeč. (Stara poročila pravijo, da je Farinelii lahko priišel za -edem do osem not nad gornji "c." Glas mu je bil doneč, miren in jasen. Pravijo tudi, da jo lahko eno noto držal neprekinjeno za šest minut. -o O o- ČEMU KOKOS KOKODAKA. vejsa naših dedov pri starosti 20 do 25 let. Francoski romanopisec Balzac, ki je mnogo razmišljal o tem vprašanju, jo prišel do zaključka, da jo žena naj-interesantnojša pri tridesetih lotili svojega življenja. Približno isto sodbo imajo Američani, ki so odgovorili ameriškemu listu, da je ženska najzanimivejša med .30. in 35. letom svoje . Za to starost se jo izjavilo $0 tidje. nerahločutni vorksliirski lovci, ki so iivati svoja cu-stva. so neprikrito ogledo-Simono je to iKilelo Nato se j,- pojavil ' s> je obrni a nanj, njj pa .)<' postalo šo lilije, ko jo prvič znala ])onižanje, dn je motala zaradi njega 'dobe. /ardet i pred l judmi N.jeum j moralo biti najmanj ravno lako nor«.ilno, kajti naglo je vpiašal. če je oče Arnold pripravljen in če se kmalu začne. Za -inonj je p,:š|a ladv Klen nor. Odložila je bila žalno jhb'ko. ki jo ji* Vedno nosila, in j( nmlila v svoji težki ol»'eki iz vega dama>ta z ogromno vlečko. glavo nakiteno s peresi, nekak smršnoveličasten pogknl. Morda prvikrat po miniti soproga in otrok jo bila videti »Mit ila/ena in ]ki njenem obličju se jo razgrinjala blesteča ra-•iost. <>!► pogU'dn nanjo m no gos|K>da d*Avron poleg njo so je /ilelo, kakor Hi v-a čast in vse vesel je tega trenotka Veljalo t* n>'iiui ilvcnia. Kiitalu se daii icnano nje k >i«i tudi v nji sami »ljub je j y.x Volikoru^i zakokodakala. To jo storila zaradi tega, da bi razne sovražnike spravi'a na napačno .-led. Ta navada je ostala kokoši še sedaj, ko je udomačena. -—o O o-— NOV LEK PROTI PIJANOSTI. Kakor pišejo švedski listi, je iznašel šved-ki strokovnjak in zdravnik dr. Svcn Nile novo izdatno zdravilo za pijance. Njegov izum pa je v tem: se- M O M O M O O O M ^ 4$ O 44 SLOVENSKO - AMERIKANSKI S/ I I :: ZA LETO :: Koledar j 942 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c a Vauiu lalikti pu»ljele t uiaiukaU 2 oa. S cente, fle preMntr ▼ Zrtnift-DlL drlavab. Posebna priloga: Trije zemlje« Idi t barvah: K V KOPA LETA 1911.: EYKOI'A l'KEI> SEDANJO VOJNO: EVROPA L 191« NAKOflTK tiA ^K l>AN*FS 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 ti 44 44 44 « 44 H 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 40 Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. Dober sin. Kant < ooj, in toliko o4W*utJjivo, da V SOVJETIJI ŽIVI 49 RAZLIČNIH NARODOV. i) Sovjetiji in njenem prebivalstvu veekrat govore, da živi tam le ruski narod in nekaj narodnih manjšin. V resnici pa je Sovjetska Rusija cel konglomerat narodov, saj živi tam nič manj kot 4!) razlienrh narodov. Najštevilnejši .-o Velikorusi, ki jih jo okoli KH) milijonov, najmanjši narod pa Asirci, teh je le okoli 20,(XX). So potomci starili Asircev, in ^o zelo ponos- Trgovec: "Veš, sinko, trgovino izro-vtavil je neko posebno vrsto sadnega!čini tebi, stm< boni pa poeival." soka; pro.250,000, Židov je okoli 3 milijone Zunaj j« m-vilii i {mdvojila svoje žalostno tuljenje. Ko je ,n so P° velikosti na sedmem me^u. Iu jo 11 < -I >to|iiti ii • prcisto v do ziiiianjfifa vlirnla \ kajN*'ieo, je planil veter s toliko narodi, katerih imen še nikdar ni--il<> uaelico. Majhne Mg je postnvlj« ne za oltrrjem, so zadonele Meudelsohnovo /enitovanjsko koračnici, in kakor hitro sta ženin in nevesta poki« kila. \>;ik na svoj mol;vnik pred korno ograjo, jo pristopil f«ee AroM k lijinui. Kn d»'l njegov i i: sanj je l»il vresničon. IVogat nakit ga je oJeval. tako t< žak, da nm je bilo >koro nerodno v njeni. P-o-asi, z vt ličastno kretnjo prelata, je blagoslovil prstana in pričel nato svoj nagovor, ki ga je bii napisal, prepisal in ponovil tolikokrat, da se n! več bal, da se zmoti, in ga je predaval s gotovostjo, dobro povdarjajoč, vse efekte. T/piva ga je Siniona osupla poslušala, ko je govoril po-bodbiolinčtie besede o ljubezni in sreči, posvečeni od vere. Go-.ovo so ni obračal o<* nje, in nehala ga je. poslušati, obvladana od ti^t^ bream,solm riatresenosti, ki vstane v človeku, kadar je duh že tako nape* in utrujen, c'.a so ne more ustaviti nikjer. Mislila na jjooiačeni žebelj, ki je manjkal na njer.em molil-'uku, vpraševala se. če lady Rleanor, katere obilno glavo je videla od strani, ne pojde prižgal svoje sveče k onemu izmed Hiinjili lust rov, nato pa, ko se j^ spomnila na Riharda, si je -amo. kakor v sanjah, ponavljala beshdc: "Kaj neki skriva jiod to krinkof' h\ kakor pi-vi dan, je zrla nanj z nemirno radovednostjo, še vedno dvomeča nad istinito-tjo tega, kar se je godilo. <>,e Arnold je umolknil in prekinjenje šuma, ki .o je iispaval, jo jc obudilo k zavesti. Nato je izpregovoril vnovič, a samo, da ji zast ivi kratko vprašanje. Dvignila je giavo, zagledala 3tiri priče, ki so 'bile pristo-l>i!e, dve k nji, dve k Riharuu, in razumela je, kaj jo je vpra-'»al oče Arnold. V tem trenutku so se njene oči slučajno srečale z očmi Toumaa Erlimgtona. Pogled mladega moža jo je rotil kakor .»rej njegov«' »>esed' : in nien pogled odgovoril kakor prej: "Prekasno!" — dočind -o njena usta mehanično dahnila obredni "da." it IMadsi jeva nje prihoonjifi.) Karakapalci, Adigojei ( in tako daljo. Karačejavci Vdovska. Vdovi sta se pogovarjali. P»po je to od vas, da >te skočili tako v i-oko in še oblečeni v vodo ter rešili potapljajočega se nesrečnik«." **l)a, lepo je bilo to, samo rad bi vedel, kateri lopov meje pahnil v vodo." ponos Skromnost, Lojze: "Jaz som bil vedno svoje matere." France: "l>a. da, tvoja mati je bila vedno -kronrna ženica." Modrovanje. "Celo noc nisem mogel spati, ker sem premišljeval, kaj bom danes delal. In sedaj sem; tako truden, da ne motom nič delati." Zakonske težave. "Tu na tej klopiei sem -poznal svojo zono.'* "Obžalujem te prijatelj. Jaz sem že 20 !ot ožnijen. pa še vedno ne molom reči, da poznam svojo ženo." Čuden sprejem. — Prišel sem prosit za hčerkino roko. pa me je sprejela očetova noga. V višji dekliški šoli. Profei-oriea popi-uje uč> nkam razne v ihte kač. mtzadnje pa vpraša: "Zakaj m- naoramo bati na izletu kač?" **I>n mis no zapeljejo kakor Kvo \ raju," odgovori neka učenka. Pijanec. — Kaj morete drugi dan delati, ko toliko pijete? — Milostiva, tt-jra ne vem ker nisem še nikoli poskusil. Samo norec. Čuvaj; "Zunaj čaka nekdo in vprašuje. ali nam ni pobegnil iz umobolnice kak norec.** Ravnatelj umobolnice: "Zakaj!" Čuvaj: "Mož pravi, da mu j«' n«--kdo ugrabil ženo." Čuden samomor. Debeli in krepki stražnik France privede na polieijo majhnega slabotnega možaka. Pa ga vpraša šef: "No. kaj pa je zakrivil ta mož?** France: "Poskusil je samomor.** Šef: "Kako to?" France: "Hotel n»o je udariti . . ." Star ženin in mlada nevesta. — Torej z 20 letn im dekletom so hočeš oženiti? Zdaj si -tar f>0 let. čez 10 let boš 70. ona pa 30 in . . . — No. da ... vendar mi pa ne boš t r d»!, da je ženska s 30 leti stara. 4600 SE JIH JE IZOGNILO . VOJAŠKI SLUŽBI. ♦Generalni pravdnik Jackson je izjavil pred zborničnim' odborom za aproprijacije, da se je po njegovem mnenju samo 4000 mladih mož odtegnilo vojaški službi. V primeri z letom 1917 jo to preK*ojšnja razlika. Takrat je bilo namreč 36 tisoč slakerjev. ' TITUS V MADRIDU. Po glavnem mestu Španske, Madridu, se strahovito širi epiden^ija tifusa. Te dni so hbili cepljeni proti tej bolezni vsi uradniki ameriškega poslaništva, člani nlihovih družin in služaibniki. RockefeMerjeva ustanova je b;.la naiprošena, naj preskrtn zdravnike t. zadostnimi množinami cepiva. IKoliko slučajev tifusa se je da-lej pojavilo, ni znano. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni' ikih slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji'' Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87, fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA 7IS WEST I8th STREET. NEW YORK