1d M
Kmetijſke in rokodelſke noviz
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
V 43.
V ſrédo 16. Kosoperſka.
18AA
 Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.: prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Górnika up.
o górnik tèrtje obrezuje,
Čimú to dela, vprašaj ga!
Obróda up ga napolnuje,
Že zdej z veseljem ga navdá.
Nevtrudno nograd prekopava,
Povsód kopaci se glasé;
Vesélo vsak ga obdelava.
Ker up oživlja mu sercé.
Vse, kar mu služi, vkůp zvlača,
De nograd dobro pognoji;
Ker vé, de mu ves trud se splača
Če terta vgodno obrodí.
Previdno tam odtoke dela,
Deb' plôhe bati se ne b'lo;
Otrébi nograd tud' plevéla,
De terte ložji v sad ženó.
Takó se célo léto vpíra.
Z dovóljnim sercam vse terpí,
Ker up mu sladki v sercu zvíra.
De jésen pràv ga obdari.
Prikaže se nevgodno vrême,
Obláki černi se dervé,
In točo pèrženó, de vzême,
Kar dájo njive in gore.
Ob tla so, górnik! upi tvoji
Zastónj je trud, zastónj je vse;
Kar léto jmèl si v skerbi svoji,
Ti ena ura vzela je!
Pa nam — ni zginil up veséli,
Nam — terta kaže še lepó ;
De bomo dobro jo zadéli,
Goré obétne up dajó.
Le Ti nam srečno jih ohrani,
Ki bliske, tréske v rôk' imáš;
Nevgode hude nam jih brani —
Sej rad z veseljem vse navdáš!
Ga bomo v Tvojo slavo pili,
Nesréčne bratce povabili,
Z veseljem kúp'ce jim nalili:
Bratam okróg!
Živi jih Bog!“
P.
Iz Koroškiga.
Prav iz serca nas veseli, de so te „Novice"
po mnogih koristih, spet tak lép sad prinesle. Oh,
de niso že pred sto letmi na dan hodile! Koliko
hasniga bi mi med kmetmi že vidili, česar se še
zdaj le nadjamo.
Jelsevlenim, na levim bregu Drave, Gli-
njam nasproti, ki še pismenskiga jezika zvadni niso,
sim jest te Novice prav po Koroško predbral; po-
sébno pa od razdeljitve občinskih paš.— Vsim je ser-
če od veselja skakalo, kér zdaj previdijo, kako se
mnoge rečí po sveti zdaj na boljše popravljajo. Razun
eniga so vsi z enim glasam odgovorili: Mi očmo
svojo občinsko pašo razdeliti. Le eni za-
bitec je rekel: Jas pa ne, le per tem osta-
nem, kakor je prej bilo.
Ako bi vse per starim ostalo, bi še vi tudi tur-
šice ali podzemljiskih hrušek (krompirja)
ne sadili. Koliko jih je reklo: Kdo bo zemljice
(krompir) sadil? so le za svinje. Koliko ljudí se
pa zdaj od njih živi? V kolikih podobah se dajo k
jedi napraviti? Kakó za kermo v pohvalo pridejo?
Povsod takó rade porodijo, de se nam občinske
lakoti bati treba ni. Koliko jih je reklo: Kdo bo per
nas turšico sadil? je premerzel kraj za njo. Ste
je le k večimu po tri ali šteri brazde za poskus
nasadili; zdaj jo imate pa cele njive, ki večkrat oral
obsežejo, ker ste že pripričani, kakó dôbra je, po-
ajdo vzame.
VZ
sebno takrat, kadar slana ajdo
Enako bo z občinsko pašo. Kar ne morete
Se nekaj od občinskih paš.
166
v njive in v travnike predelati, pa za les pustite ,
ko ga imate vsi premalo. — V šestdesetih letih, ali še
prej, boste vi ali pa saj vaši sinovi, vnuki i. t. d. derva
sekali, skodle cepili, kope žgali, dile rezali, domá
pa lepo živino redili in pitali. Iz vsiga tega se lahko
denar pridobi; boste nektero dvajsetico več v moš-
nji imeli; lahko gospoda plačali, in večkrat bokal
ola ali kaki polič vina pili. Vi ste dolžni svoj stan-
poboljšati, de se vam bo ložej godilo, med seboj
veči veselje, do Boga in bližniga pa iz hvaležnosti
večí ljubezen imeli, ako bote z dobrovoljnostjo vse
poskusili, kar vam drugi modri ljudje iz dobriga
namena svetujejo.
Eden is med kmetov odgovorí: Vidim, de ima-
jo prav, kdaj pa jo bomo razdelili našo
občinsko pašo?
Drugi kmetje: Nar prej, ko bo mogoče!
Ta občinska paša, ktéro so moji dragi in modri
možje danes razdeliti sklenili, obseže 372 oralov, de-
ležnikov ima pa le 20; med temi jih je osem, ki imajo
cele kmetije, šest pol kmetij, šest pa bajtarjev.
Koliko več zemliš bo po tem takim vsaki kmet imel!*
Šumar.
Popis obertniske razstave v Ljubljani.
(Na dalje.)
Danes začnemo obertniske rečí, ravno po ti
versti popisovati, kakor so bile v razstavo poslane.
Hvalili bomo, kar je hvale vredniga; če bomo pa
sem ter tje kakšno besedico rekli, ktera morebiti
temu ali unimu rokodelcu po volji ne bo, nikar naj
nam ne zameri, zakaj le resnice se bomo pri temu
popisu deržali, in tako morebiti marsikterimu pot
pokazali, svoje rokodelstvo popraviti in poboljšati.
Karl Sedel, vlastnik žicaríje is spodnjiga
Estrajha (Klein Zell bei Lilienſeld) je poslal v raz-
stavo žico (drat) od nar debelje do nar tanjkejši
sorte; pràv lepo in dôbro blagó. — Puške in pistole
Andreja Sreiberja, puškarja is nemškiga
Gradca že davnej tudi po ptujih deželah med naj
boljši izdelke štejejo, kar so tudi sodniki v Ljub-
ljanski razstavi poterdili. — Ravno ta hvala gré tudi
kosam, ki jih Ignaci Ceme, fužinar v Ter-
žiču izdeluje. — Jožef Ambrožič, ključar iz
Ljubniga na Gorénskim, in Ignaci Pibrovc iz
Krope, sta dala v rastavo prav lepe omikavni-
ce (kertače) za volno. Pibrovc ima okoli
40 delovcov, ki na mesec 16 do 18 tavžent pa-
rov kertač izdelajo. Ko bi ta dva rokodelca še
boljši drat imela, bi se njeni izdelki lahko z ti-
stimi merili, ki jih v Reihenbergu na Českim
izdelujejo, in ktére suknarji naj bolj čislajo. — J.
L: Potočnik, fužinar v Kropi na Gorenskim,
je z svojimi mnogoverstnimi žeblji, ki jih je v raz-
stavo poslal, dobro imé svoje ſabrike vnovič poter-
dil. — Prav dobro blago in zale ſarbe so bile nogo-
vice, rokovice in čepice, ki jih je Franc Napret,
nogovičar iz Teržiča v razstavo poslal. — An-
ton Štajerjeva, Loškiga kerznarja, žame-
tovka z lepim kerznam od amerikanske vidre, je
marsikterimu ogledovavcu dopadla. — Jeklo Ř.
žlahtniga Jabornika is Teržiča je takó dobro
znano, de ga nam ni treba, tukaj še posébno hva-
liti in priporočovati. Ta fužina dela po novi šegi,
po kteri is ješ nič od gorkote ne odide, ampak vso
koristno porabijo. — V. Grundner, papirar iz
Goričanov zraven Medvod je v razstavo dal
dobriga popirja in pa pràv lepih platnic, ki so
iz hrastoviga žaganja umetno izdelane, in kte-
re natiskovavci bukev, farbarji svile, strižci suk-
na i. t. d. potrebujejo. Glejte, kakó se vsaka, še
takó majhna reč porabiti da! — Katarina Hahn
je poslala iz svoje fužine, ki jo ima v Bistrici
pri Pegovi na Štajerskim kotleno orodje, kte-
ro je prav dobro in pa tudi prav po ceni. — B. Do-
lencovi žeblji iz Zeleznikov so bili hvale vredni. —
(Dalje sledi.)
Poslavljenje.
Iz Dunaja 4. Kimovca. Na mesto ranciga c. k.
dvorniga svetvavca Jerneja Kopitarja je postavljen
za preglednika (cenzorja) slavjanskih bukev novo-
izvoljeni vrednik c. k. bukvarnice gosp. Miklošič,
dohtar nemških práv, rojen iz Krajnskiga, kteri
ne samo v popolnama znanju vsih slavjan-
skih naréčij in vsih važnih europejskih
jezikov, zlasti latinskiga, francozkiga, laškiga,
némškiga, staro- in novogreškiga, ampak tudi v po-
znanju sanskritskiga jezika, kteriga Kopitar ni
znal, sloví. Njegova neutrudljiva marljivost in raz-
širne znanoſti, nam upanje dajajo, de bo on s časam
zastopil mesto neumerliga našiga Kopitarja ne samo
v poklicu, ampak tudi v učenosti, z ktéro se je
Slovenstvo po pravici čislalo, in de se bo tako mo-
čan steber Slavenstva, ki se je s smertjo njegoviga
prednika poderel bil, spet povzdignil. Globoko uče-
nost imenovaniga gosp. Miklošiča dokazati, bi dosti
bilo omeniti presodo (Recension) sanskritske slov-
nice, ki je zložena od naj slavnejšiga poznavca
sanskritskiga jezika, berlinskiga proſ. Bopa, ktero
je gosp. Miklošič v Dunajskih „Jahrbücher der
Literatur" létas med občinstvo dal. V kratkim bo
na svitlo dal korenike slavjanskiga jezika, kteriga
izdelanja se že naprej veselimo.— Tako pišejo serbske
peštanke novine. Zagrebske novine pristavljajo: Mi se
tega počastenja učeniga llira s tem bolj radujemo,
kér vémo, de gosp. Miklošič ni samo učen Slav-
jan, temuč tudi iskreni rodoljub, ktériga tudi naši
bravci poznajo po njegovi pesmi, ki je v enim poprejš-
nih tečajev Danice oznanjena. — Mislimo, de ni
potrebno, ne besede več pregovoriti od tega, kako
koristno in potrebno je, de nej slovenski, upa polni,
z tolikimi naravskimi darmi olepšani mladenči ne
zamudé draziga časa, si natanjko znanje svojiga bla-
goglasniga slovenskiga jezika in drugih, sosebno
slavjanskih jezikov pridobiti.
*) Takó je prav, gospod Šumar! Prav lepo se jim zahvalimo
za Njih lepo prizadevanje. De bi pač Njih delo prav
veliko posnemovavcov najdilo!! To so prave in res-
Vredništvo.
nične zasluge za prid domovine.
Pohlevno uprašanje.
Hvaljeno uredništvo je prec od začetka, ko je
izhod novic oznanilo, razglasilo, de bo tudi sostav-
ke, u ilirskim pravopisu spisane, u svojih listih
natisniti dajalo, in je uzrok pristavilo: ker se že
veliko Slavenov ž njim služi. Zraven tega
je še vediti dalo , de bo ozir jezika vsako poduče-
nje rado prejemalo. Na te besede pouzdan sim
spisal sostavik: od sleda Ciriloviga obreda
na Krajnskim — u čisto ilirskim pravopisu, ker me
168
zavolj mnogoverstne koristi, ki jo ima, jako unema;
tode, ko sim ta sostavik u novicah natisnjen bral,
sim zapazil, de so mi u skorej povsod u v spre-
obernili, in posebno besedi „uredba“ drugi pomen
dali. To me je nagnalo hvaljeno uredništvo ne pod-
učiti, ker sim od narave premalo u dar dobil, de bi
se opovažil takim možem nauke deliti; ampak po-
nižno uprašati za uzrok tega ravnanja in prelomljenja
dane besede. *) Vender ſe nadjam, de mi ne bo
Odgovor. Ker smo že nekolikokrat v Novicah očitno mer-
zenje do vsaciga pripira in tedaj tudi do vsaciga vročinskiga
pisanja, ki va-nj napeljuje, pokazali, nas je le izključltiva
želja gosp. dopisatelja nagnila, to vprašenje med občinstvo
dati, na ktéro mu takó odgorimo:
Mi v Novicah razločimo med „u. in „v" zato, ker je
ta razloček duhu slavjanskiga jezika sploh, tedaj tudi slo-
venskimu narečju (dialect) izvirno prirojen. V staroslavjan-
skim, českim, polskim in ruskim jeziku se ta dva predloga ,
naj bota samostavna ali z drugimi besedami zvezana, vselej
in natanjko eden od druziga ločita, tako , de se nikoli med
seboj brez pomote menjati ne smeta. „U“ samostavni, ker
se se rabi, pomeni pri, bei, in se veže z rodivnim (Genitiv)
postavim: v českim: u nas bei uns, nasproti: w nas
in uns; u tebe bei dir, nasproti: w tebe in dich i. t. d.
„u“ z drugimi besedami sostavljen pak pomeni od, preč
in pri. — Slovenski predlog v' , va, vu, vo, v: — staro-
slav. „wa"; (namesto Cirilovih čerk služí navadni „w in
gosp. Metelkov „a" ki se z Cirilovimi čerkami enaciga glasa
nar bolj zlagata); česki w, we; polski w, we; ruski wa
pak se veže s toživnim in skazavnim (Accusat. u. Local) in
pomeni noter v kako reč, ali v kaki reči. Ta predlog bi
tedaj prav za prav mogel en samoglasnik zraven sebe imeti.
kakor ga je v staroslavjanskim vedno imel, in ga v ruskim še
zmiram, in v nekterih drugih slavjanskih narečjih še zlo ima.
Slovenci so pisali od časov Bohoriča. Truberja in Dal-
matina do današniga dné večidel „v's. z apostroſam, in tako
tudi predlogé s' , z', k', in to prav, ker je en samoglasnik
spušen; spušen je pa, verjetno zato, ker se poleg narave
glasnikov a, o. u, nobeden zmed njih zraven „v" natanjko
ne izgovarja.
Ker je pa ličnost poglavitna lastnost pravopisa, so v
poslednim časi bolji slovenski spisatelji brez kake skaze ali
pomote tudi apostrof pri recenih predlogih opušati začeli. Po
teh se tudi mi pri vredovanji Novic z večim delam pošto-
vanih soposlenikov ravnamo; de bi si tedaj ravnosledni (con-
sequent) ostali, smo se tudi v spisu „Sled Ciriloviga
obreda na Krajnskim“ razloženiga pravilstva deržali,
in ne le v obziru tega predloga, ampak tudi v drugih pra-
vopisnih rečeh dolžnost vredništva izpolniti mogli. Naši južni
sosedje so ta dva predloga (u in v) eniga z drugim zmešali
in pišejo za oba „u“ če ravno se v jezikoslovni rabi. kakor
nekdaj, še zmiram ločita, postavim u mene (Genit.) ima
više djetce nego kruha: nasprot: iéi u (v) skupštinu: bíti u
(v) skupštini (Berlié's Gramm. 1842). Če je tedaj res, kar
učeni Slovjanje sploh terdijo, de imajo tiste forme slavjan-
skih narečij prednost, ki so manj od izvirniga narečja od-
stopile ; če južnim sosedam prav damo, de so, odstopivši od
lastniga provincializma dalmatinsko narečje poprijeli, ktero
je sploh od pervotne lepote in céne manj zgubilo, mislimo
de je raba našiga razločka med u in v, kér je v staroslav-
janskim jeziku in v drugih slavjanskih narečjih uterjena,
popolnama opravičena
Kar gosp. dopisátelj dalje pravi, de nam, „v“ dvomje
dela, mu odgovorimo, de bi se to tem več zgodilo, ako bi
mi po njegovi volji Au“ namest „v- pisali. On se namreč
boji, de bi se besede vrediti würdig scin (?),— (mislimo.
würdig machen — ako bi res kjé navadno bilo), vreden.
vrednost, vredništvo Versammlung der Würdigen (?),
kterim je „v" izvirni glas, ne zmešale z besedami: red,
rediti, ako se jim „ve predstavi. Ne gledé nato, de se
glagol vrediti v pomenu würdig sein (?). kolikor nam je
znano, na Slovenskim nikjer ne potrebuje, vprašamo: kakó
so Latinci toliko enakoglasečih in enakopisanih besedi lo-
čili? kako jih Nemci in drugi narodi ločijo? Kako bomo mi
vse druge enake ločili postavim: léta die Jahre, léta er
fliegt, lauft i. t. d.? — Pišimo po želji gosp. dopisnika
postavim: je uredil z „u“ er hat in Ordnung. Reihe ge-
stellt, redigirt, kako bomo pa pisali, de si ravnosledni osta-
nemo, postavim: je uredil (živino), od rediti nähren,
erziehen; je uredil (žito) od redek i. t. d. Kako nam je
zamerilo, ako mu pri tej priložnosti predložim na-
gibe, kteri so me silili po ilirski rabiti u, in v opustiti.
Ta v nas u nerazumljivost postavlja, ker nam
dela besede, ki ga imajo za ukladni glas (Grund-
laut) enake besedam, kterim se predstavlja in ž njimi
veže, tako, postavim, besede, ki imajo enako ko-
renino z nemškimi besedami: Würde, würdig, vre-
diti würdig sein, vreden, vrednost, nam se
zmešajo z besedami red, rediti, ako se tem v
predstavi in z njimi zveše. Kdo ima tako bistre oči,
de vé razločiti med vrediti, vreden würdig sein,
in vrediti, in die Ordnung bringen; med vred-
ništvo Versammlung der Würdigen, in vredništvo
Redaction? Ko bi se u kot predlog povsod pred-
stavljal, bi ta nerazumljivost popolnama zginila, in
bi se dobro razumelo, de urediti pomeni u red
djati, uredništvo Redaction: vrediti pa wür-
dig scin, in vredništvo zbor vrednih nalik redov-
nistvu sacerdotium. Ko sim razmišljeval uzrok te
spremene, so mi u glavo pali krajnski slovničarji,
kteri zdajni jezik, ki po veči strani Krajnske de-
zéle vlada, u stare okove devajo, in terdijo, pa ne
iz skušnje, temuč iz starih bukev, de u sostavljen z
glagolji, pomeni: od in pri:— v pa de pomeni uhod
u kako reč. Za pervo pravilo navodijo nasledne
glagolje: udariti, utopiti, usehniti, ukroti,
uiti i. t. d.: za drugopa: vpeljati, vrinitii. t. d.
De ste te pravili brez vsaciga uklada za krajnski
jezik, nas skušnja jasno učí: beli Krajnci izgovar-
jajo povsod svoj neprijetni v: oni ga izgovarjajo tudi
pri glagoljih perve verste, na priliko: mi je ve-
šel, sim ga vkrutil i. t. d., in pri izgovarjanju
pahajo sapo čes ustnice, de zašumí, ko ptica, kadar
tadaj pisati, de se bodo te pomeni ločili? Kaj druziga je,
vlomiti einbrechen, in zopet kaj druziga, ulomiti abbre-
chen; ravno také, vrezati einschneiden in urezati ab-
schneiden; vsekati in usekati i. t. d. — Incidit in
Scillam, qui vult vitare Charybdem.
Kar pa gosp. dopisatelj od belih Krajncov v primér po-
stavi, ni nikakor izgled, ampak jezikoslovna izopačnost
(Sprachcorruption) belih Krajncov, ktere se oni niso iz gra-
matike učilí, ki pravi, de se „v" navadno kakor nemški w,
ne pa kakor f izgovarja. Mislimo tedaj , de ni ravno velike
nevarnosti, de bi Ljubljanske gospodične, opustivši svoj
blagoglasni in pravilni izgovor čerke „v“, začele bele Krajnce
v izopačnim izgovorjanji té čerke posnemati. Res je, kar
gosp. dopisatelj terdi, de Dalmatinci, Graničari i. t. d. svoj
predlog .u“ ſu, v) terdo izgovorjajo, to pa mislimo, nam
bo veljati dal, de ga Slovenci tak čversto ne izgovarjamo,
temuč de, akoravno je samostaven, ima li glas, ki se glasu
„w“ bliža, kteri se pri branji, kakor drugi brezglasnični
predlogi: „s. z. k" z naslednjo besedo izgovarja; tedaj tudi
pri učenji otrók veči teže ne dela, kakor tí. Vse drugač ga
postavim Graničar izgovarja v stavku: idem u kuču,
kakor Slovenec: grem v hišo. — Če nadalje nekterikrat
dva „v" vkup terčita, mislimo. de ne žalita veliko bolj očesa,
kakor česki in poljski w, ki ni drugo, kakor sostavik iz
dvojniga v, čez kteriga se pa ne eni, ne drugi še niso ravno
preveč pertožili.
Dalje gosp. dopisatelj Novicam očita , de gorenčujejo
in se nekterim besedam posebno grozí, na kar mu odgovorimo:
Dopise, ki jih dobivamo, take natisniti damo,
kakoršne smo v roke dobili, zunej tiskiga, kar je duhu
jezika in gramatiki suprotivno, kar tedaj poleg naše dolžnosti
popraviti moramo, naj bo od koder hoče. Sicer pa mi ne
pišemo ne za Gorence, ne za Dolence samó, ampak za
Slovence. Zavoljo tega bo lahko vsak rodoljub prav vesel,
de se je v Novicah sredstvo našlo , po kterim se vsakteri
lahko z jezikoslovnim bogastvam matere Slovenje iz vsih
krajev oznani in vdeleži, in ne bo želel, de bi se besede
zaterale. Kam bomo pa prišli, če bo vsakteri hotel imeti, de
naj se besede zaveržejo, ki v njegovim kraji navadne ni-
so, ki so se tù ali tam v časa viharju zgubile? Mislimo, de
nobeden, ki svoj materinski jezik in svoje očestvo ljubi, tega
Vredništvo
želel ne bo. —
 bnnm
I6
naglo zletí; Gorenc, kakor tudi Ljubljančan in ve-
čidel černi Dolenc izgovarjajo v kakor u, naj že stoji
kot predlog pred imeni, ali pa sostavljen z glagolji.
in se pri tem izgovarjanju popolnama približujejo
Dalmatincem, Slavoncem, Serbam in Graničarjem.
kteriga povsod tako čisto izgovarjajo, de njih uhó
že razžali, kdor ga izgovori. Kako neprijetno bi
Ljubljanska gospodična sapo čes ustnice rinila, ko
bi morala govoriti: v cerkvi, v hrami, beri: ſ
cerkvi, f hrami, f krotit i. t. d. Tega ne razumi
od — v u kádar je ukladní glas.
Ako se tedej po večí strani krajnske deželi v
kot u izgovarja, in prav ugodno zvoni, zakaj bi se
u pismeni jezik popolnama ne upeljal, in se ta nera-
zumljivost odvernila? posebno ker — v — že okó raz-
žali, kadar se besedi predloži ki ga že za ukladni
glas ima, postavim: vvod, vvrediti (razžaliti)
i. t. d. Zakaj mučimo s tem v otroke pri branju,
kadar je nepotreben; vedno moramo upiti: zdej ga
izgovori kot u zdej ga izgovori kot v — beri w.
Mi Krajnci se ravno tako s tem v motimo, kot
so nekdaj se mešali glave stari Nemci, ki so pisali
vnd i. t. d. — Hirci: Serbi, Slavenci, Dalmatinci
so ga že zdavno zavergli: zakaj bi ga tudi mi
Krajnci ne opustili?! So oni morebiti brez njega
nerazumljiveji, ko mi z njim? Gosp. Majer terja
od Krajncov, de naj pišejo u narečju, ki vlada med
Ljubljano in Reko; gotovo bi nas to, ko on sám
spozna, jako približalo južnim Slavjanam, ker bi mi
z njimi imeli vse pridavne imena u srednjem spolu
u večim stevilu na a, postavim: dobra vina, ru-
deča jabelka i. t. d.: tudi bi z njimi imeli enak
veznik: da namesto de. Ali kako je to od Gorenca
pričakovati, kteri se svojiga koj in špogati takó
terdovratno derži, de rabiti neče, de si lih sam rabo
ima? Na celim Dolenskim pri prostih skoraj nobe-
den teh besed ne vé.
Eheu quantus zelus pro loco suo !
Jure Sodevski.
Urno, kaj je noviga?
16. dan tega meſza bo v Gradzu veliki sbor
z. k. ſhtajerſke kmetijſke drushbe; drugi dan
pa obertniſkiga drushtva, pri kterim bodo
bersh ko ne ſvetinje sa naſho obertniſko rasſtavo
podelene. Kér je letaſ ravno 25 let preteklo, kar
ſo Njih Viſokoſt, Nadvojvoda Janes vikſhi vodja
z. k. kmetijſke drushbe na Şhtajerſkim, bo to
veſelo prigodbo hvaleshna drushba pri ti priloshnoſti
s veliko zhaſtjo obhajala, od ktere bomo naſhim
bravzam kaj vezh povedali, kadar bomo is Gradza
nasaj priſhli.
Shelesna zeſta od Dunaja do Gradza je (ra-
sun Semeringa, velike gore, ki Eſtrajh od Shta-
jerſkiga lozhi) she dokonzhana. 3. dan tega meſza
ſo s hlaponam pervo voshnjo is Gradza do Bruka
poſkuſili in zelo pot ſèm ter tje, ki 14 mil isneſe,
v 3 urah ſtorili in pri ti voshnji nekaj vezh, ko
poldrugi seshenj derv poshgali. Od Bruka do
Mürzzuschlaga ſo pa she 16. dan pretezheniga
meſza pervo voshnjo poſkuſili. — Po tem takim je
shelesna zeſta od Dunaja do Gradza dokon-
zhana. 21. dan tega meſza jo bodo sa obzhinſko
rabo s veliko zhaſtjo odperli; 400 povabljenih go-
ſpodov in goſpá ſe bodo ta dan is Dunaja v Gradez
v ovenzhanih vosovlakih pervizh pripeljali, in ko ſe
bodo she Gradzu priblishali, bo ſtrelanje iz ſhtukov
njih veſeli prihod osnanilo. Svezher bo rasſvitljenje
meſta in drusih veſelizh vezh. Drugi dan bodo pa
viſoko zhaſtitljivi ſhkoſ vnoviz napravljeno she-
lesno zeſto blogoſlovili, in potem ſe bo vpervizh
velika mnoshiza ljudí tudi is Gradza na Dunaj
po shelesni zeſti peljala.
Tudi velika najemna kozhija (Gesellschafts-
wagen), ktero ſmo v 25. liftu osnanili, je dokon-
zhana: v nedeljo, 6. dan tega meſza ſo s njo pervo
ſkuſhnjo v Menguſh ſtorili. Ker ni mogla poprej
isdelana biti, ne bo letaſ vezh v Bled ſhla, kakor
je nje pervi namen bil. Sedaj ſe bomo pa v nji na
Zvetlizhni Potok (Rosenbach), na Laverzo,
v Dol i. t. d. vosili.
Kmetijſke opravila v meſzu Kosoperſka.
Kapuſ in répo v lépim vremenu domú ſprav-
ljaj, in zimo poſuſhi, boſh imel sa shivino po simi.
— Shivino in kuretno, ki ni sa pleme, prodaj pred
ko je mogozhe. — Kokoſham dajaj kuhaniga ovſa,
de bojo rajſhi neſle. — Şadje, ki je ſhe le sdaj do-
sorelo oberaj v ſuhim in lepim vremenu, pa ne,
de bi ga oprekljal, kér s tem ſe zheſhulje raslo-
mijo, in drevju veliko ſhkode ſtoré. Rasloshi ga na
polize, ki ſo s ſlamo poſtlane, de bolj dolgo terpí,
in ſe mu lahkej to gnjilo odbere. Od perviga ga
moraſh ſkoraj vſaki dan preberati. Kar ni sa rabo
ſrovo hraniti, ga rajſhi poſuſhi. — V zhumnatah,
kér ſe ſadje ſpravlja, ni varno leshati in ſpati. Srak
ſe lahko ſpridi in sdravju ſhkodva.—Hiſhe in kléte
s ogljem nikar ne raskurjaj, shé veliko ljudi ſe je
s tem saduſhilo. — Zhe ſadje v ſtanizah na pezhi
ſuſhiſh, vezhkrat vrate in okna odpri, de ſe srak
ſpreminí. — Osimino dokonzhaj, kér ſkuſhnja uzhí,
de sgorna ſétev je bolji, ko posna. — Skerbi de
boſh vſako ſéme v lepimu vremenu, kolikor je mo-
gozhe ſejál, in semljo prav obdélal. — Sa osimino
odlozheno njivo dvakrat prevlézi, to je, pred in po
ſétvi. — Ruſhnje, kamnje, ſhkodljive séliſha po njivi
potrébi, mahovnite ſenoshéti s brano prevlezi, ker-
tine rastreſi, mravljiſhe pretolzi, in jamize po trav-
nikih in po ſenoshetih poravnaj in nadléshno robidje
poshgi. — Moſhta ne pij odvezh, je sdravju ſhkod-
ljiv, kamen in vodeniza ſe rada naſtavita, tudi jétram
in vranizi ſhkodje. — Kader je sele glavato, ne
puſti ga dolgo na selniko ſtati, ampak poſekaj ga v
lepim vremenu in v kraj ga ſpravi, de ſe ti pred
mrasam ſkiſa; v deshju ga ni dobro ſpravljati, rado
gnjije. — Derva sa simo ſékaj, in k hiſhi svosi.
A. K.
Danaſhnimu liſtu je enajſti dél vinoréje perdjan.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
12. Kosoper-
ſka.
kr.
1l.
7. Kosoper-
ſka.
fl.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
1
1
Turſhize.
1
˛Sorſhize .
Rèshi .
Jezhmena.
Proſa . .
1
Ajde
1
Ovſa
21
20
54
48
54
56
35
V Ljubljani. Natiſnil in salos
shef Blasnik.