jevanja slovenskega rom ana, ki je »sprejel« nase načelen polom ro ­ m anesknega ju n a k a in torej ven­ darle predstav lja razvidno, Ju rči­ čevim junakom n asp ro tn o on to ­ loško postavitev. M orda p a je - v s a j v Lukacsovi in Pirjevčevi optik i - šele S tritarjev Zorin prvi poskus slovenskega rom ana? Skratka, p roblem atika, p redstav ljena tu d i s teh stališč, ki so n a S lovenskem že dolgo znana, bi gotovo prikazala veliko dinam ičnejše literarnozgo­ dovinsko »rojevanje« ro m an a pri nas. Sicer p a nud i Km eclova knjiga inform ativno bogato in sociološko plastično branje, v k a terem je po zaslugi darov ite avtorjeve naracije m ogoče z različnih vidikov p rep o ­ znavati osnovni rom ano tvo rn i m o ­ del v šestdesetih in sedem desetih letih prejšn jega stoletja n a Sloven­ skem. Kmeclov jezikovni ta len t upoveduje teo re tično abs trak tne vsebine v prije tno razvidni čutn i obliki, tako da se knjiga v najbolj prenicljivih analitičnih tren u tk ih - tako rekoč m im ogrede, a ne brez tovrstn ih ambicij - približuje »ro­ manu« o rom anu , v endar ne na škodo znanstvenega diskurza. Prav tako se av tor loteva tu d i n eka te rih literarn ih pojavov nižjega reda, ki s icer z ro m anom niso n eposredno povezani, zato pa se v njih razode­ va slovenska specifika rom anesk ­ nega (zlasti Jurčičevega) oblikova­ nja. Takšno je poglavje o »sliki« ali »obrazu«, zlasti pa dokum en tirano razpravljanje o no tran jih in zuna­ njih razlogih za b lokado ro m a­ nesknega sveta na Slovenskem. Rojstvu slovenskega romana je ob duhoviti, p red m etu ustrezn i evfo­ riji m ogoče očitati sam o to, d a se ni spopadlo tud i z razlogi, ki so k lite­ ra rn em u rojstvu prispevali manj sp o d b u d n e sojenice. Pirjevec p ra ­ vi v že om enjeni razpravi nasled ­ nje: »(...) načelo nacionalnosti b lo ­ kira dogajanje literature , ki s tem izgubi svojo literarnost in postane ideologija.« (Str. 35) V prašanje o Desetem bratu ko t prvem sloven­ skem rom anu ostaja vendarle o d ­ prto. P eter Kolšek Dimitrij Rupel: B E S E D E IN DEJANJA Od m oderne do (post)m odernizm a L iterarnosocio lošk i eseji Lipa, Koper, 1981 Dimitrija R upla Besede in deja­ nja obsegajo deset spisov, v p o d n a ­ slovu poim enovanih li terarnoso ­ ciološki eseji. Razdeljeni so v dva dela: prvega, obsežnejšega, uvaja združevalni naslov Slovenska lite­ rarna dediščina, obsega pa sedem esejev, tem atsko vezanih na av tor­ je te r n a literarne in širše ku ltu rne pojave v obdobju od slovenske m o ­ d erne do druge svetovne vojne, drugi del z naslovom Umetnost in naš čas p a p rinaša tri eseje, od ka­ te rih se dva do tikata splošnejšega ku ltu rnega dogajanja pri nas, za­ dnji pa govori o novem sloven­ skem zgodovinskem rom anu. Po­ dobno kot ena prejšnjih avtorjevih knjig Svobodne besede (1976), na katero se navezujejo in p redstav ­ ljajo njihovo svojevrstno nadalje ­ vanje, tu d i Besede in dejanja p riča ­ jo o avtorjevi nepopustljivi, vztraj­ ni zavzetosti in in teresu za sloven­ sko litera turo in ku ltu ro te r za brezštevilna vprašan ja in p rob le ­ me, tako trajne, zgodovinske kot tu d i dnevno ak tualne narave, ki so z n jim a povezani. Če pustim o ob s tran i literar­ no teore tično razpravljanje o eseju kot specifični literarni obliki te r razglabljanje o vsebini esejev, o pravilnosti in veljavnosti posam ez­ nih trditev, in se torej om ejim o na načelen p rem islek o knjigi kot ce ­ loti, se v njej kot eno osnovnih iz­ hodišč pokaže naslednji m iselni sklop: slovenska li te ra tu ra je v spe­ cifičnih zgodovinskih in k u ltu rn o ­ političnih okoliščinah, v katerih je nastajala, ves čas prevzem ala nase vrsto »neliterarnih« funkcij, zaradi česar je bila o d p r ta za različne ideologije, le-te pa so se spričo po ­ m anjkanja drug ih m ožnosti ude ja ­ njale in izkazovale v literaturi. Po­ jav, ki m u je bila posvečena prva knjiga (Svobodne besede) - Rupel ga im enuje tud i slovenski ku ltu rn i s indrom - im a seveda za litera turo u sodne posledice, saj jo o b rem e ­ njuje s stvarm i, ki so izven njenih »pristojnosti«. Slovenski ku ltu rn i s indrom je tu d i v današn jem kul­ tu rn em trenu tku , ki ga av to r ves čas reflektira, še vedno n a delu, čeprav so zgodovinski vzroki, ki so privedli do njegovega nastanka, že odpravljeni in sm o Slovenci pač sredn je razvit, sam ostojen in sku ­ paj z ostalim i jugoslovanskim i na ­ rodi državotvoren n a ro d te r tako lahko vse ideološko in nelite ra rno udejstvovanje litera tu re prevza­ mejo zanj p risto jn i politični in d ru ­ gi forum i. Posledica tega pojava, iz­ virajočega iz dolgoletne slovenske ku ltu rne in politične nesvobode, je za današn ji čas po avtorjevem m nenju n eus trezno pripisovanje p re tiran e vloge in p om ena u m e t­ nosti tud i izven nje same, zaradi česar je um etnost in z njo litera tu ­ ra izpostavljena vsakovrstnem u nadziran ju in preverjan ju s stran i prej om enjen ih forumov. Tako je li te ra tu ra dvakra t ogrožena. Po eni stran i jo v njej p riso tn i ideološki elem enti qvirajo, da se ne m ore ce ­ lovito razm ahniti, kar vpliva zlasti na n jeno kvaliteto, po drugi stran i pa je zaradi taistih ideoloških ele­ mentov, ki so ji že povzročili ško ­ do, ogrožena tudi od različnih in­ stitucij, tok ra t v sprevrženi obliki, češ, saj je li te ra tu ra vendarle ne ­ varna. M edtem ko je prvi razlog za ogroženost li te ra tu re im anen tno literaren , je drugi seveda zunajlite- raren . Prav ta pa je nedvom no tisti, ki avtorja revoltira, sproža njego­ vega up o rn eg a kritičnega d u h a in brusi o strino njegovega peresa, ko ob posam eznih p rim erih iz zgodo­ vine ali ak tualnega ku ltu rnega tre ­ n u tk a ugotavlja in dokazuje takšno ali d rugačno p riso tnost slovenske­ ga ku ltu rnega sindrom a. Njegovo ugotavljanje noče biti h ladno in neprizadeto, saj je kot pisatelj in ku ltu rn ik tu d i sam vple ten v doga­ janje. Aluzije n a dnevne dogodke v esejih zato niso naključne, tem več se pojavljajo ko t svojevrstna zako­ nitost Ruplovega delovanja in p isa­ nja te r ga tako tesno navezujejo na publicistiko. (S tem v zvezi m o ra ­ mo omeniti, da je bila večina v Be­ sedah in dejanjih zbran ih esejev že prej objavljena v slovenskem re- vialnem tisku, npr. v Sodobnosti 1978-1980. Naslednje tem eljno izhodišče Ruplovih esejev je m etodološke narave. Avtor se n am reč nam en i opazovati izbrane tem e s sociolo­ škega vidika, obenem pa reflektira tud i sociološko m etodo samo. Pri tem ugotavlja, da s sociološkim p ris topom k um etn in i lahko u- spešno preuču je in p rim erja sp re ­ jem nekega um etn iškega dela pri posam eznikih, p ripadn ik ih različ­ nih slojev in d ružben ih skupin, d ružb in dob, te r sp rejem različnih um etn išk ih del v določeni družbi in času, nadalje lahko analizira no tran ja d ružbena razm erja v po ­ sam eznem um etn iškem delu in končno lahko razkrije transpozici- jo ideoloških konceptov na nivo um etn iške produkcije. (Prim. peti esej z naslovom Srečko Kosovel - sociološki portret, str. 112, 113). V endar pa so odnosi in razmerja, ki jih lahko pojasni sociologija, v najboljšem p rim eru sam o del, ena od sestavin celovitega um etn iške ­ ga dela, ozirom a če govorim o o li­ te ra turi, literarnega dela. Tega se zaveda tud i avtor, ko pravi: »Na koncu se kljub vsem u znajdem o iz oči v oči s pesm ijo samo.« (Str. 113). Avtor se tu srečuje s tem eljno dilemo, ki je položena v sam o bist­ vo ukvarjanja z um etnostjo , tako s sociološkega kot s kateregakoli d rugega znanstvenega vidika. Dile­ m a je v tem, d a sociološke znan ­ stvene m etode ne obravnavajo strogo li te ra tu re kot take te r zato ne m orejo zapopasti sam ega bistva literature , tem več sam o neka te re njenih aspektov. Spričo izrecne opredelitve zoper kakršnokoli podrejan je um etnosti in li te ra tu re ideološkim vprašan jem je seveda razumljivo, d a av to r načelno od ­ klanja vulgarno sociologijo odraza. S kuša p a tud i p rem ostiti aporetič- nost u p o rab e sociološke m etode, v katero ostaja po njegovem ujeta »aplicirana« sociologija ozirom a sociologija literature . (Prim. str. 97). Rešitev vidi v takšni literarni sociologiji, ki literarn ih tekstov ne red u c ira n a posam ezna že znana sociološka dejstva in kategorije, kot so razred, baza, nadstavba, n a ­ rod, tem več skuša verbalizirati li­ te ra tu ri in sociologiji sku p n e teme, e lem ente, problem e, p ri čem er sta po njegovem lite ra tu ri in sociologi­ ji sku p n a ali vsaj so rodna tud i m e­ to d a in odnos. (Prim. če trti esej Problem dom oljubja pri O tonu Zu­ pančiču.) Rupel se tu o p ira na K. H. Wolffa, ki im enuje takšno m etodo »predaja in iznajdba«. V podkrep i­ tev navaja od lom ek iz njegovega dela Surrender and Catch, kjer Wolff m ed drugim piše: »Rezultat p redaje najbrž res ne m ore biti koncept v vsakdanjem ali znan ­ stvenem p om enu besede, lahko pa je - n a p r im er - odločitev, pesem , um etn iška slika, pojasnilo ali za­ h teva po eksistencia lnem vpraša ­ nju, sp rem em b a v človeku: v iz­ kustvu nekoga - n ep o s re d n a ali dosežena v dialogu z drugo osebo - je nova zasnova, nov koncept, neki začetek, nov način biti v svetu.« (Str. 103). Če se po tem k ra tkem prikazu ponovno ozrem o n a izbrane eseje kot celoto, se nam razm erja med osnovnim i m iselnim i izhodišči Ruplove knjige vendarle kažejo drugače, v novi luči. Tako lahko ugotovimo, d a R upel v svojih ese ­ jih obdelu je izbrane tem e ravno s pom očjo postopkov tako im enova­ ne aplicirane sociologije, katerih m eja in pomanjkljivosti se sam za­ veda in jih kritizira. Pri tem tud i sam deluje n a način redukcije na posam ezne sociološke kategorije te r tako išče v litera tu ri že znana dejstva in p roblem e, če upo rab im o njegovo lastno term inologijo. Ker pa ga seveda tak način reflektira- nja li te ra tu re ne m ore zadovoljiti, išče izhod v literarn i sociologiji - od tod tudi značilni podnaslov knjige: literarnosociološki eseji. V endar p a je literarna sociologija n a teo re tskem nivoju nakazana šele fragm entarno in v obliki skice v že om enjenem eseju o p rob lem u dom oljubja p ri O tonu Župančiču, v celo tn i knjigi pa je pravzaprav realizirana zgolj kot volja, načrt, program , ki pa skriva v sebi m noge prob lem atične poteze. Na drugem nivoju, ki bi ga lahko im enovali esejističnega, publicističnega ozi­ ro m a literarnega, pa je razrešitev že opravljena. L ite rarna sociologi­ ja se ukinja kot sociologija, zato je tud i razumljivo, da v zadnji R uplo ­ vi knjigi Poskusi z resničnostjo (1982) kot zunanji znak tega doga­ jan ja odpade značilni podnaslov, njegovo pisanje pa se vse bolj u m ešča v obm očje literature, ki je slej ko prej tem eljni avtorjev in te ­ res in am bicija in za katero je tukaj opravljeni teoretsk i prem islek pravzaprav irelevanten. V endar pa za Besede in dejanja tega še ne bi mogli trditi. V trojici Ruplovih knjig, ki jo tvorijo Svobodne besede, Besede in dejanja in Poskusi z res­ ničnostjo, imajo Besede in dejanja poleg kronološkega tud i vsebinsko srednje m esto: teo re tska refleksija, ki je im ela v Svobodnih besedah p red n o st p red literarn im nivojem knjige, za razliko od Poskusov z res­ ničnostjo še stoji v ospredju . V uvodnem pojasnilu posp re ­ mi av to r svoje eseje z obrazložitvi­ jo, da gre za »zbirko socioloških 'p rim erov ’ tistih literarn ih poja­ vov, ki so sprožili oz. intenzivneje vznem irili sociološki 'kom pas’.« (Str. 7). Pojavi torej ilustrirajo ne ­ kaj, kar je obstajalo že prej, in to nas spe t pripelje k misli, da se Ru­ pel pač ni mogel ogniti rab i vna­ prej izdelanih kategorij, že znanih dejstev in pojmov. Tako av tor iz svoje tem eljne p redpostavke o slo­ venskem k u ltu rn em sind rom u is­ točasno izhaja in jo išče; čeprav je že izdelana, jo hk rati posam ezni p rim eri še izdelujejo. Dejstvo, da gre tu za tip ično ideološki posto ­ pek, seveda ne m o re biti očitek av­ to rjevem u pisanju, saj je tak oziro­ m a pod o b en postopek za vse ideo ­ logije univerzalen in jim je im anen ­ ten. Zdi se le, d a je pri R uplu neza­ veden in da ostaja avtorju ideolo- škost njegovega lastnega stališča prikrita. Iz vsega povedanega pa se vse bolj u trju je misel, da je R upel predstavnik in zagovornik m o d er­ nizm a v slovenski li tera tu ri in da se kot m odern ističn i av tor in p isa­ telj nedvom no prid ružu je tistem u valu slovenske m odern istične lite­ ra tu re , ki si je v šestdesetih in se­ dem dese tih letih m oral svoj »pro­ s to r pod soncem « v slovenskem k u ltu rn em p ro s to ru šele priboriti. Znano je, d a je m odern izem p ri nas nastopil z izrazito in m očno zah te­ vo po avtonom iji um etnosti, ka r drugje v svetu zanj ni bilo značilno. Pogosto in z vso silovitostjo p riso t­ no vprašanje o avtonom iji u m e t­ nosti, ki v tem času pač sploh ne bi sm elo biti problem , je n a eni strani odraz specifičnih slovenskih d ruž ­ benopolitičn ih in k u ltu rn ih raz­ m e r po drug i vojni, n a drugi stran i p a je ravno m odern is tična zahteva po avtonom iji um etnosti v tem času ponoven dokaz, d a se li terar­ ne in u m e tnostne sm eri in m ed nji­ mi seveda tud i m odern izem v slo ­ venski litera tu ri uveljavljajo na a ti­ pičen, red u c iran način kot posledi­ ca kron ičnega slovenskega zamud- ništva. Z ozirom n a to se torej R up­ lova knjiga Besede in dejanja logič­ no in n o rm alno u vršča v slovenski literarn i in k u ltu rn i prostor. In na koncu m oram o om eniti še nekakšno v vsej knjigi vseskozi p riso tno naglico, ki je m oreb iti p o ­ nekod nasledek publicistične n a ­ rave R uplovega pisanja, d rugod pa im a najbrž tud i bolj banalne vzro­ ke. Kaže se v tu in tam nepraviln i stavi vejice, v posam eznih d robn ih vsebinskih neskladjih in v pod o b ­ nih m alenkostih . Pogosti so tud i ci­ tati, ki bi jim m o rd a lahko kdaj oči­ tali p re tiran o dolžino; daljšem u in globljem u razpravljanju, ko naleti n a p roblem , ki g a je treb a rešiti, pa se av to r kar p repogosto ogne z iz­ govorom, češ d a bi sicer o njem lahko napisali celo razpravo, d a pa na tem m estu za to ni p rostora. Kot da bi silna volja in energija gnali avtorja p ro ti »cilju« s tako močjo, d a tisto, k a r ga od njega loči, izgub­ lja p o m e n . . . Alenka Koron M ISEL O MODERNI UMETNOSTI Izbrani eseji in od lom k i Uredil Janez V rečko Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981 (Kondor, 190) Knjiga je sestavljena tako, da v kar najpreg lednejšem nizu p re d ­ stavlja p rob lem atiko m oderne um etnosti g lede na eno sam o izho­ diščno vprašanje: kakšno je raz­ m erje m ed um etnostjo in empiri- jo? Kajti zdi se, da je v celotni ref­ leksiji m ode rne um etnosti (mišlje­ nih je zadnjih sto let, torej od Rim ­ b au d a in M allarm eja dalje) dovolj jasno le spoznanje, ki g a je lakonič­ no form uliral Lotman: »Umetniški učinek je vedno razmerje.« (Str. 124; podčrta l Lotman). Od pojm o­ vanja razm erja kot ab s trak tn e re la ­ cije je odvisna k o n k re tn a kono taci­ ja u m etnostn ih določil. V resnici sta n a voljo le dve tem eljni razum e­ vanji, in to kljub štirinajstim av tor­ jem , ki so uvrščeni v to knjigo, od Grassija do M orawskega: gnoseo- loško-m im etično in poietično-on- tološko. Če skuša H ans G eorg Ga- d am er prenoviti pojem m im esis tako, da ga aktualizira s p itagorej­ skim logosom števil in red a (m im e­ sis je red, »duhovna ureja joča moč«, ki omogoča, d a se z u m e t­ nostjo vedno znova b ran im o p red razpadom kulture), in če vidi Sieg­ fried J. S chm idt kulm inacijo m o ­ d ern ih u m etnostn ih prizadevanj v koncep tua lnem estetskem proce ­ su, torej v postkonkre tn i u m e tn o ­ sti, po tem je vprašljivost m oderne um etnosti razp ro s trta do skrajno n apo rn ih kontraverzij. Ne da bi za vsako ceno iskali središčno, har- m onizirajočo m isel in torej tud i oprijem ljivo spoznavno tolažbo, je treba om eniti Adornov prispevek, ki m ed drug im pravi: »Umetnine so posnetki em pirično živega, koli­ ko r m u podeljujejo tisto, za ka r so zunaj p rikrajšane, in ga s tem osvo­ bajajo tistega, za kar jih pripravlja njihova stvarsko-zunanja izkušnja. M edtem ko se razm ejitvena črta m ed um etnostjo in em pirijo ne sme zabrisati, še najm anj s poveli­ čevanjem um etnika, pa imajo