INTERNA IZDAJA št. 10 oktober 2000 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d., Obala 27, Portorož, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Soi\ja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1250 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Bolje se je naučiti česa nepotrebnega, kakor ničesar. Seneka Spominjam se svojega prastrica, kako je še v pozni starosti neutrudno prebiral časopise in revije, zadovoljno mrmral ob dobrih novicah ter se glasno kregal z nevidnim člankarjem, kadar se s kakšno stvarjo ni strinjal. Ko smo ga včasih podražili, češ da bi bilo za njegovo zdravje bolje, ako bi šel v park krmit golobe, ne pa da se ukvarja z direndajem novega sveta, se ni dosti zmenil za naše besede. "Stari ljudje so rekli, da se vse življenje učimo in povem vam, da so stari ljudje zmeraj imeli prav," nas je zavrni!.''ln čeprav mi te reči ne bodo nikoli koristile - nič hudega, vsaj vem, kako se imajo po svetu! Tudi posedati tja v tri dni in gledati v zrak mi ne bo koristilo." Teh besed se domislim vsakokrat, ko srečam ljudi, ki delijo znanje na koristno in nekoristno; nekateri ga delijo na potrebno in nepotrebno. Zdaj se vprašamo: ali je znanje sploh lahko nekoristno oziroma nepotrebno? Gledano s stališča tistih, ki študirajo, se učijo kakega poklica in podobno, je potrebno znanje zmeraj tisto, brez katerega podelitev diplome, kvalifikacije ali druge vrste spričevala ni mogoča. To znanje je istočasno tudi koristno, saj bodo z njegovo pomočjo kasneje opravljali svoj poklic in bodo ustvarjali različne koristi - osebne in družbene. Katero pa je torej nepotrebno oziroma nekoristno znanje? Morda so to informacije o stvareh, ki se nas ne tičejo; ampak zakaj pa potem tako radi opravljamo? Gospo Tointo povabimo na kavo samo zato, da nam pove, če je res, kar se šušlja o sosedi; zakaj pa - če smo res tako znatiželjni - v isti sapi ugasnemo televizor, ko se začne oddaja o botaničnih vrtovih? Če se zdaj za hip povrnemo k mojemu prastricu: možakar je rad čital tudi o stvareh, za katere je vedel, da mu v življenju ne bodo križale poti in mu torej ne bodo mogle koristiti. Koristile pa so njegovemu veselju do spoznavanja sveta, koristile so njegovemu notranjemu počutju in srečni zavesti, da ve, kaj se dogaja v njegovi okolici in drugod. Po vsem tem bi lahko rekli, daje opredelitev "nekoristno, nepotrebno znanje" izum lenih, površnih možganov. Z nadzvočnimi letali in informatiko je postal svet nekako majhen; skorajda si ne mnoremo več privoščiti, da bi vedeli premalo o njem. Prav zato postaja znanje pomembna dobrina ne le na področju dela in ustvarjanja, ampak tudi v medčloveških odnosih nasploh. Izobraževanje ob delu tako ni več gola formalnost, s katero zaposleni pridobi manjkajočo ali dodatno stopnjo šolske izobrazbe; postalo je jamstvo kakovosti podjetja, postalo je dejstvo, na katero so pozorni poslovni partnerji in postalo je sestavni del imidža. Izobraževanje in širjenje obzorja pa sta istočasno seštevek človekove lastne aktivnosti, njegove želje po notranjem bogastvu in (poleg poklicne) splošne razgledanosti. Razume se, da pri tem zaposlenost, prosti čas, družina ter denarne možnosti in še kaj igrajo pomembno vlogo. Toda nikjer ne piše, da je treba vse znanje posrkati kar čez noč! Star pregovor pravi, da se vse življenje učimo in da se tudi počasi daleč pride; le hoteti je treba! Sonja POŽAR Foto: Dragica MEK1Š CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI KDO JE KRIV? Večina ljudi se ne zaveda, da je razmetavanje z energijo največji ekološki problem. Tehnologije, ki so bistveno manj požrešne in enako učinkovite, obstajajo, a jih žal ne uporabljamo. Kje so vzroki? Kapitalizem, ki ga naša mlada država spoznava vsak dan, temelji na predpostavki, da moj in tvoj »egoizem« prinašata dodatne dobrine obema oz., če jaz dobro delam in ti sodeluješ z mano, potem tudi ti dobro delaš, zato sva zadovoljna oba (kar načeloma drži). Kapitalizem je v svojem egoizmu tudi ugotovil, da brez »šibkih« ne more obstajati, zato je postavil take kompenzacijske sile (zakonodajo, obdavčitve, olajšave...), ki so tudi »šibkim« omogočale vsaj dostojno življenje. Žal s skoraj popolnim padcem socialističnih sistemov kapitalizem nima več »slabega« bratca, pred katerim bi se moral postavljati. Isto- časno pa z informacijsko revolucijo postaja svet le ena sama velika »država«, kjer se kapital prosto giblje. Kompenzacijske sile se šibijo in razlike med revnimi in bogatimi rastejo. Kapital pričenja odgovarjati samo samemu sebi in v takih okoliščinah obstaja velika nevarnost, da bomo svet pripeljali do protislovne točke, kjer bo moje in tvoje delo predstavljalo breme za oba. Primer tega je prav ekološka brezbrižnost kapitala. Jaz dobro delam, ti dobro delaš, ustvarjava pa okolje, kjer ne jaz ne ti, sploh pa ostali, ne morejo dostojno živeti. Zakaj? Zato ker midva nisva več pomembna - pomemben je kapital. Kaj je torej potrebno narediti? Ka- pital prisiliti v to (dokler se še da), da se z okoljem ukvarja! In kako ga lahko prisilimo? Tako, da se mu brezbrižnost ne bo splačala. Kdaj mislite, da bomo zaprli jedrsko elektrarno Krško? JEK je ena najsodobnejših nukleark v Evropi. Je varna in kot večina jedrskih elektrarn učinkovita. Velik del tehnologije nam je prodal nemški Siemens navkljub temu, da je Nemčija ena vodilnih držav v boju za zaprtje takšnih central. Onesnaževanje, ki ga povzroča pravilno obvladovana jedrska centrala, je povsem primerljivo z ostalimi vrstami onesnaževanja. Njeno zaprtje danes bi bil velik finančni nesmisel. 100W 100W 10.000 h 1.000 h 2.100,00 SIT 80,00 SIT 80,00 SIT x 10 = 2.100,00 SIT 800,00 SIT PRIHRANEK: 1.300,00 SIT 0,020 kWh 0,100 kWh 0,020 kWh x 12,48 SIT = 0,25 SIT 0,100 kWhx 12,48 SIT =1,25 SIT 0,25 SIT x 12 ur = 3,00 SIT 1,25 SIT x 12 ur =15,00 SIT 3,00 SIT x 30 dni = 90,00 SIT 15,00 SIT x 30 dni = 450,00 SIT 90,00 SIT x 12 mes. = 1.080,00 SIT 450,00 SIT x 12 mes. = 5.400,00 SIT PRIHRANEK NA LETO 5,400,00 SIT - 1.080,00 SIT = 4.320,00 SIT ( 12 ur x 30 dni) x 12 = 4.320 ur 10.000 ur/ 4.320 ur = 2,31 leta 4.320 SIT x 2,31 let = 10.022,40 SIT 10.022,40 SIT -1.300 SIT = 8.722,40 SIT CISTI NETTO PRIHRANEK PRI 1 ŽARNICI = 6.622,40 SIT 8.722,40 SIT - 2,100,00 SIT = 6.622,40 SIT CELOVITO OBVLADOVANJE Zakaj bi jo torej zaprli? Se še spomnite Černobila in razsežnosti takratne nesreče? Ne, ne bomo jo zaprli (čez 10 ali 20 let) zaradi tisočev pohabljenih otrok, zaradi uničenja obsežnih naravnih ekosistemov, zaradi posledic, ki se kažejo še danes... Zaprli jo bomo zato, ker bo njena energija predraga. Na evropskem nivoju se pripravlja zakon o zavarovanju jedrskih elektrarn. Že ena jedrska nesreča bi pomenila bankrot vsake zavarovalnice. Zavarovalniške premije bodo tako visoke, da bo vsaka kWh, pridobljena iz jedrske centrale, dodatno obremenjena za 2 DEM. Kaj lahko iz tega ugotovimo? Ne bo se splačalo! Zakaj sem se najprej obregnil ob našo JEK? Ker je primer precej nazoren in ker sem bil še do nedavnega mnenja, da brez jederskih elektrarn pač ne gre. Lahko je pokazati s prstom na jedrske elektrarne in prepričati ljudi, da se moramo teh časovnih bomb čimprej znebiti. Težje pa je ljudi prepričati, da vsakodnevno razmetavanje s takšno ali drugačno energijo dolgoročno predstavlja še večjo nevarnost. Dvigovanje temperature na Zemlji bo lahko v nasledjih letih povzročilo taljenje polarnega ledu, izginjanje mest, spreminjanje slanosti morja, popoln premik letnih časov, velike spremembe v ekosistemih... Beseda lahko je poudarjena, ker o morebitnih posledicah lahko le ugibamo. Da bi uspeli stabilizirati temperaturo, bi morali v naslednjih letih zmanjšati porabo energije (predvsem tiste, pridobljene iz fosilnih goriv) za cca 50%. Uresničitev tega načrta je na prvi pogled nedosegljiva, vendar tehnologija za to obstaja. Žarnice, ki porabijo 4 in večkrat manj el. energije od običajnih, lahko dobimo v skoraj vsaki elektrotr- govini. Uporaba takih žarnic se v enem življenjskem ciklusu kar večkrat izplača. Verjetno pa bi težko našteli pet znancev, ki te žarnice uporabljajo. Ste že slišali, da je možno z modernimi izolacijskimi materiali energijo, potrebno za ogrevanje (npr. stanovanja), zmanjšati kar 10 krat? Morda vam je tudi znano, da s tehnološkega vidika ni nikakršna utopija izdelati avtomobil, ki porabi le 2 litra bencina na 100 km. Take primere bi lahko našteli za vse oblike današnjega razmetavanja z energijo. Tehnologije obstajajo, kje so torej vzroki, da jih tako malo uporabljamo? Za nekatere stvari (npr. žarnice) smo preprosto krivi sami. Preveč smo nevedni in brezbrižni. Za veliko večino pa je kriva ekonomsko- politična situacija in prepletanje različnih interesov. Problem teh tehologij je, da so vsaj v prvi fazi drage. Primerna davčna politika in zakonodaja, ki bi pospešile množično uporabo takšnih tehnologij, pa bi jih bistveno pocenili. Ko pol Evrope stavka zaradi previsokih cen naftnih derivatov in ko je boj za volilne glasove na višku, je težko izjaviti, da je energija prepoceni. Povečevanje davkov po sistemu “onesnaževalec plačuje” (dodatna obdavčitev goriva) je le del ukrepov, ki bi pospešili množično uporabo okolju prijaznejših tehnologij. Če ti ukrepi niso podkrepljeni z raznimi olajšavami za prehod na bolj čiste tehnologije, dosežemo prav nasproten efekt. Primer: avto potrebujem, pa četudi stane liter bencina 500 SIT, a vendar si takšnega za 100000 DEM ne morem privoščiti! Sproži se val stavk avtoprevoznikov in ostalih, katerim sledijo neprodokutivni po-litično-ekonomski boji, ki peščici ljudi prinesejo še dodatne dobrine, ostale pa pahnejo v še večjo krizo. Uravnotežen pritisk (pritisk, ki nudi realno alternativo) na porabnike pa tudi ni dovolj. Obdavčitev bencina je najlažji možni ukrep. S tem se izvede zelo velik pritisk na velike in jasne porabnike, precej manjši pa na ostale (ki jih je bistveno več). V državi (Evropi ali svetu), kjer bomo v nedogled dvigovali cene bencina, ne bomo pa sposobni pobrati davkov od zobozdravnikov, frizerjev, mehanikov... in kjer bomo dovoljevali vse oblike dela na črno in vse oblike špekulacij, ne bomo nikoli rešili ekoloških problemov, da o ostalih niti ne govorimo. Globalizacija bi bila lahko z ekološkega vidika tudi pozitivna, saj bi preprečila izvažanje problemov. Bojazen pred diktaturo kapitala je mogoče odveč. S pravo davčno politiko in zakonodajo bomo lahko vsi dostojno živeli, z napačno pa životarili. Pripravljeni pa moramo biti tudi na to, da se bo v prihodnosti delalo več in boljše kot doslej, ker lažne sociale kapital ne bo podpiral. Tema, ki sem se je lotil, je široka in presega okvire tega glasila. Kdo je kriv? Verjetno vsi. Članek je le izhodišče za razmišljanje in ne osnutek načrta za rešitev. Vseeno pa za konec nekaj dejstev. Svet smo pripeljali v ekološko krizo. Tehnologija - orodje za izhod iz krize obstaja. Izvajalca pa iščemo. Išče se močna država (v Evropi ali kje drugje v svetu), sposobna pobrati davke od avtoprevoznikov in zobozdravnikov, ki bo kapital prisilila, da se ukvarja z okoljem in bo postavila take kompenzacijske sile, da bo vsem omogočila vsaj dostojno življenje. Vasja REBEC CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI NOVE AVANTURE FRFRASTEGA KVADRATKA IN PODJETNEGA KROGCA G. KVADRATEK! DOVOLITE TRENUTEK! Z G. SONČKOM SVA UGOTOVILA DA JE ZA NEOBVLADOVAN JE VIDIKOV KRIVO PREDVSEM SLABO KOMUNICIRANJE TER ODSOTNOST JASNIH NAVODIL ZA DELO. TO JEŽE LEPO, DA STA UGOTOVILA! KAJ PA PREDLAGATA? ODPADKI NASTAJAJO PREDVSEM ZARADI NAPAČNIH NABAV EMBALAŽE IN SUROVIN. VEČKRAT NAROČIMO NEUSTREZNO EMBALAŽO OZ. SUROVINO, KAR TUDI PROSTORSKO OBREMENJUJE NAŠA KlAgiSCA IN OTEŽUJE PROIZVODNJO. G. DOLAR JE ZATRDIL, DA JE ROK DOBAVE ZA KATEROKOLI SUROVINO OZ EMBALAŽO NAJVEČ TEDEN DNI. G. IZMENA JE PRIPRAVIL MINIMALNE KOLIČINE, KI ZAGOTAVLAJO NEMOTENO PROIZVODNJO, G. VILIČAR PA Sl JE POSTAVIL SISTEM DELA FIFO TER POSTVIL ON-LINE ZVEZO Z NABAVO. SEVEDA SMO NAČIN DELA TUDI ZAPISALII KAJ PA TEŽAVE Z VZDRŽEVANJEM? JVANJEM?! ir GLEDE NAROČANJA REZERVNIH DELOV IN POTROSNEGA MATERIALA BOMO UPORABILI PODOBEN SISTEM KOT ZA SKLADIŠČE. KAJ PA GLEDE ZMANJŠEVANJA PORABE ENERGIJE? ~\ V KAJ PA VODA? G SONČEK PRAVKAR PRIPRAVLJA PROGRAM IZMIKANJA ŠPICAM PORABE EL ENERGIJE IN SISTEM ZA RECIKLIRANJE DELA TOPLOTE IZ IZPUHOV V PROIZVODNJI. RES, DA PORABIMO KAR VELIKO VODE, VENDAR VTEM TRENUTKU JE VSE KAR LAHKO NAREDIMO TO. DA SPREMLJAMO PORABO. KAR SE TIČE PLANA USPOSABLJANJA PA VAM MORAM POVEDATI, DAJE G. SONČEK PREDLAGAL, DA BI SAM PRENESEL NEKAJ OKOLJSKEGA ZNANJA SODELAVCEM. --------------- r "L \a\3Et a LE TAKO NAPREJ! RAD BI VIDEL VSA TA NAVODILAČIMPREJ NA SVOJI MIZI, DA JIH PREGLEDAM . SAJ VESTE, DA DOKLER NISO , ODOBRENA, NISO VELJAVNA! Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “SAMO DA JE d.d.”, ki nima ISO standarda - 14001 GOSPOD IZMENA - vodja proizvodnje GOSPOD SONČEK - odgovoren za energetiko SE NADALJUJE... Tekst in risba Vasja REBEC NOVICE IZ KADROVSKE SLUŽBE ZAPOSLENOST V SEPTEMBRU 2000 30. 9. 2000 je bilo zaposlenih 651 delavcev, od tega 302 moških in 349 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 21 delavcev. Prihodi delavcev: V septembru smo sprejeli 12 novih sodelavcev za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v septembru prenehalo 2 sodelavcema. Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas. Pripravništvo: Gregor Moljk, pripravnik v OE Izvoz, je 12. 9. 2000 uspešno opravil pripravniški izpit. V OKTOBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki Leon MAKOVEC iz OE Informatika Sašo HALZER iz OE Prodaja - trgovine Vojko RIJAVEC iz OE Prodaja - trgovine 20 - letniki Valter ZIMER Valter RADOVIČ iz(£f Marina KNEZ iz^OE Nal Danilo HORVAT iilPC \ Fatima DULIČ iz PC A 30 - letniki Ivan TOROŠ iz OE/ elava soli ava soli larketin NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke SO. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. ___________________________________ POKOJNINSKA ZAKONODAJA__________ (Nadaljevanje iz junijske številke) KAKO SE BOMO UPOKOJEVALI PO IVOVEM PROSTOVOUNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE V junijski številki NG, ko smo govorili o obveznem dodatnem pokojninskem varčevanju za starost, smo zapisali, da bo varčevanje za starost moralo postati nekaj povsem običajnega. Dejstvo je, da bodo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja nižje, kot do sedaj. Če si bomo želeli zagotoviti višje pokojnine, bo treba v času aktivne dobe varčevati oz. se odločiti za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Novi zakon odgovornost za udobno starost prenaša na posameznika in deloma tudi na posamezne skupine, kot so podjetja, sindikati itd. Posameznik je torej tisti, ki mora v svojem aktivnem življenju poskrbeti za ustrezno varčevanje, ki mu bo omogočalo primeren živ-ljenski standard tudi v starosti. Glede na to, da je to področje v sistemu pokojninsko-invalidskega zakona novo in se srečujemo z novimi izrazi je prav, da najprej pojasnimo osnovne izraze. KAJ JE PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE? Je oblika dolgoročnega varčevanja na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih določenih v pokojninskem načrtu, iz privarčevanih sredstev, skupaj z obrestovanimi donosi iz naložb, zagotovijo dodatne pokojnine. Pomembno je, da se v to obliko zavarovanja lahko vključijo le zavarovanci in uživalci pravic iz obveznega zavarovanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta pogoj je določen predvsem zato, da dodatno pokojninsko zavarovanje ne bi bilo neposredna konkurenca sistema obveznega zavarovanja. POKOJNINSKI NAČRT V pokojninski sklad se vplačuje na podlagi POKOJNINSKEGA NA- ČRTA, z drugimi besedami bi mu lahko rekli tudi zavarovalna pogodba. Pokojninski načrt torej vsebuje pogoje za vključitev v zavarovanje, višino premije, naložbeno politiko, zajamčeni donos, višino stroškov, ki si jih obračunava zavarovalnica, pogoje za pridobitev pravic ter način izračuna pokojninske rente. Osnovno zavarovanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zavarovanje DODATNE STAROSTNE POKOJNINE, ki jo zavarovanec prejema od uveljavitve pogojev do smrti. Naenkrat je zavarovanec lahko vključen le v en pokojninski načrt. Izvajalci pokojninskih načrtov so lahko naslednji: • Zavarovalnice, • Vzajemni pokojninski skladi: zaprti, odprti, • Pokojninske družbe. Podjetje se lahko vključi v pokojninski načrt tako, da sprejme pravila pokojninskega načrta. Da podjetje in posameznik lahko koristita davčne olajšave, mora biti v pokojninski načrt vključenih vsaj 66% vseh zaposlenih v podjetju in odobren mora biti s strani ministra pristojnega za delo. V primeru, da pokojninski Foto: Jadran RUSJAN POKOJNINSKA načrt financira delodajalec, mora biti oblikovan tako, da ga v imenu delodajalca sprejme uprava družbe, v imenu zaposlenih pa o sklenitvi pogodbe lahko odloča pristojni organ reprezentativnega sindikata, če tega ni pa svet delavcev ali zbor delavcev. DAVČNE OLAJŠAVE Z odločitvijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko zavarovanec za vplačene zneske uveljavlja tudi davčne olajšave. Znesek premije, ki predstavlja davčno olajšavo, lahko znaša največ 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. v absolutnem znesku ne sme biti nižji od 3.000,00 SIT in ne višji od 30.000,00 SIT mesečno, na letni ravni pa to pomeni najnižji znesek 36.000,00 SIT in najvišji znesek 360.000,00 SIT. Zneski najmanjše in največje mesečne oz. letne premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se plačujejo po pokojninskem načrtu, se usklajujejo z rastjo povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Način uskladitve predpiše minister, pristojen za finance. Za znesek premije, ki ga plačuje zavarovanec znotraj zgoraj navede- nih okvirov, se mu zniža osnova za dohodnino. Prav tako se mu v osnovo za dohodnino ne upoštevajo premije, ki jih plača delodajalec, seveda vse znotraj zakonsko določenega maksimalnega zneska. Delodajalcu se vplačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje njegovih delavcev štejejo v poslovno potreben strošek in se priznavajo kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička. Delodajalec od vplačanih zneskov premije tudi ne plačuje prispevkov za socialno varnost, prav tako pa tudi ne davka na izplačane plače, saj ne obremenjujejo mase sredstev za plače. OSEBNI RAČUNI Zavarovalec (skladi, zavarovalnica ali pokojninska družba) vodi za vsakega zavarovanca posebej osebni račun. Na osebnem računu se bo zbirala vplačana premija za prostovoljno dodatno starostno pokojnino, zmanjšana za vstopne stroške. Višina sredstev na osebnem računu bo določena v znesku (individualne in kolektivne podjetniške sheme) ali pa v številu točk (v primeru vzajemnega pokojninskega sklada). Toliko za tokrat, prihodnjič pa bomo pogledali: • kateri so razlogi za sklenitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, • pričetek prejemanja dodatne starostne pokojnine, • kaj se zgodi, če zamenjamo službo, imamo manj kot 10 let do upokojitve itd. Za znesek premije, ki ga plačuje zavarovanec znotraj zgoraj navedenih okvirov, se mu zniža osnova za dohodnino. Prav tako se mu v osnovo za dohodnino ne upoštevajo premije, ki jih plača delodajalec, seveda vse znotraj zakonsko določenega maksimalnega zneska. Morda za konec le še podatek o tem, koliko pokojninskih načrtov je že odobrenih. Ponudbe je na trgu že dovolj, tako da lahko govorimo o konkurenci. Ministrstvo za delo je namreč do zdaj odobrilo osem pokojninskih načrtov šestim ponudnikom (Zavarovalnici Triglav, Maribor in Slovenici, Generali SKB - 2 pokojninska načrta, Kapitalski družbi in Prvi pokojninski družbi - 2 pokojninska načrta). Marjeta KOŠTOMAJ (Se nadaljuje) IZJAVE O DELU PREKO PO LIK EGA DELOVNEGA ČASA Nedavno prejete izjave o delu preko polnega delovnega časa, ki so bile nekaterim delavcem dane v podpis zaradi izvedbe del pri selitvi na novo lokacijo (delo na zalogo, da se izognemo morebitnemu izpadu proizvodnje in gospodarski škodi, ki bi mu sledila), so med prejemniki izjav povzročile negodovanje. Pri tovrstnem načinu dela je upoštevati določbo 53. člena Zakona o delovnih razmerjih ter 17. člen Podjetniške kolektivne pogodbe, ki navaja, da se delavec lahko sam odloči za delo preko polnega delovnega časa, vendar mora biti takšno delo podprto z njegovo posebno pisno izjavo, da je seznanjen, da dela preko polnega časa in to za namene selitve. Gre za prostovoljno izjavo delavca, da zares želi tako delati in za svoje delo tudi prejeti plačilo. V nasprotnem primeru bi bili prisiljeni za izvedbo teh del zaposliti zunanje sodelavce. DROGA d.d. je dolžna skrbeti za zakonitost svojega dela in to je tudi edini namen obravnavanih predmetnih izjav. PRAVNA SLUŽBA SISTEM NAGRAJEVANJA ...IM SPET PRIHAJA ‘ZOPRNA NALOGA’, KI PA BO TOKRAT OBRODILA NEKAJ SADOV... Kot je že vsem znano (saj ga čutimo tudi v žepu), je bil s 1.1.1999 v Drogi uveden nov sistem nagrajevanja, katerega sestavljajo 3 temeljni deli: individualna uspešnost, skupinska uspešnost, in korekcijski faktor. O uvedbi novega sistema je bilo že veliko napisanega, saj je bil predstavljen v kar šestih zaporednih številkah v Našem glasu. V tokratni številki bi rada še enkrat podrobneje predstavila del, ki se nanaša na individualno uspešnost, saj so se od takrat nekatere stvari spremenile, poleg tega pa bomo letošnjega novembra izvedli že tretji krog ocenjevanja individualne uspešnosti, ki bo za nekatere pomenil pomemben dosežek. izboljšave smo nekoliko spremenili kriterije in lestvico za ocenjevanje na obrazcih in upamo, da bo sedaj ta 'zoprna naloga’ (ocenjevanje!) nekoliko lažja. Navajam primer zaposlenega, ki bo januarja napredoval in ima sedaj 100.000 SIT bruto plače, 3% za individualno uspešnost in 10% za skupinsko uspešnost (povprečni preseg): SEDAJ POTEM Bruto osnovna plača 100.000 SIT 105.000 SIT Individualna ocena (3%) 3.000 SIT 3.150 SIT Skupinska uspešnost (10%) 10.000 SIT 10.500 SIT SKUPAJ (bruto) 113.000 SIT 118.650 SIT Poleg tega, da nam individualna ocena prinaša dodatne procente pri plači, je to tudi orodje, ki omogoča uspešnim posameznikom napredovanje zaradi nadpovprečne uspešnosti v daljšem časovnem obdobju v okviru istega tarifnega razreda. To pomeni, da se pri doseganju nadpovprečne ocene v določenem obdobju (glej spodnjo tabelo) zaposlenemu poveča števi- lo točk osnovne analitične ocene delovnega mesta (po domače: bruto plače delovnega mesta) in da tudi po napredovanju opravlja iste naloge. Letos bomo že tretjič izvedli ocenjevanje delovne uspešnosti. Na podlagi prejetih predlogov za Posamezniki, ki bodo vsa tri leta nadpovprečno ocenjeni (2,3 in več), bodo s 1.1.2001 napredovali. To pomeni, da se jim bo število točk delovnega mesta povečalo za 5%. Za napredovanje na delovnem mestu mora sodelavec poleg treh nadpovprečnih ocen izpolnjevati tudi naslednja dva pogoja: • v določenem obdobju mora delati na delovnih mestih z enako stopnjo zahtevnosti dela; • imeti mora ustrezno izobrazbo, ki jo zahteva delovno mesto (ta pogoj ni potreben pri sodelavcih, ki jim manjka do izpolnitve pogojev za polno upokojitev manj kot 15 let). Poleg sprememb pri ocenjevanju individualne uspešnosti je marca 2000 prišlo do sprememb tudi pri dodatku, ki je odvisen od korekcijskega faktorja in skupinske uspešnosti, predvsem zaradi prevelikega nihanja pri plačah. Prej sta se ti dve kategoriji v celoti pomnožili, sedaj pa je le polovica skupinske premije odvisna od faktorja, druga polovica pa je fiksna. Ustvarjani dobiček Individualna uspešnost Skupinska uspešnost Skupinska uspešnost (Maks. 5%) (Maks. 10%) (Maks. 10%) x faktor OSNOVNA PLAČA Podrazred Predpisano časovno obdobje za napredovanje % povečanja točk osnovnega analitičnega vrednotenja 1. 3 leta 5 % 2. 7 let 10% 3. 12 let 15 % 4. 20 let 20% SISTEM NAGRAJEVANJA Primer: če dosežemo iz naslova skupinske uspešnosti 20% in je korekcijski faktor 0,5, je izračun naslednji: PREJ: 20% x 0,5 = 10% SEDAJ: 0,50 od 20% = 10% => to pomeni: 10% + (10% x 0,5 ) = 15% Upam, da je vsakdo izvedel kaj koristnega, prosim vse sodelavce, ki imate vprašanja s tega področja, da jih pošljete v kadrovsko službo. Odgovore vam bomo posredovali v čim krajšem času. Silvija BENČIČ Foto: Jadran RUSJAN DOBRO JE VEDETI CAS ZUNAJ DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE ŠTEJE V ZAVAROVALNO DOBO Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju širi število primerov, ko se z zakonom določeno obdobje zunaj obveznega zavarovanja šteje v zavarovalno dobo. V skladu s 189. členom Zakona se materi ali očetu šteje v zavarovalno dobo leto dni od rojstva otroka, za katerega sta v tem času skrbela. Pogoja za štetje navedenega obdobja v zavarovalno dobo sta izpolnjena, če je bil otrok v tem času slovenski državljan in je imel stalno prebivališče v Sloveniji ter če tisti od staršev, ki uveljavlja to zavarovalno dobo, v tem času ni bil zavarovan. Aktualen je le čas do uveljavitve tega zakona (torej do 1.1.2000), kar je logično, saj je po uveljavitvi zakona eden od staršev, ki ni zavarovan, vključen v obvezno zavarovanje. Torej, če ste skrbeli za otroka v prvem letu njegove starosti (pred 1 januarjem leta 2000) in v tem času niste bili zavarovani (bili ste brezposelni, študent, kmet....), imate možnost, da se vam ta čas šteje v zavarovalno dobo in s tem tudi v izpolnitev pogojev za pridobitev pokojnine. KAJ MORATE STORITI: • vložiti zahtevek za priznanje zavarovalne dobe na pristojno enoto Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • ^priložiti delovno knjižico, • rojstni list otroka, • potrdilo upravne enote o stalnem bivanju otroka v Sloveniji od rojstva dalje, • potrdilo o državljanstvu od rojstva dalje. Po približno mesecu dni boste ob izpolnjevanju gornjih pogojev prejeli odločbo, s katero boste za korak bliže upokojitvi. V primeru, da želite pred vložitvijo zahtevka še dodatna pojasnila se oglasite osebno ali pa pokličite na tel. št. 771-360 - kadrovska služba.. Marjeta KOŠTOMAJ NAŠ GLAS PISANJE ZA BRANJE BORZNI KOMENTAR IN MEMORIAM JOSIP ŠTADER (1944 - 2000) POTRJEVANJE TEMELJNEGA ZAKONA NARAVE V SLOVENSKEM RIBNIKU ALI ZAKAJ VELIKE RIBE POŽREJO MALE Da, da, zdaj pa gre zares. Vrag je vzel šalo in heca ni več. Po nekajletnem zatišju, ki je sledilo lastninjenju slovenskih podjetij, smo po prvih lanskoletnih lastovkah, v letošnjem letu s polno paro zakorakali v drugo fazo procesa lastninjenja. Ni bila zapisana v zakonu o lastninjenju, predstavlja pa enega temeljnih zakonov tržnega gospodarstva. Pričela se je koncentracija lastništva v slovenskem gospodarskem prostoru! Če je bila slovenska gospodarska scena, z redkimi izjemami, do letos zeeellooo umirjena, pa je v zadnjem času močno razburkana. Podjetja se vsepovprek spogledujejo, snubijo, zaročajo, ženijo... Med njimi pa ne manjka niti neuslišanih ljubimcev kot tudi ne razočaranih zakonskih partnerjev. Žal je Slovenija majhno gospodarstvo in, če uporabim prispodobo, v majhnem ribniku hitro zmanjka življenjskega prostora za vse ribe. Rešitev je samo ena. Večje, agresivnejše in iznajdljivejše ribe pojejo manjše in si na tak način zagotovijo potreben življenjski prostor. Zaenkrat je v ribniku Slovenija še dovolj prostora, počasi pa postaja pretesen za zmagovalne ribe. In ker je slovenski ribnik sestavni del ogromnega Evropskega jezera, se bodo prej ali slej zmagovalne slovenske ribe srečale z evropskimi. Dogajanje se bo ponovilo v okviru Evropskega jezera. Postavlja pa se zanimivo vprašanje: katere od slovenskih rib so dovolj velike, agresivne ali pa iznajdljive, da si bodo uspele zagotoviti svoj življenjski prostor v divjem Evropskem jezeru? Trenutne vrednosti: SBI20 = 1.655,13 točk PIX = 1.318,61 točk DRPG = 33.497,90 tolarjev Pa ne pozabite: borza je igra na dolgi rok! Aleš ŠKRABA Poln načrtov za prihodnost se je od nas poslovil še en sodelavec; bolezen se ne meni za voljo do življenja niti za neizživeto ustvarjalnost - polasti se telesnih moči in zbriše letne čase, še predno so se vsi zvrstili. Približno leto in pol je minilo, odkar je gospod Josip Štader, direktor Droge Buje d.o.o. prav za reportažo v Našem glasu pripovedoval o svojem delu in zamislih v zvezi s poslovanjem družbe. Bil je dobro razpoložen, zgovorno je hvalil entuzijazem svojih sodelavcev, verjel je, da bodo s skupnimi močmi zlahka kos vsem težavam na tržišču. Kako tuja in daleč se je takrat zdela misel, da se čas lahko nenadoma in neizprosno ustavi! Študij ekonomije v Ljubljani in podiplomski študij trgovine v Parizu sta mu razširila obzorja na teh področjih in mu vlila dovolj samozavesti, da je v kratkem času postal sposoben, omikan poslovnež. Sodoben način razmišljanja mu je v poslovnem svetu ustvaril sloves uspešnega, zelo ljubeznivega in delu predanega mana-gerja. Sledil je novostim v gospodarstvu, prebiranje strokovne literature je bilo že skoraj podobno konjičku. Znan je bil kot navdušen športnik in zadnja leta je redno tekmoval tudi na Droginih teniških turnirjih. Zaradi službenih obveznosti je dosti potoval. Pri tem je rad spoznaval nove ljudi in razmere, toda njegova najljubša pot je bi! zmeraj povratek domov: ustvaril si je prijetno družino, kateri je posvečal ves svoj prosti čas. V to vedro družinsko življenje in delovno ustvarjalnost pa je grobo posegla neozdravljiva bolezen - bitko z njo je le nekaj dni za gospodom Štaderjem izgubila tudi njegova soproga... To dvojno slovo nas je toliko bolj pretreslo. Težko nam je, ker slutimo, kaj v srcu zdaj prestajajo sinova in ostala družina. V mislih smo z njimi. Moči, ki bi lahko še dajale sadove, so ugasnile, toda vse, kar so ustvarile v svojem kratko odmerjenem času, jt vredno prijaznega spomina in tople zahvale.. BOLEZEN - ZDRAVJE - DELO BOLEZEN, KI TRAJA NAD 30 DIMI Nikoli ne vemo, koliko smo zdravi, kdaj bomo zboleli in predvsem koliko časa se bomo zdravili! O tem, da smo lahko zadovoljni, ker smo zdravstveno zavarovani, ne bomo pisali, saj je to za naš čas in prostor samoumevno. Delamo in prispevamo za zdravstveno zavarovanje, za dodatno zdravstveno zavarovanje, za nadstandardno zdravstveno zavarovanje, zdravila pa vseeno drago plačujemo. A kot že rečeno, danes ne bomo pisali o sistemu zdravstvenega zavarovanja, pač pa o izvajanju le-tega v primerih, ko se naše mnenje razhaja z mnenjem zdravnikov. Med oblaki in zdravjem vidim podobnost in razliko. Oblaki so ali niso in nikoli ne vemo, kako ho z njimi že danes, kaj šele jutri - enako je z zdravjem! Medtem ko za oblake prav ničesar ne moremo storiti, za lastno zdravje lahko kaj naredimo, pa četudi gre le za poznavanje zakonov s področja zdravstvenega zavarovanja - tu pa je razlika. Že več let velja, da našo odsotnost z dela zaradi bolezni, ki se zavleče preko 30 dni, obravnava zdravniška komisija I. stopnje. Le-tej posreduje našo zdravstveno dokumentacijo osebni zdravnik, ki o trajanju bolniške lahko odloča le do 30 dni. Po tem času o nadaljevanju boniške odloča ZDRAVNIŠKA KOMISIJA, kije uvedena po vseh območnih enotah ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. Zdravniška komisija našo bolezen največkrat obravnava v naši od- sotnosti. Na podlagi dokumentacije, ki jo prejme od našega osebnega zdravnika, odloči, koliko časa smo še nesposobni za delo, odloči lahko tudi, da smo za določen čas sposobni delati krajši delovni čas, ali pa, da moramo za določen čas spremeniti redno delo, torej delati kaj manj zahtevnega, lažjega. Zdravniška komisija lahko tudi predlaga, da nas osebni zdravnik napoti na uveljavljanje pravic iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja ... Do tu zadeve potekajo v glavnem v redu, večjih težav pri tem načinu vodenja odsotnosti z dela zaradi bolezni ni zaslediti. Govoriti pa moramo o odsotnosti z dela, ker je slednje povezano s plačilom te odsotnosti: do trideset dni plača družba, kjer smo zaposelni, nad trideset dni pa zdravstveno zavarovanje. Navsezadnje zaposleni ljudje potrebujemo pisni dokaz - BOLNIŠKI LIST - za opravičilo odsotnosti z dela zaradi bolezni. In od tu dalje se začenjajo zapleti. Primer: za nekoga, ki je na bolniški več kot trideset dni, zdravniška komisija odloči, da je sposoben za delo in mu bolovanje zaključi. Delavec-bolnik, ki se vseeno ne počuti sposobnega za delo, ima pravico do ugovora proti odločitvi zdravniške komisije, vendar pozor - nima pravice ostati doma, pač pa mora na delo, kar je tudi lepo napisano v mnenju zdravniške komisije (glej okvirjeno besedilo). “Zavarovanec-ka, delodajalec in Zavod imajo pravico zahtevati presojo tega mnenja. Zahtevo lahko vložijo v roku 3 dni po prejemu mnenja na območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavarovanec-ka se mora ravnati po tem mnenju ne glede na vloženo zahtevo za njegovo presojo”. BOLEZEN - ZDRA Torej, na delo moramo, četudi nasprotujemo mnenju zdravniške komisije. Sedaj pa nastopi opravičena dilema - ugovarjamo zoper odločitev zdravniške komisije in gremo na delo! Gremo sicer, ker moramo, ker je tako določeno. Toda če ugovarjamo in gremo vseeno na delo - negiramo svoj ugovor. Če na delo ne gremo, nas lahko doletijo kaj hudi problemi, da ne rečemo tragedija. Kaj drugega kot tragedija je namreč dandanes osta- li brez zaposlitve ...? Lahko na svojo odgovornost ostanemo doma in čakamo na odločitev zdravniške komisije II. stopnje. Slednja ima sedež v Ljubljani in odloča o ugovorih iz cele države. V primeru, ko zdravniška komisija II. stopnje odloči nam v prid, je vse v redu! Če pa je odločitev višje zdravniške komisije enaka tisti na nižji stopnji (kar se, resnici na ljubo, skoraj redno dogaja) imamo težave, ker ostanemo brez opravičila za odsotnost z dela. Kaj sedaj? Preostane nam še ena možnost, da se pritožimo na delovno in socialno sodišče, si “prislužimo” še sodne stroške, na odločitev čakamo več let... V naši družbi se je letos zgodilo (v preteklosti pa tudi že večkrat) ravno to, da delavci niso prišli na delo, ker so čakali na odločitev komisije II. stopnje. Da bi se izognili neljubim dogodkom oziroma neskladju našega z zdravniškimi mnenji, smo zaprosili za tolmačenje pristojne zdravnike pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območni enoti v Kopru. Zelo prijazno sta se odzvali dr. Mirana Male - nadzorna zdravnica in pa dr. Alenka Kunšič-Nose, vodja zdravniške komisije, in soglašali z nami, da moramo poznati postopke in o njih seznaniti zaposlene. Za NAŠ GLAS sta povedali naslednje: “Zavarovanec mora UGOVOR (zavarovanec je bolnik, ker gre za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zatorej zavarovanec, op.p.) oddati na Območni enoti zdravstvenega zavarovanja, kjer so mu mnenje izdali. Zdravniška komisija I. stopnje pri vsakem ugovoru takoj preveri, ali je morebiti v oblikovanju mnenja prišlo do kakšne napake, neupoštevanje katerega od izvidov ipd. V kolikor je ugotovljena pomanjkljivost ali napaka, prvostopenjska komisija takoj spremeni prvotno izdano mnenje. (Slednje se dogaja, in resje, da komisija takoj spremeni prvotno izdano mnenje, op.p.). Če pa ugotovi, da je bilo izdano mnenje pravilno, ostane v veljavi prvo mnenje. Kako mora ravnati zavarovanec? Vsekakor se mora zglasiti na delu, vsaj poskusiti opravljati delovne zadolžitve, morebiti zaprositi za kakšen prost dan, se prepričati, kako je z lastnim zdravjem. V kolikor se še vedno ne počuti sposoben za delo, se mora takoj zglasiti pri svojem osebnem zdravniku. Samovoljno čakati na odločitev zdravniške komisije II. stopnje nikakor ni umestno”. Dr. Malčeva in dr. Kunšič-Nose-tova sta nam še zatrdili, da sta veseli sodelovanja med predstavniki delodajalcev in zdravstvenim zavarovanjem in daje cilj obojih čimbolje čuvati naše zdravje, da bi zmogli opravljati redno delo in vse ostale življenjske zadolžitve. V kolikor imate bralci tega prispevka drugačne izkušnje ali mnenja, vas vljudno prosimo, da nas o tem obvestite ali napišete prispevek za NAŠ GLAS. Slika in tekst: Dragica MEK1Š PRI MAS MARINO PRIJETNO PRESENETIL Sodelavce, vzdrževalce v PC ZAČIMBA je Marino Špeh prijetno presenetil in sicer tako, da je ene posnemal, drugim pa pot pokazal... Odločil se je namreč, da s svojo izvoljenko Natašo pred Bogom in zakonom zaživi skupno življenje! SODELAVCI IN PRIJATELJI MU ISKRENO ČESTITAJO IN VOŠČIJO DOLGO IN SREČNO SKUPNO ŽIVLJENJE, PA TUDI BOGATIH SADOV UUBEZNI! SODELAVCI, vzdrževalci strojev v PC ZAČIMBA n SVET DELA VSAKOKRAT NEKA Drugače tudi biti ne more, če se družba DROGA d. d. pripravlja na realizacijo doslej največjega projekta - izgradnjo nove tovarne in selitev. Nič ne bo več tako kot je bilo doslej ... tudi SISTEMIIZACIJA DELOVNIH MEST ne. Tddi programi dela, torej proizvodnja, se iz sedanjih lokacij ne seli v celoti v novo tovarno, pač pa nekateri izdelki oz. programi gredo iz ZAČIMBE v ZLATO POLJE, iz ARGA v GOSAD. Skratka, uprava družbe je izdelala novo sistemizacijo delovnih mest in jo dostavila v obravnavo svetu delavcev. Svet delavcev je o predlogu sistemizacije postavil upravi družbe več vprašanj, odgovore pa bomo obravnavali na naslednji seji. Istočasno je SD prejel tudi predlog sprememb Pravilnika o napredovanju na delovnem mestu. Spominjate se, da je to pravilnik, po katerem smo si prislužili osebno oceno, ki nam je prinesla kaj malo dodatnega denarja pri plači, povzročila pa je kar nekaj žalostnih dni za prenekaterega med nami. Vendar gre v tem pravil- niku za možnosti našega napredovanja, in vsako leto smo lahko drugače ocenjeni (tudi boljše!), čez tri leta pa so možnosti napredovanja na delovnem mestu; zatorej je precej boljše, da ta pravilnik imamo kot če ga ne bi imeli. Vem, da se nekateri s tem ne strinjate, a moje mnenje je pač takšno. Torej, za kakšne spremembe gre pri omenjenem pravilniku? Doslej smo imeli v pravilniku zapisano ocenjevanje takole: 3 - delavec v celoti ustreza kriteriju 2 - delavec deloma ustreza kriteriju 1 - delavec ne ustreza kriteriju. Nov način ocenjevanja, na katerega SD ni imel pripomb, je: 3 - nad pričakovanjem 2 - v skladu s pričakovanim 1 - pod pričakovanim. Spremeni se tudi vsebina 3. člena, ki se je doslej glasila takole: ...v primeru, da se s predlagano oceno delovne uspešnosti in usposobljenosti ne strinja ocenjevani delavec, se predlog prav tako preda komisiji, pristojni za verifikacijo osebnih ocen. Do dokončne odločitve velja ocena direktorja oz. vodje organizacijske enote. Nova vsebina tega člena pa je: ... vodja oz. direktor z dano oceno seznani delavca in mu jo predloži v podpis. V primeru, da se s predlagano oceno delovne uspešnosti in usposobljenosti ocenjevani delavec ne strinja, se predlog prav tako preda Komisiji za verifikacijo osebnih ocen. Do dokončne odločitve velja ocena direktorja oz. vodje organizacijske enote. Pri tem je pomembno, da vemo, zakaj se moramo na ocenjevalni list podpisati. Gre za listino, ki jo moramo imeti podpisano z obeh strani, da se lahko pritožimo, če se z oceno ne strinjamo. Gre tudi za to (čeprav ni lepo tako pisati), da nas mora vodja oceniti in o tem seznaniti, ne pa da pošlje Foto: Dragica MEKIŠ SVET DELAVCEV IZOBRAŽEVANJE OB TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Hiter znanstveni in tehnološki napredek, predvsem pa globalizacija in informatizacija družbe so privedli do hitrega zastarevanja pridobljenih znanj. Opravili smo s tradicionalno delitvijo življenja, v kateri sta bila zgolj otroštvo in mladost namenjena učenju in izobraževanju. oceno v izvajanje, ne da bi nas o tem seznanil. Spominjate se, da se je tako dogajalo in da je SD vztrajno zahteval dosledno izvajanje tega pravilnika; in kdo ve, če je ocenjevanje tudi narejeno v celoti. Če kdo med vami ni bil ocenjen, če ni videl osebne ocene, naj pač to pove. Kljub temu pa nimamo razloga, da vodji odklonimo podpis na ocenjevalnem listu; naše pravice so zgolj zaradi podpisa na ocenjevalnem listu nespremenjene. SD je na septembrski seji sprejel program reševanja presežnega delavca v odkupni postaji Most na Soči, g. Dušana Rusa. Tako je DROGA dokončno prekinila vez s tem segmentom družbe, saj je poslovni objekt prodan. V prejšnjih časih pa je na tej odkupni postaji DROGE redno služilo kruh tudi do štirideset domačinov, in mnogi so si z nabiranjem zelišč izboljšali življenjski standard. Nič ni večno in tako je tudi tu nastala sprememba. G. Dušan Rus je bil še zadnji med zaposlenimi v Odkupni postaji Most na Soči. Svet delavcev se g. Dušanu Rusu zahvaljuje za vsa dolga leta, ko je skrbno in požrtvovalno delal in vodil odkupno postajo, bil hišnik, vodja in delavec sočasno, obenem pa skrbel za vezi dislocirane enote dela z matično firmo. Svet delavcev pa se zahvaljuje tudi Upravi DROGE, predvsem pa pravnici družbe Andreji Bercieri, ki je pokazala izredno velik posluh in pripravljenost iskati optimalno rešitev v danih okoliščinah. Dragica MEK1Š Danes namreč nihče ne more več pričakovati, da bo v mladosti zbral potrebno količino znanja za vse življenje, da se bo torej njegovo učenje in izobraževanje končalo ob vstopu v delovno razmerje. Del vseživljenjskega učenja se takrat pravzaprav šele začne. In ta del sovpada s poklicnim izobraževanjem oz. z gospodarskimi zahtevami, ki se prav zaradi hitrega tehnološkega napredka nenehno spreminjajo. Vendar pojem vseživljenjskega učenja presega zgolj poklicno izobraževanje oz. presega tradicionalen pojem izobraževanja nasploh. Hkrati s hitrim razvojem družbe se namreč spreminja tudi koncept izobraževanja in učenja. Sodoben koncept izobraževanja ne temelji več zgolj na šolskem učenju, temveč gre za prepletanje formalnega oz. šolskega in neformalnega oz. naravnega učenja. Ta ustvarjalna sinteza poudarja samostojnost posameznika v procesu pridobivanja znanj in omogoča, da se njegove spoznavne, čustvene in telesne zmožnosti v kar največji meri izrazijo pri reševanju konkretnih problemov. Druga pomembna sprememba v pojmovanju izobraževanja pa je tudi dejstvo, da različnih področij in oblik poučevanja in učenja ne moremo več obravnavati kot neodvisne enote, ampak imamo opraviti z dopolnjevanjem in prepletanjem področij in stopenj sodobnega izobraževanja in okolij, ki ga ponujajo. Vseživljenjsko učenje je torej večrazsežnostno, zajema vsa področja človekovega življenja in dela ter posamezniku omogoča, da obvladuje lastno usodo. Namenjeno je vsem ljudem v vseh življenjskih obdobjih, v vseh okoliščinah in vlogah. Tega se močno zavedajo tudi v Andragoškem centru Slovenije, kjer že peto leto zapored organizirajo Teden vseživljenjskega učenja. Gre za promocijski projekt, ki pomembno prispeva k razvijanju, širjenju in uveljavljanju zamisli in prakse vseživljenjskega učenja v naši družbi. V tednu od 16. do 22. oktobra so organizatorji v več kot tisoč dogodkih in prireditvah skušali dokazati, da se iz strategije vse-življenjskosti učenja udejanja že kar nekaj načel; načelo večrazsežnosti, vseživljenjskosti, raznolikosti poti, načinov in virov učenja... Po vsej Sloveniji se bodo tako zvrstili različni dnevi odprtih vrat, okrogle mize, delavnice, testiranja, pogovori, diskusije, kulturni, družabni in športni dogodki. Informacije bodo praviloma objavljene v medijih, več pa lahko izveste tudi na domači strani Andragoškega centra Slovenije: www.acs.si (TVU). Svetujemo vam, da si ogledate koledar prireditev in v njem poiščete dogodek, ki vas zanima in tako naredite korak več na poti vašega lastnega vseživljenjskega učenja. Katja PEVC PC ZLATO POLJE GRADIMO TUDI V PC ZLATO POUE Nekoliko v senci gradnje nove Drogine tovarne v Izoli potekajo tudi v PC Zlato polje priprave na selitev dela proizvodnje iz PC Začimba in PC Argo v Gradišče. Ko je bila v lanskem letu sprejeta odločitev, da bomo združili celotno proizvodnjo začimb na eni lokaciji, sta istočasno stekla dva projekta - PROJEKT SELITVE ZAČIMB in PROJEKT UREDITVE SKLADIŠČ V PC ZLATO POLJE. Pogoj za selitev začimb v PC Zlato polje so bili namreč ustrezni prostori, ki pa smo jih lahko zagotovili samo z istočasno preureditvijo obstoječih skladišč in s tem sprostitvijo prostorov za proizvodnjo. Podest za pakiranje začinke že stoji V okviru projekta selitve začimb je nosilec projekta, razvojni tehnolog Vili Kleva, preučil tri možnosti. Najbolj obsežna bi bila celotna selitev predelave, mešanja in pakiranja začimb iz obeh lokacij - PC Začimba in PC Argo (Začinka) v Gradišče. Ta možnost se je zdela že v samem začetku najmanj verjetna in najtežje izvedljiva, saj so obstoječe kapacitete za obseg prodaje prevelike, selitev pa bi bila težko izvedljiva. Druga možnost bi bila selitev mešanja in pakiranja začimb, tretja pa selitev le pakirnega dela. Sprejeta je bila odločitev, da se v prvi fazi v Gradišče preseli samo pakiranje začimb iz PC Začimba in celotna proizvodnja Začinke iz PC Argo. V drugi fazi ostaja še odprta možnost selitve mešanja in mletja začimb, ki do nadaljnjega ostaja na obstoječi lokaciji PC Začimba v Seči. Potrebna gradbena dela za izpeljavo obeh med seboj povezanih projektov so se izkazala za tako obsežna, da je bila potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja in izdelava izvedbenega projekta, kar je nekoliko zavleklo začetek gradbenih del. V okviru projekta ureditve skladišč, katerega vodja je direktor PC Zlato polje Zvone Sila, so naši vzdrževalci že v aprilu pričeli z rušenjem lesenih odrov v starem skladišču zelišč, to je v stavbi, kjer bo v bodoče pakirnica Začinke in začimb ter skladišče končnih izdelkov. Junija so začeli z delom zunanji izvajalci - v delu starega skladišča so porušili stare tlake in postavili nove. Na drugem koncu bodočega skladišča obnova tlakov še vedno poteka, saj morajo izvajalci delati po fazah, skladiščniki pa premikati surovine in izdelke iz enega dela skladišča v tisti del, kjer so novi tlaki že “uležani” in jih lahko obremenjujejo. Pred obnovo zadnjega dela tlakov v sedanji pakirnici začimb (bodočem skladišču) pa bo treba preseliti še stroj za pakiranje začimb v stekleničkah v novo pakirnico. V sklopu obnove tlakov v starem skladišču poteka tudi gradnja nove Rado Dodič je ometal velik del novih prostorov PC ZLATO POLJE Bodoča ploščad za natovarjanje končnih izdelkov izhodne ploščadi za natovarjanje končnih izdelkov. Izbrani izvajalci (izmed 26 pridobljenih ponudb je bilo izbranih 6 izvajalcev) trenutno v prostorih bodoče pakirnice začimb zaključujejo s postavljanjem elektro in strojnih instalacij, vodoinstalacij, prezračevanja in ogrevanja, postavljena pa so že vsa okna. Nov podest, s katerega se bo v bodoče posluževalo pakirne stroje z Začinko in ostalimi začimbami, je že postavljen, podpisana pa je po- godba za nabavo nove transportne tehnologije pri pakiranju Začinke. Ko bodo dokončno obdelani (s posebnim premazom) še vsi novi tlaki in stene, bo že konec oktobra; to pa je termin, predviden za selitev obstoječe pakirne linije Optima za začimbe v stekleničkah v prenovljene prostore. Sledili ji bodo postopoma še ostali stroji iz PC Argo in PC Začimba. Najzahtevnejši del ureditve skladišč je gotovo postavitev regalnega skladišča za končne izdelke, suro- vine, polizdelke in embalažo z vso informacijsko podporo. Kot najugodnejši ponudnik za izvedbo tega dela projekta je bilo izbrano podjetje ESPRO iz Ljubljane, saj je ponudilo ugodnejše pogoje od podjetja IBL, ki postavlja visokoregal-no skladišče v novi tovarni v Izoli. Po terminskem planu bodo izvajalci zaključili z vsemi deli do 15. decembra, ki je dan, predviden za zagon regalnega skladišča v PC Zlato polje. Tekst in slike Manuela FERENČIČ MEDEN PRI NAS ZAČIMBE V Takole hi lahko dejali za nasad drobne, a zelo pekoče paprike, ki so jo zasadili >’ korito za rože, pa tudi v staro pločevinko Barcaffe, zaposleni v skladišču embalaže v Začimbi. Glede na stopnjo pekočega učinka je letnega pridelka dovolj za pasulj za celo Sečo, kaj šele za začimbarje... A glej ga zlomka, tudi tale pekoča papričica istočasno cveti in zori. Zaradi ljubezni njenih gojiteljev, pravijo. Prijazno pa vam jo naberejo tudi za domačo kuhinjo. Je zdrava, saj odganja zimske zdravstvene težave. Tekst in slika Dragica MEKIŠ Zasilni vhod v pakirnico začimb med obnavljanjem tlakov NOVI IZDELKI V ZLATEM POLJU JE DO Verjetno je vsem znano, da žita in žitne izdelke uvrščamo v temelj prehrambene piramide zdrave prehrane. Predstavljajo namreč primarni vir ogljikovih hidratov v dnevni prehrani ljudi, poleg tega pa vsebujejo še rastlinske beljakovine, zelo malo maščob, vitamine, rudninske snovi in dietne vlaknine - vse v idealnem razmerju. Priporočljivo je, naj ogljikovi hidrati v uravnoteženi prehrani zagotavljajo približno 55 % dnevno potrebne energije. Daje zajtrk ključni obrok v dnevni prehrani in da mora zagotovljati vsaj 25, po podatkih nekaterih nut-ricionistov pa celo do 40% dnevne potrebe po energiji, pa ve zelo malo ljudi. Po nočnem počitku namreč potrebuje človeški organizem svežo energijo za nov zagon. Zato je nepogrešljivo, da zajtrk postane pomembno vsakdanje “jutranje opravilo”. Pa vendar mora primeren zajtrk izpolnjevati 3 bistvene zahteve: • biti mora hitro pripravljen, saj je časa zjutraj pred odhodom v službo ali šolo vedno premalo, biti mora lahko prebavljiv, kajti organizem se v tej fazi šele prebuja, za kar potrebuje hitro dostopno energijo in biti mora všečen in okusen. MUESLI jofoozvttati všeuif-r r~ioa— kos NOVI IZDELKI Prav zaradi tega so Drogine žitarice za zajtrk Zlato polje naravnost idealne za hiter, zdrav in okusen zajtrk. Dobri razultati pri prodaji Corn flakesov - koruznih kosmičev in Muesli s sadjem so bili povod za razširitev omenjene skupine s še dvema novima izdelkoma: Bran flakes - polnozrnati pšenični kosmiči in Choco rings - hrustljavi čokoladni žitni obročki. Kot že samo ime pove, so Bran flakes - polnozrnati pšenični kosmiči namenjeni tistim, ki še posebej stavijo na zdravi način prehrane. Pšenično zrno namreč vsebuje veliko sestavin, neprecenljivih za pravilno vsakodnevno prehrano, vendar pri predelavi žal pogosto odstranijo tudi otrobe, z njimi pa Bran flakes - polnozrnati pšenični kosmiči in Choco rings - hrustljavi čokoladni žitni obročki. V Bran flakes - polnozrnatih pšeničnih kosmičih ohranili naravne sestavine in hranilne vrednosti posameznega žitnega zrna kar se da nespremenjene. tudi vitamine in minerale. Prav zaradi tega smo v Bran flakes - polnozrnatih pšeničnih kosmičih ohranili naravne sestavine in hranilne vrednosti posameznega žitnega zrna kar se da nespremenjene. So namreč bogati z visoko kakovostnimi beljakovinami, ki v veliki meri zadostijo dnevnim potrebam po beljakovinah, vsebujejo minimalne količine maščob ter minerale in vitamine B, ki so pomembni pri brezhibnem delovanju živčnega sistema in preventivno delujejo proti slabokrvnosti. Kar 18 % nepogrešljivih dietnih oz. prehranskih vlaknin, nujno potrebnih za brezhibno delovanje prebavnega trakta, pa zagotavlja izdelku Bran flakes -polnozrnati pšenični kosmiči, edinstveno mesto med žitaricami za zajtrk. Že bežen pogled na embalažo z upodobljenimi veveričkami da slutiti, da je izdelek Choco rings -hrustljavi čokoladni žitni obročki, namenjen predvsem otrokom. Ker sta predpogoj za slasten zajtrk njegova všečnost in dober okus, so Choco rings - hrustljavi čokoladni žitni obročki prav to: prijetno hrus- tljavi, z okusom čokolade, ki se mu nihče ne more upreti ter bogati z ogljikovimi hidrati iz koruze, riža, pšenice in ovsa, kar predstavlja hitro dostopno energijo. Poleg tega vsebujejo veliko vitaminov B in mineralov, ki v kombinaciji z mlekom zagotavljajo pravilno rast kosti in skladnost razvoja v obdobju intenzivnega odraščanja. Izdelki iz skupine Droginih žitaric za zajtrk Zlato polje so popolnoma naravni izdelki, brez dodanih maščob in aditivov. Zato so enostavno najboljše, kar lahko izberete za vaš prvi jutranji obrok skupaj z mlekom ali jogurtom. Primerni pa so tudi za lahko večerjo ali pa kot hrustljav prigrizek namesto čipsa. Še posebej jih priporočamo v prehrani otrok in mladine. Priporočljivo je, naj ogljikovi hidrati v uravnoteženi prehrani zagotavljajo približno 55 % dnevno potrebne energije. Izdelki iz skupine Droginih žitaric za zajtrk Zlato polje so popolnoma naravni izdelki, brez dodanih maščob in aditivov. Zatorej naj bo vsako jutro dobro jutro z žitaricami za zajtrk Zlato polje, kajti kdor dobro začne, je že na pol poti. Vili KLEVA PREDSTAVLJAMO VAM VSI PRAVNIKI PAČ NISMO TEČNE IN DOLGOČASNE SORTE ... Bo že držalo tisto o relativnosti pa o optimizmu in pesimizmu, češ da je vse odvisno od zornega kota opazovanja oz. od tega, kaj želiš slišati ali povedati. O tem, pa ne le o tem, sem razmišljala ob prebiranju odgovorov na vprašanja, ki sem jih zastavila dekletoma v Drogini pravni službi z namenom, da ju predstavimo v glasilu. Povod za moje razmišljanje/so bile Andrejine besede o pravu in njenem pristopu do te vede, o delu v pravni službi in o medsebojnih odnosih s sodelavci. Pri tem sem tudi ponovno odkrila, kako zelo rada sodelujem pri oblikovanju vsebine glasila, predvsem takrat, ko odkrivam male skrivnosti sodelavcev. Tokrat sta bili na vrsti sodelavki iz pravne službe. Vprašanja so bila kratka in enostavna, vsebina običajna, odgovori pa vsekakor vredni avtoric. Kako bi se predstavili 'tujcu'? ANDREJA: Sem ljubljanski primerek, bitje s celine. V Drogo me je zaneslo leta 1997, ker me je moj potepuški duh odvlekel na Primorsko. V začetku so me ljudje gledali bolj kot redko žival, saj biti Ljubljančan in še pravnik po vrhu Andrejin “potepuški duh " v Benetkah Slike k članku: Majda VLAČIČ človeku v Drogi ni bilo ravno v okras. Ob pogledu na pravnika se ljudje ponavadi kompletno stresejo od groze, saj se spomnijo kakšne neprijetnosti iz svojega življenja, vendar vam lahko zagotovim, da vsi pravniki pač nismo tečne in dolgočasne sorte. In to kljub temu, da nam je osnovno čtivo Uradni list, ki niti kakšne dobre fotografije ne premore. Imamo pa zato blazno fantazijo. Sicer pa naskakujem svoje osmo leto pravniške delovne dobe, ki sem jo začela kot svetovalka za lastninjenje podjetij. Dve leti sem prebila na Višjem sodišču v Ljubljani, da sem lahko opravila pravosodni izpit (brez tega izpita pravnik namreč ne more zastopati podjetja na sodišču), potem pa sem delala v družbi DELO Prodaja d.d. kot pravnica. Ko sem prišla v Drogo, pravna služba kot taka še ni obstajala. Moja sodelavka Rossana je v zvezi s sodnimi spori sodelovala z odvetnikom Velkaverhom iz Kopra v okviru Kadrovsko splošne službe, ob mojem prihodu pa je bila Pravna služba organizirana kot samostojna OE, podrejena direktno upravi. Pravno stanje ali natančneje pravna dokumentacija družbe (razen tožb) še ni bila urejena, saj v začetku pravzaprav ni bilo kaj v roke prijeti. Vendar, če iskreno priznam, mi je bilo prav to najbolj zabavno, kajti ne maram rutine in ustaljenih opravil; pravzaprav se v kaosu odlično znajdem: večje kot so komplikacije, bolj prijetno se počutim. Rossana je pri delu bolj “nemške sorte". od rojstva, tu sem se šolala in kasneje tudi zaposlila. Moj način razmišljanja in reagiranja v določenih situacijah odkriva v meni tipični mediteranski temperament, le pri delu sem bolj 'nemške' sorte. Pred prihodom v Drogo sem bila zaposlena na Citroenu in na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sem si nabrala kar nekaj pravnih izkušenj. V Drogo sem prišla leta 1981 in se zaposlila v sektorju Področje od- ROSSANA: V nasprotju z Andrejo sem bolestno vezana na Obalo in na vse, kar se tu dogaja. Tu živim PREDSTAVLJAMO VAM Kontinentalci ali mediteranci - Drogin Barcaffe jih združi za isto mizo (ali na isti barki)! nosov in splošnih zadev, kjer je bila organizirana tudi pravna služba. Od takrat dalje 'sledim' pravni službi, ne glede na to, ali je pravnik v njej ali ga ni; le v pravni službi pa delam, odkar je v Drogo prišla Andreja. Kaj počneta v tej službi in kako? ANDREJA: Smrt za pravnika je, če mora delati pod kakršnokoli prisilo, po ukazih, če nima svobode in samostojnosti ustvarjanja. Mene bi to povsem ubilo. Mogoče bralcem ni znano, ampak tudi pravniki ob prejemu diplome zaprisežemo, bistvo te obljube pa je v tem, da se bomo pri svojem delu ravnali po načelih, da je vsak človek kot osebnost nosilec človeškega dostojanstva, pri čemer naše vrednote izhajajo iz humanizma, pravičnosti, enakopravnosti med ljudmi in poštenosti. Dolžnost vsakega pravnika je, da varuje avtoriteto prava in pravnih institucij. Pravično delovanje zahteva od nas pravnikov strokovno in korektno poklicno ravnanje, zanesljivost in strokovno neodvisnost. Iz tega izhajam, vse drugo je preprosto. Na kratko povedano, pravnik v Drogi skrbi za sodne spore, vlaga tožbe, pripravlja pogodbe in druge pravne akte, sodeluje pri sprejemanju internih pravilnikov, svetuje upravi in ostalim službam pri vprašanjih s področja zakonodaje, zastopa družbo ter sodeluje z državnimi organi. Rada pa tudi predavam o pravu sodelavcem drugih služb. Sicer me vedno skrbi, da bo kdo zaspal, pa običajno ostanejo vsi budni. ROSSANA: Sem nekakšna Andrejina podaljšana roka, ali v njenem stilu rečeno, ona je metla jaz pa smetišnica. Vsekakor, smeti za seboj ne puščava. Skrbim za izterjavo in pripravljam predloge za izvržbe, ka- kor tudi vso ostalo dokumentacijo, ki spremlja Drogine pravne posle. Skratka, dela v pravni službi res ni nikoli premalo, kar pa je navsezadnje pomembno tudi za najine sive celice. Ne želiva si namreč, da bi zaspali. Kaj vaju pri delu moti in kaj bi (morda) pri njem spremenili? ANDREJA: Trenutno sva najbolj nesrečni, kadar imava stranke, ker sva obe v enem prostoru in tako delati je nemogoče. Včasih se mi zdi, da je najina služba kot kolodvor, saj vanjo vsakih nekaj minut nekdo vstopi, težko najdeva mir za zapis misli. Pravo je natančna stroka, poleg znanja zahteva mir, razmislek, koncentracijo. To naju res moti, vendar pa je to problem, ki bo rešljiv s selitvijo. Sicer, pa mislim, da imava obe z Rossano svoje delo radi, radi imava tudi ljudi okrog naju in jim skušava pomagati po svojih močeh. ROSSANA: Selitev v novo tovarno nama obeta izboljšanje delovnih pogojev, saj sva sedaj pretirano »tesni sodelavki«, kar 'izpade' včasih tudi nerodno. Obljubljajo nama dve ločeni in obenem (tako kot sobe v hotelu) povezani pisarni. Kakšna bi bila »idealna« pravna služba? ANDREJA: Kaj naj rečem, verjetno pisarna z uradnimi urami od 10. do 10.15 enkrat na štirinajst dni, barcaffe in rižote s škampi pa bi nama stregli mladi študentje prava. Zaenkrat se tolažim s fantaziranjem in fotografijami. ROSSANA: Menim, da jo že imava. Andrejina zamisel pa ni napačna. Kakšno je mnenje o sodelavki? ANDREJA: Rossana je eden najbolj zanesljivih ljudi tega sveta. PREDSTAVLJAMO VAM V njej čutim posebno nagnjenje do prava in izredno bistrost. V začetku mojega dela v Drogi bi šlo težko brez nje. Pravzaprav rajši niti ne pomislim, kako bi stvari potekale. Njena natančnost in pedantnost je lahko drugim za vzor. Obe veva, da je delo potrebno opraviti in da sva sami sebi na voljo, da to opraviva tako, kot se spodobi. Zaenkrat ostajava v tej zasedbi, res pa je, da jaz odhajam v Ljubljano in bom najverjetneje locirana na predstavništvu na Prečni ulici, vendar glavna pisarna z dokumentacijo vred ostaja v Izoli, kjer bom enkrat do dvakrat na teden. ROSSANA: Andrejo imam zelo rada in to preprosto zato, ker je Andreja »ljudska« (zleze ti pod kožo), je odlična sodelavka in menim, da se tudi odlično dopolnjujeva. Glede na moj dolgoletni staž v Drogi pa lahko ocenim, da že veliko let nismo imeli tako dobrega pravnika. Glede Andrejinih prihodov iz Ljubljane (po njeni selitvi) pa bi predlagala poseben urnik, deljen na letni in zimski. Poleti bi morala biti ob morju sedem dni na teden, pozimi pa štiri. Kaj drugi povedo o vama? ANDREJA: Kaj drugi povedo o nama? Verjetno to, da imava dolg jezik, da pa jih vedno znova presenečava in najdeva rešitev. Priznam, da z besedami ne ovinkariva, vendar glejte, pravo ni nobena romantika. Pravo so dejstva in pravila. Tu ne moremo stvari reševati v belih rokavicah, saj v nasprotnem primeru pride do neprijetnih posledic. Tisti, ki se tega zavedamo, smo zato včasih tudi zoprni. Vendar -brez najinih izpadov bi bil v Drogi pravi dolgčas. ROSSANA: Ljudje, ki sprejmejo besedo tako kot je bila izrečena naju razumejo in spoštujejo najino 'jezikavost', veliko težje je komunicirati z ljudmi, ki iščejo smisel besed med vrsticami, ki jih ni. Kakšni so vajini načrti? ANDREJA: Neuspešno čakam na nadaljevanje šolanja - na specializacijo korporacijskega prava. Upam, da ga bom enkrat dočakala in da mi bodo okoliščine naklonjene. Do takrat pa bom počela druge zanimive stvari tega sveta. Rada bi povedala, da v Drogi bivajo čudoviti ljudje, da mi je vsak od njih dal veliko lepega in da ob selitvi v Ljubljano tega mnenja nikakor ne spreminjam, vračam se povsem iz osebnih razlogov, ker se tudi moja duša mora enkrat ustali-ti.Vrata v ljubljanski pisarni bodo prav tako odprta vsem, potrebnih pametnega nasveta. Ali pa tudi kakšne drobne neumnosti. ROSSANA: Moji načrti? Recimo, da bi naslednje leto, če bo to na Obali se-ve, nadaljevala šolanje na Višji strokovni šoli za poslovne sekretarje. V nasprotnem primeru pa imam drugo možnost (ki je stalno prisotna), Andreja je dobra učiteljica, »za pravom« pa se skriva ogromno stvari, katerih ne poznam, a me zanimajo. Saj poznate pregovor, na nas mladih in lepih svet sloni. Seveda tudi občasno popoldansko »brezdelje« prija. Pregovor že drži, toda ne smemo pozabiti dejstva, da se mladi učijo iz izkušenj nekoliko starejših, kar Rossana zagotovo že ve. Andreji in Rossani se za posvečeni čas v imenu uredništva zahvaljujem in jima želim, da bi se njune želje in načrti uresničili. Prepričana sem, da bo njuna predstavitev močno povečala interno zanimanje za Drogino pravno službo. (Pa ne iz pravnega vidika.) Foto: Jadran RUSJAN Tekst Majda VLAČIČ, Andreja BERCIERI, Rossana BEMBIČ VALUSSI MARKETINŠKE NOVICE OD DNEV(NIK)A DO VEČERA Z BARCAFFE Večerovi nagrajenci na pohodu v osrčje Benetk... Že nekaj let zapovrstjo dopolnjujemo oglaševanje in promocijo blagovne znamke Barcaffe z nagradnimi igrami v različnih tiskanih medijih. Leta 1998 pa smo v pogovorih z Večerom prišli na idejo, da bi nagrajence popeljali na izlet s katamara- nom v Benetke. Dogovorili smo se za nagradno igro, ki bi tristo nagrajencem omogočila ogled tega jadranskega bisera. Bistvo nagradne igre je bilo vezano na prepoznavanje posameznih embalaž vakuumsko pakirane kave Barcaffe. Kako smo to izvedli v praksi? V Večeru smo objavili črno-belo sliko embalaže v sicer vidnem barvnem oglasu (z močnim napisom 'S kraljico kav v Benetke'), bralci pa so morali ugotoviti ustrezno barvo in s kuponom poslati eno črtno kodo katerekoli embalaže Barcaffe v vakuumskem pakiranju. Odziv je bil izjemen. Na tisoče bralcev je bilo prepričanih, da si z barcaffejem lahko prvič ogledajo Benetke. Žal je na prvo tako potovanje lahko odšlo le 300 nagrajencev. Ker pa dober glas seže v deveto vas, kot pravijo, smo akcijo morali ponoviti. Pa ne le enkrat. Letos so se z 'Nagradno igro Barcaffe' v Benetke odpeljali bralci dveh vodilnih dnevnikov - Dnevnika in Večera. V igri je sodelovalo več kot 6500 bralcev, 600 srečnih nagrajencev pa si je Benetke ogledalo konec septembra (nagrajenci Dnevnika) oz. v začetku oktobra (veče-rovci). Tudi tokrat je kava Barcaffe ponovno slavila zmago. Majda VLAČIČ Visoka voda na trgu Sv. Marka ni prestrašila Droginih gostov MARKETINŠKE NOVICE SEJEM NARAVA ZDRAVJE Naj se že od daleč vidi, kdo razstavlja! beljakovin kot soja. Obiskovalce so prijetno presenetile solatne jedi in sladice iz kaš, kot npr. jogurtova strnjenka s piro in breskvami ali prosena kaša z jabolki in malinovim džemom. Med sejmom so na Droginem razstavnem prostoru podelili približno 7000 porcij kašinih jedi. Mojster Pozderec že ve, kaj sodi k zdravi prehrani! Solinar Lojze: “Če novorimo o naravi in zdravju, sol ne sme manjkati!" Tudi soli ni manjkalo. Za to je poskrbel solinar Lojze, ki je o soli znal povedati tudi kakšno pikro. Sejem ni bil tako močno obiskan kot predhodni. Tudi razstavljalcev ni bilo veliko. Predstavniki Droge na sejmu pa so svoje poslanstvo opravili prav tako dobro kot na vseh sejmih, tudi veliko večjih. se je izkazalo, da so ajdove jedi bolj poznane, pravtako ječmenove, prosene nekoliko manj, piro pa poznajo predvsem starejši ljudje. Tisti, ki nekoliko več pozornosti posvečajo zdravi prehrani, so o piri povedali, da ima celo več Letošnji sejem narave in zdravja je potekal od 13. do 17. oktobra. Droga je obiskovalcem predstavila svoje nove izdelke - kaše. Kulinarični mojster Matjaž Pozderec je iz kaš Zlato polje dnevno pripravljal 14 najrazličnejših toplih in hladnih jedi, od predjedi do sladic. Ob pogovoru z obiskovalci MA€STRO MARKETINŠKE NOVICE ŠTUDENTSKI KUHARSKI IZZIVI (MMUBb Bodoči mojstri kuhane hrane Mladi kuharji so pod strokovnim vodstvom kuharskega mojstra Bogomirja Strohsacka odkrivali skrivnosti morske kuhinje in starih domačih jedi, kot sta ribji brodet s polento in piranska ribja juha. Sodeč po odzivu in izraženih mnenjih so bili udeleženci nad tečajem navdušeni, s pridobljenim znanjem pa zadovoljni. Zelo so bili veseli Droginih predpasnikov, kap in zloženke Svetovalko k začimbam, najboljši »kuharji« pa so bili nagrajeni z Droginimi izdelki. Vse to smo izvedeli iz njihovega zahvalnega pisma in priloženih fotoutrinkov, ki so jih ujeli med tečajem. Tekst in slike Majda VLAČIČ V letošnjih poletnih mesecih seje v učilnicah Srednje gostinske in turistične šole v Izoli zbrala že peta skupina študentov, željnih novega znanja iz kulinarike. Za organizacijo tečaja je poskrbela voditeljica Katja iz študentske organizacije Univerze v Ljubljani. K sodelovanju je povabila tudi Drogo Portorož. Tečaja se je udeležilo 37 študentk in študentov iz cele Slovenije. IB Pozorno spremljanje pouka NAŠI ZAKLADI UPANJE IN POGUM - Sečoveljske soline - najdragocenejše, kar premore košček slovenskega Mediterana, podoba miru in lepote, zatočišče redkih ptic in nenavadnih rastlin, dragocena listina o tem, kako je bilo, kako se je živelo, delalo, ljubilo, upalo...Novi časi niso posebno prizanesljivi do tega edinstvenega, samosvojega dragulja, ki kljubuje neugodnim razmeram z nevidno, neverjetno močjo upanja na srečen razplet dogodkov. Morda kdo poreče, da zgodba o solinah ni nova in da je bilo o njih že vse povedano. Taka trditev je seveda daleč od resnice: v solinah se neprestano dogaja kaj novega, dva dneva nista enaka in tudi za na videz istimi dogodki in opravki stojijo zmeraj nova gibala, novi impulzi. Prav zato smo se spet podali na obisk med fonde in nasipe, prepričani, da bo vredno zapisa vse, kar bomo videli in kar nam bodo povedali. Gospod Dario Sau, vodja pridelave soli Ker smo želeli izvedeti kaj več o žetvi soli in trenutnih pogojih dela, nas je sprejel vodja pridelave soli, gospod Dario SAU - prijazno in brez nestrpnosti, kot že nekajkrat doslej. Že večkrat v zadnjih letih nas je presenetil optimizem zaposlenih v solinah, zato si nismo mogli kaj, da ne bi že kar na začetku razgovora povprašali, kako je zdaj s tem. NG: Kakšna sta razpoloženje in delovna vnema zaposlenih? Ste še zmeraj optimisti? G. SAU: Med našimi občutki ne prevladuje ravno trdna gotovost, prav gotovo pa vsak dan znova prevlada upanje na ugodno rešitev položaja v solinah. Prav zato zaposleni - vsi, brez izjeme -skušamo dati vse od sebe in se ne ustrašimo nobene nove in težje zadolžitve. Upamo, da bodo soline preživele, pri tem pa je razumljivo, da nas je tudi malo strah, saj poznamo finančne težave. Vemo, da nas samo prodajne cene soli ne bodo rešile iz teh zank, treba bo najti še druge finančne vire - najverjetneje v obliki raznih dodatnih dejavnosti v Krajinskem parku. NG: Kako je bilo letos z žetvijo soli? Radi bi zvedeli, kako nanjo tudi sicer vplivajo vreme in druge razmere v solinah, koliko ste planirali in kakšna je bila dejanska realizacija. G. SAU: Kadar je pridelek odvisen skoraj izključno od narave oziroma od vremenskih pogojev, je težko planirati. Istočasno pa se seveda ne moremo izogniti kalkulacijam pokrivanja stroškov. To z drugimi besedami pomeni, da bi morali z dvajsetimi (trenutno) redno zaposlenimi pridelati do 12 tisoč ton soli; tedaj bi bili - računovodsko gledano - pozitivni oziroma vsaj na "pozitivni ničli". Gre za količino, katero bi lahko pridelali le ob optimalnih dejavnikih: ugodnemu vremenu, brezhibni infrastrukturi, popolnoma usposobljeni delovni sili, pri čemer imam v mislih predvsem sezonsko zaposlene delavce. Le-ti, žal, niso vsako leto isti, kar pomeni, da vsakokrat dosti časa in energije porabimo za učenje "se- Delo v solinah poteka še zmeraj tako, kot pred sto leti. NAŠI ZAKLADI Neme priče preteklosti zoncev". Ravno pravilen pristop do dela bi po mojem lahko precej pripomogel k boljšim rezultatom. Postopki pridelave soli so namreč klasični, že sto in več let ni bilo bistvenih sprememb in jih zaradi zakona o krajinskih parkih tudi ne bo. Z minimalnimi napori in stroški bi torej lahko vzgajali ne le nove kadre za stalno zaposlitev, ampak tudi "sezonce", ki bi se vsako leto vračali in jih ne bi bilo treba vsakokrat na novo učiti. Žal nam finančno stanje zaenkrat ne dovoljuje takega načina usposabljanja. Še pred nekaj desetletji je solinarstvo prehajalo iz roda v rod - prav zato, ker stari način dela ostaja nespremenjen - danes pa si tako nadaljevanje tradicije težko zamišljamo. Za normalen, nemoten potek vseh del bi po grobi oceni in za prvo silo potrebovali (in država je o tem natanko poučena) petnajst redno zaposlenih soli- narjev; zdaj so štirje na Leri in eden v Strunjanu. Potrebovali bi tudi pet vodarjev na Leri in tri za nadzor južnega dela solin (Fonta-nigge). V solinah so seveda potrebni tudi vzdrževalci; trenutno jih je sedem in prepričan sem, da bi to število zadostovalo še naprej, ako bi le država zagotovila sredstva za sanacijo infrastrukture. Vemo namreč, da je urejen objekt lažje vzdrževati kot takega, ki razpada. Prav zato je podpora države naše veliko upanje. Postopno norma- Solinarji nismo pretirano zahtevni, želimo pa si, da bi si pokojnino zaslužili tu, v solinah, in da bi na stara leta imeli lep občutek, da naše delo in potrpljenje nista bila zaman. liziranje infrastrukture bi nam omogočilo, da bi (prav tako postopoma) zaposlili primerno število ljudi, izboljšali kakovost dela in s pomočjo sezonsko zaposlenih tudi rezultate. Zavedamo se, da pridelava soli ne nudi finančnih možnosti za idealno število zaposlenih (po en zaposlen v vsakem od petdesetih fondov), toda pomanjkanje ljudi dostikrat zakrivi še večjo škodo. Tako nismo, na primer, uspeli pravočasno pripraviti kristalizacij-skih površin, ker se je prav v času priprav zrušil star zid in poškodoval nasip. Prišlo je do tako imenovanega preboja in poškodba je bila tako velika ter nevarna za ostale površine, da smo morali dobesedno pustiti vse ostalo ob strani in sanirati nasip. Ako bi imeli dovolj zaposlenih, bi pripravili manjkajoče kristalizacijske površine in bi bile kasneje pridelane NAŠI ZAKLADI popustimo, lahko pride na več koncih do škode v infrastrukturi. Neprestano smo na terenu, sami smo ne le delavci ampak tudi čuvaji in nadzorniki, vzdržujemo red in čistočo (tudi revno stanovanje je videti manj uborno, če je pometeno in čisto), vsako ped hočemo imeti urejeno in se zato dostikrat pozabimo vprašati, če je že ura za odhod domov. NG: Prej ste omenili novo zakonodajo; kaj vam bo prinesla? Če vse življenje delaš »• solinah, poženeš korenine ■ kol solinske trave. količine soli občutno večje; pridelali smo namreč nekaj več kot 5000 ton. NG: Česa si želite v okviru realnih možnosti in pogojev? Kaj si obetate od bližnje prihodnosti? G. SAU: Sol ima nizko ceno - pa ne samo pri nas. Tudi drugod je obstoj solin dostikrat odvisen od države. Pogrešam pa trženje soli, morda blagovno znamko in v okviru tega nekaj marketinške aktivnosti. Porabniki še vedno niso dovolj poučeni o sestavi in uporabnosti soli, o njenih pozitivnih učinkih. O soli je pri nas premalo napisanega, pa še tisto je namenjeno bolj ozkim krogom ljudi. Vsi v solinah upamo, da nam bo nova zakonodaja omogočila rešiti vsaj največje težave. Res je, da nekaj let v zgodovini ne pomeni dosti, a nam, ki čakamo na dodelitev finančnih sredstev, se teh nekaj let vleče kot večnost. Žal se tudi stanje v solinah slabša in vsa neizmerna dobra volja dostikrat ne zadostuje več. Zavedamo pa se, da moramo vztrajati, kajti če le malo G. SAU: Lastnica Krajinskega parka je zdaj država. Njene pravice in dolžnosti so torej zakonsko določene. Za nas to pomeni, da lahko pričakujemo ne le finančno pomoč, ampak tudi strokovno svetovanje pri izbiri dodatnih dejavnosti, ki bi nam finančno zelo koristile. Predlog oziroma seznam teh dejavnosti je država že prejela; ker pa je področje krajinskega parka zaščiteno, bo moteče izločila. S tem se tudi mi popolnoma strinjamo, saj nam je dosti do tega, da občutljivi biosistem v solinah ostane kar najbolj neokrnjen. Ena od predlaganih dejavnosti je turizem -seveda le v obliki ogledov solin in solinarskega muzeja. Pričakujemo torej vladno Uredbo o krajinskem parku Sečoveljske soline (tako se ta dokument uradno imenuje) in upamo, da nam bo olajšala breme. NG: Nekoč ste rekli, da v solinah vsi delate vse, kadar je nuja. Ali to še velja? O soli je pri nas premalo napisanega, pa še tisto je namenjeno bolj ozkim krogom ljudi. NAŠI ZAKLADI zaslužili tu, v solinah, in da bi na stara leta imeli lep občutek, da naše delo in potrpljenje nista bila zaman. Spoštovanje in ohranjanje tradicije hi morala hiti tlel šolskega programa in vzgoje nasploh G. SAU: Pa še kako velja! V tem trenutku si ne moremo privoščiti počitka ali zastoja: kjerkoli nastane "luknja" pri delovnem procesu, mora nekdo priskočiti - tudi jaz nisem izjema! Soline morajo vendar naprej! NG: Ali torej lahko rečemo, da vam je ža napol uspelo »prijeti bika za roge«? G. SAU (med smehom): O tem bova govorila drugo leto ob tem času za to mizo! Takrat bo zares kristalno jasno, če je bil naš optimizem nagrajen! Edino, kar v tem trenutku lahko trdim z vso gotovostjo, je, da smo zaposleni v solinah še zmeraj polni dobre volje do dela! Nismo pretirano zahtevni, želimo pa si, da bi si pokojnino Konec kramljanja! že nekajkrat med razgovorom so prišli na vrata in menda se vsem skupaj mudi po dogovorjenem opravku. Zunaj je pust oktobrski dan in ko se peljem proti izhodu, opazim, da zares povsod vlada red, nobene navlake ni na nasipih in ob lesenih lopah. Vidi se: ti ljudje imajo radi svoje soline, svoj posebni svet; tako drugačen je od ostalih, tako vreden, da ga spoznajo rodovi, ki bodo prišli za nami! Gospodu Dariu Sauu se znova zahvaljujemo za prijeten razgovor in ga spomnimo na dogovor: Naš glas ga bo obiskal k letu (ako ne prej), da poklepetamo o solinarski vztrajnosti! Tekst Sonja POŽAR Slike Jadran RUSJAN SPLETNE STRANI www.droga.si 1. dejanje - maj 199X: »Stanka, a mi lahko, prosim, zbereš podatke o tem, kako se je razvijalo naše podjetje od začetka ustanovitve do danes? Pa dodaj še kakšen podatek o tem, kdaj smo pričeli s proizvodnjo posameznih blagovnih znamk, da bo bolj zanimivo! Hja, čimprej. Čez en teden, recimo!« Takšni in podobni klici se vrstijo vsak dan. In kaj mi drugega preostane, kot da se spet zakopljem v arhiv, listam po starih številkah glasila - oh, kje smo že pisali o tem, kako seje pričelo s proizvodnjo kave pri nas? In tako vsakič znova iščem in iščem, listam po glasilih, telefoniram in sprašujem ljudi, tipkam... In ko mi po enem tednu uspe zbrati vse podatke, me že čaka naslednja naloga - napiši tekst o... »Živjo - prošnjo imam zate! Nujno bi potrebovala nekaj o žitaricah - pa sliko kakšnega žitnega ali koruznega polja. Aja, pa drug teden bom morala napisati nekaj o predelavi začimb - le kje naj najdem vse te podatke?!?!« Zakaj mi takšni in podobni klici ne vzbujajo več slabe volje? Ker vem, kje lahko najdem vse podatke, ki jih želijo od mene - in to celo na enem samem mestu! Hvala bogu, da imamo svojo stran na internetu! Sedem k računalniku, vtipkam naslov www.droga.si in pričnem z brskanjem. Aha, žitarice, je rekla - ji bom sprintala kar vse - od pšenice do ajde.... pa še kaj splošnega. Pa tale slika koruznega polja bo tudi v redu. Jo bom kar shranila. Tako, pa sem končala. Medtem ko se tiska, pa bom še malo pobrskala po receptih -prav prilegel bi se mi ledeni čaj. Oh, kar sline se mi pocedijo ob tej sliki! Bom dala pa še tole printat, da bom znala okrasiti kozarec, kot je tale tukaj. Prav lepo izgleda. Hvala bogu, da so mimo dnevi, ko sem morala brskati po glasilih, iskati podatke iz velikih kupov knjig, tekati okoli.... Oh, le kaj bi brez interneta! (Stanka X, Droga Portorož) Sanje? Znanstvena fantastika ali resničnost? Res je! Ni vam več potrebno brskati po debelih knjigah, si razbijati glave s tem, kje boste našli razne podatke o vašem podjetju, ki jih zahtevajo od vas pri vašem vsakodnevnem delu. Poznam bližnjico. Kliknite na www.droga.si! No, pa si na kratko oglejmo, kaj vse lahko najdete na tem naslovu. Spletne strani Droge Portorož so razdeljene v štiri glavne sklope informacij: PODJETJE, BLAGOVNE ZNAMKE, NOVICE in RAZVEDRILO 2. dejanje - april 200X: ^ sklopu PODJETJE so zbrane razne informacije o podjetju - osnovni podatki o podjetju, glavne dejavnosti, organizacijska struktura, kratka zgodovina...; finančni podatki - kazalci, bilance stanja, izkazi uspeha, poročila o prodaji, informacije za delničarje...; kontaktne osebe - naslovi, telefonske številke... Ob kliku na meni BLAGOVNE ZNAMKE se odpre stran, kjer lahko najdete vse informacije o izdelkih. Izbirate lahko med lastnimi ali tujimi blagovnimi znamkami, ogledate pa si lahko tudi, katere nove izdelke smo pripravili v zadnjem času. Podrobneje so opisane naše blagovne znamke. V sklopu VSE O... najdete splošne informacije o posameznih živilih - o kavi, čaju, žitaricah, začimbah, paštetah, vloženi ze- SPLETNE lenjavi, soli.... Poleg kratke zgodovine in prednosti izdelkov smo pripravili tudi zanimivosti s posameznega področja - najdete jih pod rubriko Ali veste? Pod IMENOM POSAMEZNE BLAGOVNE ZNAMKE (npr. BARCAFFE, 1001 CVET...) so s tekstom in sliko predstavljeni vsi izdelki te blagovne znamke. Izveste lahko tudi vse o pripravi jedi oz. pijač, pa o dodatkih, sestavinah... Na spletni strani lahko med drugim najdete tudi idejo za pripravo jedi - pobrskajte med recepti! Tudi NAGRADNE IGRE, ki trenutno tečejo, so tam. Sklop NOVICE je namenjen vsem, ki jih zanima, kaj se dogaja v podjetju: pregledate lahko zadnjo številko glasila Naš glas, preberete sporočila za javnost oz. povzetke člankov, v katerih pišejo o Drogi Portorož. V sklopu RAZVEDRILO smo na enem mestu zbrali vse zanimivosti, nasvete, recepte, nagradne igre in še kaj o posameznih živilih. Za lažjo orientacijo so glavni sklopi - meniji PODJETJE, BLAGOVNE ZNAMKE, NOVICE in RAZVEDRILO dostopni na vsaki strani. Logotip Droga vas v trenutku vrne nazaj na naslovno stran, v kuverti levo spodaj pa nam lahko na naš naslov na internetu pošljete vaše predloge, pripombe ali ideje v zvezi s spletnimi stranmi Droge Portorož. Tekst je dopolnjen s slikovnim gradivom. Poleg osnovnih podatkov so na voljo še podstrani o posameznih temah (npr. Kaj je kofein), do katerih lahko pridete s klikom na geslo - podčrtano besedo v tekstu (npr. kofein). Strani redno obnavljamo in dopolnjujemo z novimi podatki ter s svežimi informacijami. Ponujajo vam vse, kar ste želeli vedeti o Drogi Portorož, o njenih izdelkih, o živilih, ki jih predeluje podjetje in najnovejših novicah ali informacijah, ki jih potrebujete pri svojem delu. Kako smo že rekli na začetku? Sanje? Znanstvena fantastika? Resničnost - kaj mislite? Se želite prepričati? Nič lažjega - sedite za računalnik, vtipkajte naslov www.droga.si, klikajte in se pustite presenetiti! Saša JAVORIČ ZAKONODAJA ELEKTRONSKO -ELEKTRONSKI PODPISI S sprejetjem zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu je Slovenija med prvimi desetimi evropskimi državami zakonsko uskladila elektronsko poslovanje s poslovanjem v EU. V Sloveniji smo pravkar dobili neovirano in varno elektronsko poslovanje v domačem mednarodnem poslovanju. Začel je veljati zakon o elektronskem podpisovanju in elektronskem podpisu. Potreba po tovrstnem podpisu seje povečala, ko je informacijska tehnologija omogočila elektronsko poslovanje. Najpomembnejši del tega poslovanja je prav elektronski podpis, ki zagotavlja pravni učinek elektronskih podatkov. To je področje, kjer ima Slovenija vse možnosti za enakopraven nastop, saj na področju interneta geografska lega države in njena velikost nista bistveni. Vprašanju elektronskega podpisovanja so posvečale pozornost Komisija ZN za mednarodno gospodarsko pravo, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska unija. Z usklajevanjem načel za elektronsko poslovanje se ukvarja tudi Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Tako je bila decembra 1999 sprejeta Direktiva 1999/93/EC Evropskega parlamenta in Sveta Skupnosti o okviru za elektronske podpise, ki je postavila v državah članicah EU pravni okvir za elektronsko poslovanje in priznanje elektronskih podpisov v pravnem prometu. Članice so dolžne, do 19. 7. 2001 uskladiti svoje nacionalne zakonodaje. S 26. 6. 2000 smo v Sloveniji dobili Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki je popolnoma usklajen z evropsko in svetovno ureditvijo. Sprejetje zakona je za slovensko gospodarstvo in državno upravo pomembna prednost, saj Slovenijo uvršča med prvih deset evropskih držav, ki so z lani sprejetimi pravili Evropske unije zakonsko uredile elektronsko poslovanje. Dokaz napredne komunikacijske infrastrukture in širokega dostopa uporabnikov interneta je tudi to, da so zakon o elektronskem podpisu skoraj istočasno sprejeli tudi v ZDA. Bistveni namen zakona je pravno izenačiti elektronsko obliko poslovanja z dosedanjim klasičnim, papirnatim poslovanjem ter pod določenimi pogoji priznati elektronskemu podpisu enako veljavo, kot jo ima v papirnatem svetu lastnoročni podpis. Za pomembne pravne posle, na primer pri prodaji nepremičnin, pa to ne bo veljalo. Še vedno bo potrebna overovitev notarja. Po novem je elektronska oblika izenačena s papirno pri arhivih prepisanih z zakonom. Pogoj: elektron- sko zapisani podatki morajo biti dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo, da ustrezajo glede oblike, da je iz njih mogoče ugotoviti dejstva glede izvora, prejemnika, časa in kraja pošiljanja ali prejemanja in da v zadostni meri jamčijo nespremenljivost sporočila. Pri izpolnitvi teh pogojev velja, daje (kadar zakon zahteva predložitev ali hrambo dokumentacije v izvirni obliki) elektronska oblika sporočila ustrezna. Zakon določa nekaj izjem, kot so darilne pogodbe, oporoke, prenosi pravic na nepremičninah, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ter drugi posli za katere je potrebna notarizacija in ne elektronski podpis. Dokler ne bodo sprejeti vsi podzakonski akti, ki bodo omogočali nemoteno elektronsko podpisovanje, je zakon, žal, v tem delu še vedno neučinkovit. Alenka KUB1K V solinah zmeraj naletite na zanimive ostanke iz preteklosti Foto: Jadran RUSJAN DROGINA PRIZNANJA DROGINA POSLOVNA ODLIČNOST SPET NAGRAJENA S svojim načinom obveščanja vlagateljev, delničarjev in drugih javnosti v slovenskem poslovnem prostoru letos vodimo na področju preglednosti in odličnosti. &im«u Pfcl/NANIK rnuiSANiR rR|/NAN|t V časniku Finance so v prvi polovici oktobra izbirali Najboljše letno poročilo za leto 1999. Upoštevali so poročila družb, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, drugih večjih družb ter bank, družb za upravljanje in zavarovalnic. Strokovno komisijo, ki je pregledala 43 letnih poročil, so sestavljali gospodje Vili Perner, pooblaščeni revizor, Kosta Bizjak, finančni strokovnjak, Brane Gruban, trženjski strokovnjak, Peter Velkavrh, strokovnjak za naložbe, Marko Hočevar, predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti in Tatjana Hrovat, finančna strokovnjakinja, ki je sestavila tudi model za ocenjevanje. Izbrali so pet najboljših letnih poročil v skupnem seštevku točk ter, posebej, še tri letna poročila glede na vsebino, obliko in inovativnost. Vsak član komisije je smel letnemu poročilu prisoditi skupaj največ tisoč točk. Pri tem so ocenjevali vsebino (tu je posamezno letno poročilo lahko doseglo največ 700 točk) ter obliko in inovativnost, ki sta bili lahko vredni največ 200 točk vsaka. Če je bilo letno poročilo na internetu in v angleški različici, pa si je prislužilo še 100 točk. Podelitev priznaj je bila 17. oktobra v dvorani SKB banke, d.d. v Ljubljani. Drogo Portorož je na sloves- nosti zastopal predsednik družbe in generalni direktor gospod Matjaž Čačovič. Predstavniki vseh nagrajenih podjetij so prejeli posebna priznanja, Droga pa je kot absolutni zmagovalec prejela še nagrado, kristalni pokal, izdelek Steklarne Rogaška. V skupnem seštevku je bilo Drogino letno poročilo ocenjeno s 4.190 točkami. Na drugem mestu je bila Sava, d.d. iz Kranja (4.125 točk) in na tretjem Mercator d.d. (3.720 točk). Perutnina Ptuj, d.d. seje s 3.655 točkami uvrstila na četrto mesto, Petrol, d.d. pa je bil peti - osvojil je 3.630 točk. Glede na posebna merila pa so bile družbe nagrajene takole: Droga d.d za vsebino, Mladinska knjiga Tiskarna, d.d. za obliko in Sava, d.d. za inovativnost. Tako se je vsem dosedanjim priznanjem Drogine poslovne odličnosti pridružilo še eno. Pomembno je, da vidimo v njem ne le nagrado ampak tudi spodbudo za ohranjanje in dograjevanje kakovosti na vseh področjih dela in poslovanja. Lilijana IVANEK PEČAR Slika Urban ŠTEBLJAJ FAO 16. OKTOBER, SVETOVNI DAN HRANE 12 korakov do ZDRAVE PREHRANE CINDI - Prehranska priporočila Na ta dan leta 1945 je bila v okviru OZN ustanovljena Organizacija za hrano in kmetijstvo FAO, katere namen je skrbeti za ustrezen nivo prehrane in življenjskega standarda pri ljudeh širom sveta ter izboljšati produktivnost kmetijstva. Letošnji svetovni dan hrane je bil posvečen zdravju. Ob tej priložnosti je iniciativna skupina, ki deluje na širši primorski regiji, organizirala okroglo mizo na temo »VARNA HRANA ZA VSE«. Strokovnjakom iz živilske industrije (Ljubljanske mlekarne, Delamaris, Mlinotest, Kras), predstavnikom pridelovalcev hrane (Agraria), zdravnikom, vodjem prehrane v nekaterih bolnicah, predstavnikom inšpekcijskih služb, univerze ter samostojnim strokovnim delavcem smo se priključili tudi predstavniki Droge. Dotaknili smo se tem, kot so gensko spremenjena živila, moderne tehnike sterilizacije živil, prisotnost aditivov v živilih, zdravju prijazne tehnologije, kakovostne prednosti nekaterih izdelkov, integrirana pridelava ter neprimerna prehrana in bolezni, ki so posledica le-te. V sklopu Svetovne zdravstvene organizacije deluje v Sloveniji CINDI Slovenije, ki svojo dejavnost usmerja predvsem v preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Ob tej priložnosti objavljamo prehranska priporočila CINDI, ki so ključ uravnotežene in zdrave prehrane. Priporočila lahko uporabljamo vedno in povsod: doma ali v restavraciji, ko se odločamo, kaj bomo jedli ter v trgovini, ko nakupovalno košarico polnimo v priporočenih razmerjih petih skupin živil: 1. Uživajte v jedi. 2. Jejte čimbolj pestro hrano, ki naj bo pretežno rastlinskega izvora. 3. Večkrat na dan, ob vsakem obroku jejte kruh, žitarice testenine, razne kaše, riž in krompir. 4. Večkrat na dan, ob vsakem obroku jejte različne vrste zelenjave in sadja (več kot 400 g dnevno). Izbirajte doma pridelane vrste. 5. Nadomestite mastno meso in mesne izdelke s stročnicami (fižol, grah, bob, leča, soja...), ribami, jajci ali pustim mesom. Kadar uživate meso, uživajte puste vrste, v malih količinah in ne vsak dan. 6. Dnevno uživajte zmerne količine posnetega mleka in manj mastne, manj slane mlečne izdelke (jogurt, kislo mleko, kefir, skuta in sir). 7. Uporabljajte čim manj maščobe za zabelo, pripravo hrane in namaze. Hrano pripravljajte na zdrav način (kuhanje, dušenje, pečepje...). 8. Čim redkeje posegajte po slaščicah. Namesto sladkih pijač pijte naravne sokove in vodo. 9. Izogibajte se že pripravljene slane hrane in ne dosoljujte hrane pri mizi. 10. Bodite dnevno telesno dejavni in jejte toliko, da bo vaša telesna teža normalna. 11. Če pijete alkohol, ga pijte čim manj (ne več kot 1 del vina ali 2,5 del piva) in ne vsak dan. Di-di alkohol vsebuje kalorije! 12. Dojenje je najustreznejši in zadosten vir prehrane dojenčkov do šestega meseca starosti, nato postopno uvajajte primerno prehrano in lahko nadaljujete z dojenjem do drugega leta starosti. Nataša GLADOVIČ OKOLJSKA VZGOJA ISO 14001 ŽE V PLENIČKAH Kot pri vsaki stvari velja tudi pri okoljski vzgoji pregovor: “Kar se Janezek nauči, to Janez zna!” S prvimi pojmi o skrbi za naravo in okolje se otroci srečajo že v vrtcu, lepega odnosa do narave pa jih naučimo lahko tudi starši. A naši malčki bi nas gotovo začudeno gledali, če bi jim kar naenkrat začeli razlagati nekaj o ekologiji, ozonski luknji, učinku tople grede in podobnih čudnih pojmih. Kljub temu pa jim lahko z malce pozornosti in dobre volje že v prvih letih življenja marsikaj razložimo, da si bodo zapomnili tudi ko bodo že odrasli. O odpadkih Že majhne otroke lahko - predvsem z vzgledom - naučimo, da papirčki od bonbonov in prežvečeni žvečilni gumiji sodijo v koš za odpadke. Če smo na izletu v naravi, odpadke hranimo v vrečki, ki jo nato odvržemo v kontejner. Otrokom lahko pokažemo, da časopisni papir lahko zbiramo v posebnih zabojnikih , v nekaterih mestih pa imajo tudi možnost ločevanja drugih odpadkov - stekla, rabljenih baterij, plastike. Večjim otrokom lahko razložimo, kateri odpadki so razgradljivi in kateri tudi po dolgih letih v naravi ne razpadejo. Lahko naredimo tudi praktični poskus: na vrtu zakopljemo krompirjeve olupke in čez nekaj tednov raziščemo, kaj je iz njih nastalo. O vodi Pri nas v Sloveniji je pitna voda, ki priteče iz vodovodne pipe, nekaj samo po sebi umevnega, a mogoče kmalu že ne bo več tako. Zato našim malčkom pojasnimo, da je pitna voda dragocena in jo je škoda po nepotrebnem trošiti. Med umivanjem oz. ščetkanjem zob naj bo vodovodna pipa zaprta. Pri vsakem splakovanju stranišča odteče več kot 7 litrov vode, in če je še tako zabavno večkrat zaporedoma spustiti vodo, ker tako lepo šumi, naj tega ne počnejo. Na morju in ob jezerih otroke lahko opozorimo na odpadke, na katere bomo naleteli - plastične steklenice, ki plavajo po površini in zarjavele konzerve na dnu. Razložimo jim lahko, kako so odvrženi odpadki škodljivi za morske živali in kako ribice zaradi mastnih madežev na vodni gladini ne morejo dihati in poginejo. O naravi Skupaj z otroki opazujmo dogajanje v naravi - v gozdu, na travniku. Opazujemo ptice, pogovarjamo se o tem, kako so nekatere živali ogrožene in jih ne smemo uničevati. Spoštovati OKOLJSKA VZGOJA moramo tudi male mravlje, ki med travnimi bilkami tako prizadevno nosijo težak tovor in jih ne smemo pohoditi samo zato, ker so nam trenutno v napoto. Pojasnimo jim, kako so vse stvari v naravi skladne in v ravnovesju. Živali so del narave, vsaka ima v njej svojo vlogo. Pikapolonice niso samo lepe, ampak tudi koristne, saj uničujejo listne uši in na ta način ščitijo naše vrtne rastline bolj kot razni kemični insekticidi, ki sicer res uničujejo žuželke, a istočasno tudi zastrupljajo tla in vodo. Priložnosti, da se z otrokom pogovarjamo o naravi, je nešteto in to lahko izpeljemo mimogrede, brez “pridiganja”. Če bodo otroci naravo vzljubili, se jo bodo naučili tudi spoštovati in varovati. Najbolj učinkovito vzgojno sredstvo pa še vedno ostaja DOBER VZGLED VSEH NAS. Manuela Ferenčič MEDEN Risbe Sara MEDEN NAŠA ANKETA Spoštovane bralke in bralci glasila Naš glas! V prejšnji številki ste znotraj glasila našli priloženo anketo o tem, kako ste zadovoljni z glasilom. Anketni list ste z vašimi idejami, pripombami in pohvalami izpolnili in oddali v poštni nabiralnik. Na dnu vsake ankete je bil kupon, ki ste ga izrezali in hranili do žrebanja. Oktobrska številka Našega glasa je pred vami in kot obljubljeno, so v njej tudi izžrebane številke kuponov ankete Naš glas. Vaš odziv je bil izjemno dober, saj je na naš naslov prispelo kar 205 anket. Izmed vseh prispelih anket je komisija izžrebala 30 privlačnih nagrad (polo majic). Tričlansko komisijo so sestavljali: Ivica Čuk, Aleš Škraba in Milan Žolnir. Tisti, ki boste med objavljenimi številkami prepoznali vašo številko, posredujte kupon in Vaš naslov ge. Mariji Mekiš v vzorčno skladišče (PC Argo), ki vam bo nagrado poslala. Nagrado lahko s kuponom prevzamete tudi sami. Izžrebane številke so naslednje: 103 412 553 761 114 421 596 868 138 478 629 914 188 488 691 917 278 509 697 960 360 531 738 967 365 538 750 1026 Rezultati ankete bodo objavljeni v naslednji številki glasila. Vsem, ki ste poslali anketo, se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Na ta način bo glasilo postalo še bolj zanimivo, uporabno in privlačno, zadovoljni pa bomo tudi ustvarjalci časopisa. Za tržne raziskave Slavica LOZEJ POT OB MEJAH SLOVENIJE DVA VAMDROVCA ALI DOŽIVETJE POSEBNE VRSTE Poleg zarodkovega lebdenja v maternici in otroškega plezanja po vseh štirih je hoja najbolj naravno človekovo gibanje. Dandanes smo že pozabili, kako izgleda, če pešačimo več sto metrov. Kljub pregovoru, da se počasi daleč pride, hoja v večini primerov ni najbolj priljubljeno sredstvo za premagovanje razdalj. Hitro se utrudimo in se raje usedemo v avto. Na kolo pomislijo le redki. Na različne načine poskušamo ujeti čas, ki beži pred nami, a hitrejši kot smo, bolj se nam mudi. Tudi svoj prosti čas hočemo izkoristiti do konca in hitimo sem ter tja. Torej, kako ustaviti čas? Včasih je treba narediti kaj protislovnega in hiteti počasi. Neverjetno je, kako se čas počasneje izteka, če se nam ne mudi! Vse je v naših glavah, in če smo se sposobni umiriti, bo čas na naši strani. Letos sva se s prijateljico odločila, da bova dopust preživela v naravi, kakršno so poznali ljudje pred mnogo leti. Mislim na leta, ko narava še ni bila prepredena s cestnimi, železniškimi, letalskimi, vodnimi in še kakšnimi povezavami, na leta, ko so ljudje večino časa porabili za iskanje hrane in imeli med iskanjem dovolj časa za medsebojno druženje, ko so bili del narave in so bili tesno povezani z njo, hkrati pa od nje tudi zelo odvisni.. Kam se odpraviti, kje iskati take kraje? Spraševala sva se, ali taka na- rava obstaja znotraj meja naše dežele. Mogoče prav ob mejah? In odločitev je bila sprejeta. Peš ob mejah Slovenije! Pravijo, da je odločitev že pol uspeha, nihče pa ne pove, kaj je tista druga polovica uspeha. Pot se je začela na koprskem pomolu. Ura je bila zgodnja in vreme je bilo prijetno. Prijatelj naju je pospremil skozi koprske ulice in naredil nekaj posnetkov. Potem sva ostala sama. Po nekaj metrih hoje sem najprej pomislil, kje bom spal to noč. Ko sem razmišljal o tem in ugotovil, da mi bo najbolj verjetno nudil zavetišče šotor, sem se začel zavedati teže, ki sem jo nosil na ramenih v nahrbtniku. Pogledal sem levo proti Sonji in videl njen veliki nahrbtnik. Nahrbtnik uživa na mojem hrbtu Nisem vedel, ali naj bom vesel ali žalosten, ker jo čaka ista usoda kot mene. In kaj sva nosila v teh nahrbtnikih? Ponavadi je najtežja hrana, ampak tokrat je nisva vzela s sabo. Odločila sva se namreč, da se bova hranila izključno s sadjem, ki ga bova nabrala na poti, mogoče s kakšno zelenjavo, lešniki, orehi in seveda vodo. Imela sva malo dodatnih oblačil. Nekaj proti dežju in hladnemu vremenu pa nekaj kratkih hlač, spodnje perilo in majice. Od sorodnikov sva dobila pelerinici, ki sojih dobili na srečanju s papežem v Sloveniji, imela sva nekaj parov I Gornji J Petrovci i— | | n f tvaniševcj? ^ ,'Mravograd Manbor fjMežica Vuhred rala m Srediiče£ ogarska dolina . ob. Trenta ;obarid esena vas •ragovica Bušem 'enče ho vije WLipica Stranska Mas. Grčarice SLOVENUA POT OB MEJAH SLOVENIJE kratkih hlač, majic, spodnjih hlač in nogavic. Tudi dodatne čevlje sva pustila tam, ker sva hodila v takih, ki so bili namenjeni prav pohodništvu in so bili primerni za hojo po gozdu, travi, makadamu, asfaltu, skalah, le po dežju ne, kot sva ugotovila kasneje. Tudi dolge hlače in srajce z dolgimi rokavi sva pustila tam v upanju, da naju ne bo zeblo. Ko sva na novo poskusila nahrbtnike je bila stvar znosnejša, in ko sva jih še stehtala, sva ugotovila, da se bo vsak od naju sprehajal še z dodatnimi 13 kilogrami. Z nahrbtnikoma sva torej opravila. Misli o prenočevanju je sledilo razmišljanje o hrani. Že lep čas pred odhodom na Pot ob mejah Slovenije sva se oba prehranjevala s sadjem, zelenjavo, oreški in raznimi sadnimi sokovi, tako da večjih težav v tem letnem času nisva pričakovala. In imela sva prav. Človek ne more verjeti, da obstaja toliko različnih vrst sliv, hrušk, jabolk, da so breskve skoraj po vsej Sloveniji, da maline in robidnice popestrijo jedilni list, da je še marsikateri potok, predvsem tisti v gorskem svetu, poln čiste hladne vode, da te grozdje odžeja in nahrani hkrati, da je v naših gozdovih veliko lešnikov, da je veliko divjih rastlin užitnih, da obstajajo ljudje, ki ti radi ponudijo paradižnik, da obstaja veliko vrst koruze, ki tekne tako pečena kot surova, ko je še mlečna. Gozdnih jagod se razveseli vsak. Kje se bova umivala? Vso pot ob Narava je radodarna in izbira je pestra nogavic in dodatne čevlje. Bila sva tudi dobro oborožena proti žuljem z raznimi obliži in vato. Imela sva vsak svoj nož in majhno sekirico, ki sva jo nosila s sabo bolj zaradi dobrega občutka kot česa drugega. Potem so bili tu še spalni vreči, šotor, pohodni palici, čelni svetilki, fotoaparata, video kamera, nekaj dodatnih baterij in filmov, beležnici, dve vrvi s sponkami, knjiga o preživetju v naravi, denarnici, ustna harmonika, piščalka, kompas, topografske karte in še nekaj »malenkosti«. Vsaka stvar je bila sama zase lahka, vse skupaj pa je bilo zelo težko. To težo sva kmalu začela čutiti v ramenih, ki so z bolečino sporočala, da sta nahrbtnika pretežka. Po dveh dneh hoje proti severu ob zahodni slovenski meji se je bolečina v ramenih stopnjevala. Imela sva srečo, da so bili Sonjini sorodniki v Vrhovljah na začrtani poti in sva lahko pri njih odložila odvečno prtljago. Zelo težko je bilo izbrati stvari, ki naj bi jih pustila pri njih, ker sva že itak imela pri sebi le najnujnejše. Vsaj tako sva mislila. Potem pa sva razpolovila število Pogled na Sočo in Novo Gorico POT OB MEJAH zahodni meji naju je spremljala naša najčistejša, najhladnejša in najlepša reka, Soča. Lepo se je namočiti v taki vodi. Če si bil še prej utrujen in brezvoljen, si dobil že ob samem pogledu nanjo nov zagon. Res je hladna. Nisva plavala v njej, pustila sva ji le, da naju objame okrog ramen in potem sveža nadaljevala pot. Tako je bilo po celi Soški dolini, do izvira » hčere planin«. Kako je, ko naju dohiti dež, sva kar večkrat občutila. Najbolj neprijetno je bilo v bližini Grgarja, kjer naju je dež zalotil ponoči in pošteno namočil šotor. Voda se je začela nabirati pri nogah. Spalki sta bili že povsem namočeni. Začutil sem, kako mi voda teče po nogi in se nisem upal niti premakniti. Bilo nama je zelo neprijetno in nisva vedela, ali naj poskušava zaspati, da bo čimprej minilo, ali naj greva iz šotora in poiščeva kako zavetje. Zunaj je lilo in noč je bila dolga. Dež naju je spremljal tudi na poti čez Vršič. Že vzpon je bil dovolj težak, pa nama je ponagajal. Tolažila sva se s tem, da bi bila mokra, tudi če ne bi deževalo, in naenkrat je postalo vse lažje. Po spustu z Vršiča sva s Včeraj je bil deževen dan prihodom v Kranjsko Goro zaključila z zahodno mejo. Minilo je deset Tik pred koncem najdaljše etape dni. Ugotovila sva, da hodiva prepočasi, da je 15 do 20 km hoje na dan premalo. Potrebno je bilo narediti načrt dnevnih etap, saj nama bi sicer zmanjkalo časa. Ugotovila sva, da morava hoditi slabih 40 km na dan, če hočeva priti nazaj v Koper v predvidenem času. So bili dnevi, ko sva naredila tudi po 50 km dnevno. Absolutni dnevni rekord pa je bilo 60 km iz G. Petrovcev v Prekmurju do Središča ob Dravi v Prlekiji. Na tej poti sva bila motivirana s ciljem. Čakal naju je moj domači kraj, tam pa - o! - postelja, ki je bila sicer trda, a vseeno mehka v primerjavi s kombinacijo šotor - spalka - zemlja. Prespala sva tudi na senikih, a postelja je vseeno nekaj popolnoma drugega. Tekst in slike Vojko RAJH (Se nadaljuje) za počitnikovanje v zimsko/pomladni sezoni od 1. 11. 2000 do 31. 5. 2001 v počitniških stanovanjih DROGE d. d. Portorož KANINSKA VAS BOVEC ^ Apartma, za S' osel? (3 &pai;trn Apamfia ža4 mX°' 2,500 SIT/nočitev, DDV vključen 2:000 SIT/nočitev, DDV vključen Toplice DOBRNA! Dobrna Hotel ŠVICARIJA \ Koristniki imajo na razpolago dve sobi -/2x2 ležišči, ( koriščenje bazena in zajtrjc za 4 osebe - SM\V\ \649 \ \1A REDA Novigrad, Hrvaška Apartma s šestimi ležišči (trije^partmaji) fcOPARI Mali Lošinj, Hrvaška Apartma Š1> Jdrrfiftii ležišči (štirje apartmaji) 2.500 $|T/nočitev, DDV vključen /nočitev, DDV ni 2.600 SIT/nočitev, DDV ni Interesenti za koriščenje navedenih počitniških stanovanj oziroma hotelskih sob, izpolnite obrazec PRIJAVA ZA POČITNIKOVANJE, ki ga dobite v tajništvu profitnega centra aii pri tajnicah v skupnih, štabnih In strokovnih službah DROGE d.d. Portorož. PLUŽNA ROK ZA DOSTAVO IZPOLNJENE PRIJAVE JE 25./30. 10. 2000 Komisija za počitnikovanje bo predlog RAZPOREDA za koriščenje počitniških stanovanj objavila najkasneje do 05.11. 2000. a-t3vor BOVEC 460m | .) Tudi po razpisih za počitnikovanje se Zavemo, kako zelo hiti ta naš čas ... Komaj smo '^oddahnili od poletnih počitnic in (kot je zapisala kolegica Sonja y uvodniku prejšnjega NG) začutili, kako nam “poletn^dopusti vtisnejo poseben pečat neskaljene radosti”, vas zdaj že opozarjajoča prav kmalu pride čas, ki bo zahteval krajši premog, bodisi v pozno jesenskih dneh, bodisi počitnice za božično/novoletne praznike, pa zimske šolske počitnice in ž njimi vsaj malo zimskih snežnih radosti; potem bo pa spet pomlad, velikonočni in prvam$js&.pre^nM-nr4 \ ■\3B± .. Hi J Ponudbe drugih možnosti - Jurgovo in Kranjsko goro, pa boste zasledili v NG v novembru 2000. Pa še to: lepo se imejte, kjerkoli že boste! • Referentka za počitnikovanje i" 14 i T~~~t ii -< 'jShktak. —■ uui^ KUNIGLINDINI ZAU Draga Kunigunda, ko sem bil še mlad, so najhitreje napredovali tisti, ki so imeli "rdečo knjižico". Kakšno pa moraš imeti danes, da uspeš? Eden brez Ne potrebuješ nobene knjižice. Važno je le, da nisi zapisan v tisti, ki jo ima REFA. Draga Kunigunda, ponekod na zahodu že imajo v velikih podjetjih navado (z njo so začeli Japonci pred približno dvajsetimi leti), da ugotavljajo, kakšni so odnosi med šefi in podrejenimi. Če ugotovijo visoko stopnjo šefove nepriljubljenosti, stvari raziščejo in - če drugače ne gre - ga tudi premestijo; menda so potem rezultati dela boljši. Kdaj bo tudi v Sloveniji tako? Poučen Draga Kunigunda, vsi vemo, da bomo del proizvodnje iz Arga preselili v Gosad in del proizvodnje iz Začimbe v Zlato polje. Kaj pa bodo potem počeli zaposleni, ki so delali na teh linijah? Ali je kdo poskrbel za nadomestne programe? Saj imamo vendar cel kup ljudi, ki naj bi razvijali nove izdelke! Sumnjičav To je res, vendar pa nam manjka ljudi, ki bi razvijali zamisli o novih izdelkih... Draga Kunigunda, eden od členov Pravilnika o pravicah in dolžnostih nam prepoveduje, da bi kjerkoli v javnosti govorili o svojih nadrejenih in ostalih zaposlenih. Ali ni to že malo podobno omejevanju svobode govora? Zakaj pa se, denimo, jaz ne bi smel s svojim sosedom pogovarjati o šefu? Diskutant Ne gre za omejevanje svobode govora! Gre samo za varnostni ukrep, da ne bi prišla v javnost kakšna šokantna resnica... KOMENTAR Saj je že tako-le z majhno korekcijo: če so odnosi med šefi in podrejenimi slabi, tega nihče ne razišče, premestijo pa podrejene... Draga Kunigunda, ko nas je bilo v Drogi nekaj čez tisoč, sem krepko delal in imel slabo plačo. Potem pa so se stvari začele spreminjati in danes nas je pol manj, toda jaz še zmeraj krepko delam in moja plača je še zmeraj slaba. V čem je sploh razlika med nekoč in danes? Včerajšnji V številu zaposlenih. “Kako pa to, da te v Drogi niso sprejeli v službo?” “So mi rekli, da jih že Kunigunda dovolj zbada!" JiilH —} i* 3 * <3 ^ 5 << J> Ml 4 * a. 'j t> rt JI d Jt J J 2 J? (I I _ O 5*d *'S? «3> «■3 2 * 11 0*10* fž st jfc— > «y i li lfe_fl. I * «*■ > b s? ilz hi s a** ** * £ M5 l2~ Jl 1 1A H i «5 2 o o ^ *£ 3 < j <*> f * £ A ^ O 5-lf *s|- 4 ti !>2 r o f >ort> |3-5 # *Nv| Ns* z 5 11 li !*& *i o ©. (Sg © 3h m li if! " _5_ M ji 3