GIASIIO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
jmr NOVOTEKS
ŠT 1 - LETO VII - NOVO MESTO, 31. JANUARJA 1979


%

4 .
P l
:
.L*
L^V*’

Hi
ri
f ? -12




H 1
2&



MODA „79”: pogled na naš razstavni prostor in nagrajeno otroško kolekcijo
Program dela DOT Dolenjske
Društvo inženirjev in tekstilnih tehnikov Dolenjske šteje 179 članov — od tega jih je v Novoteksu 121,30 v Labodu in 28 v Tekstilani. V naše področje sodi tudi DO Trikon; ker pa se njeni člani ne udeležujejo sestankov niti se ne vključujejo v delo društva, je 10 smatral, da strokovnjaki Trikona ne žele biti člani DITT Dolenjske.
10 je imel v zadnjih mesecih več sej, na katerih je poleg tekoče problematike obravnaval ter pripravljal program dela društva za leto 1979. V samo pripravo so se vključevali predvsem strokovnjaki naše delovne organizacije, vključno z glavnim direktorjem. Ugotovljeno je bilo, da se vsi zaposleni, vključno s tekstilci ne utegnejo ali pa nimajo interesa, da bi se izobraževali, oziroma se ne seznanjajo dovolj hitro z novostmi, razvojem tekstilne tehnologije ali pa z novostmi iz drugih področij (n. pr. ekonomike itd.).
Program dela ima zlasti dva namena:
I.	strokovno izobraževanje, ki naj bi se odvijalo na več poteh in to:
1.	Izobraževanje strokovnih delavcev po sekcijah z namenom, da se ob tekočih tehničnih. tehnoloških in drugih problemih strokovni kader seznanja in izobražuje. Nosilci takega izobraževanja so člani DITT znotraj posameznih DO in TOZD-ov.
2.	Izobraževanje po specifičnih smereh, aktualnih za DO in s tem spodbuditev teamskega dela. Nosilci teama so prvenstveno strokovnjaki iz DO, lahko tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
3.	Splošno izobraževanje širšega kroga delavcev, zaposlenih v tekstilni industriji z organiziranjem predavanj s področij, kot so: sistemske ureditve, kre-ditno-monetarni sistem, področje organizacij, zunanja trgovina in podobno. Izbor teh predavanj bo določal 10 in bodo organizirana za vse DO.
4.	Informativna dejavnost znotraj posameznih DO oz. seznanjanje zaposlenih s področja oblačenja, kreative, novih tehnologij in dosežkov, tehnično-tehnoloških izboljšav.
Raziskovalno in novatorsko delo za spodbuditev strokovnega kadra (vključno vzdrževalcev) k takemu delu (interni razpisi).
6.	Priprava elaboratov v okviru razvoja DO.
7.	Seznanjanje z novitetami iz vseh področij, ki so vezana na tekstilno industrijo (obiski razstav, sejmov).
II. društvena dejavnost znotraj DO in izven nje:
1 Osnova bodo strokovni posveti med TOZD—i za spoznavanje in razčiščevanje tekočih problemov.
2.	Z organiziranjem strokovnih sestankov med DO.
3.	Navezava stalnih stikov z drugimi dmštvi v sorodnih podjetjih.
Člani društva želijo, da bi navezali tesnejše stike s sorodnimi društvi in da bi organizirali čim več strokovnih ekskurzij. Ker pa zahteva vse to velike finančne zmogljivosti, bodo strokov-
njaki — člani društva, pripravili predavanja, ki se bodo honorirala. Ves tako zbran denar bo na razpolago za skupne potrebe društva.
Na področju strokovne dejavnosti so bile po sekcijah že obravnavane najbolj pereče teme oziroma problemi, ki so vezani na tehnično—tehnološke rešitve (n. pr. področje konven-tiranja in tehnoloških faz v predilnici; v konfekciji so že obravnavali planiranje itd.).
20. oktobra je bilo na Vino-merju v Beli Krajini srečanje
'n
Tega verjetno nismo prebrali..
DELO je 6. oktobra letos na svoji novo uvedeni strani komentarjev med drugim poročalo, da so v gradbenem podjetju .felagornija” v Skopju izračunali ceno izgubljenega delovnega časa. V tej delovni organizaciji, ki zaposluje
10.000	delavcev in ustvari na leto 3,25 milijarde dinarjev, stane vsaka minuta 3 dinarje. Če vsak delavec pride poprečno po 5 minut kasneje na delo, znese to kar 8.000 delovnih ur ali 150.000 dinarjev na dan (to je: 15 milijonov starih dinarjev!). Če se porabi za kajo ene cigarete 5 minut (vsak tretji delavec pa je kadilec), se potem dim spremeni v 2.630 delovnih ur ali v 50.000 dinarjev. Če vsak dan ne pride na delo samo 100 delavcev, pomeni to prav tako 50.000 dinarjev izgube. In če gre samo vsak stoti delavec za pol ure po zasebnih opravkih v rednem delovnem času, je spet izgubljenih
100.000	dinarjev.
Podobne izračune bi lahko pripravili v vseh naših delovnih organizacijah, predvsem tudi v negospodarstvu in sploh povsod tam, kjer delavska delovna disciplina šepa ali pa ljudje brezvestno zapravljajo dragoceni delovni čas.
tekstilcev. Nanj smo povabili tudi tovariša Simonetija iz PZ, ki nam je posredoval informacijo o akciji slovenskih tekstilcev za določitev mesta tekstilne industrije v sklopu nadaljnjega razvoja tekstilne industrije. Na zboru je bil sprejet tudi program dela za obdobje 78/79.
Udeleženci tega srečanja so bili enotnega mnenja, daje treba oživeti in spodbuditi aktivnost članov, saj slonijo vse zadolžitve le na peščici članov, ki so trenutno v odbom. S tem se bo strokovnjaku, še posebej tekstilcu, ponudila možnost po uveljavljanju in vključevanju na področjih, kjer doslej ni imel ali ni našel možnosti.
TAJNIK DITT DOLENJSKE-
!il!lllliiillllll!lllll!ll!II[llllli!lllltlllllllllllll|j|]|||||||||l|]||||||||!l!l![||||||||||!||||||||||i
Vendarle nova stanovanja?
V Novem mestu si lahko „milijo-nar“, vendar za svoj denar nečesa danes ne moreš kupiti: stanovanja! Tudi z zlatom ga ne moreš kplačati, ker novih stanovanj enostavno ni na prodaj. Občinska zbora krajevnih skupnosti in združenega dela sta na svojih sejah 28.12.1978 med drugim sprejela odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč, ki jih bo obsegal zazidalni načrt za del ureditvenega območja C-5 v predelu med Irčo vasjo in Brodom.
Enaka prepoved je izdana tudi za ureditveno območje B-10 v Žabji vasi. Kot vemo, so decembra le stekla dela za novo stanovanjsko sosesko ob Cesti herojev (nasproti pokopališča v Ločni). Torej vendarle premik. ..
!!l|[|ll!ll!i!lili!l!llllli!l!ll!!lliil!lilill!lllillllillil!llll!l!llilllllll!llliilll!llllllll|j|l!!
_ _
Dedek Mraz je tudi tokrat obiskal naše malčke v tovarniškem vrtcu; obljubili so mu, uu u„u«, ac bolj pridni, da ne bodo nagajali staršem in tovarišicam, „mini šolaiji” pa se bodo v 1. razredu na vso moč potrudili.. .
stran 2
. novoteRs
Na sejmu „Moda 79” smo dobili priznanje
Sejem , Al oda 79” je za nami. V nas je pustil najrazličnejše vtise, kritiko in pohvale. Za nas, delavce Novoteksa, mora letošnji ostati v lepem spominu. Že v prvih dneh sejma smo namreč izvedeli, da je priznanje prejela novoteksova kolekcija otroškega programa. Prav zares prijetna novica za ves kreatorski team, s kreatorico Jano na čelu.
,.Poglej, kaj ni veliko idej in živahnosti v modelčkih”, je oilo slišati od mimoidočih na sejmu. Res je, kolekcija otroškega programa je privabila vrsto občudovalcev otroških oblačil, pa naj bo to po pestrosti barv (od živo rdečih, oranžnih, modrih) ali pa po posameznih idejah in modelih.
Kompleti, hlačke, bluzoni, kombinezoni in otroška krilca, so bili izdelani iz naših pletenin Sandra ter Magda (v sestavu 45/55).
Praktičnost vseh modelov je še v tem, da so možne medsebojne kombinacije modelov, pa tudi dodatkov n. pr. puloverji in srajčke; ne nazadnje pa tudi v samem vzdrževanju pletenin, saj vemo, da se jersey odlično pere (prav to pa je za vse mamice še kako pomembno!).
Priznanje, ki smo ga dobili na sejmu , Al oda 79” je za celoten Kolektiv N ovoteksa prav gotovo lepa spodbuda, istočasno pa tudi obveza za nadaljnje, še boljše delo...
Prvič je imel Novoteks svoje razstavne prostore na dveh mestih: metražni (na sliki) in konfekcijski sta bila v različnih paviljonih
Navdušila je kolekcija nagrajenih otroških oblačil
Kaj bo s črnimi gradnjami?
Vzrokov, čemu se je ta ali oni občan lotil črne gradnje, je veliko — od stanovanjske stiske in pomanjkanja lokacij do nespoštovanja predpisov in enostavne predrznosti, češ, ,Jcaj mi pa morejo . ..” Tudi v novomeški občini je več sto stanovanjskih hiš, garaž in raznih drugih pomožnih objektov zgrajenih na črno, predvsem izpred nekaj let nazaj. O tem vprašanju sta 28. decembra 1978 sklepala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in sprejela odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj.
Odlok predvideva, da morajo sedanji lastniki objektov, ki so bili zgrajeni na črno, najpozneje do 19. marca 1979 prijaviti take objekte občinskemu upravnemu organu, ki je prisiojen za urbanizem. V šestih mesecih po
priglasitvi bo ta organ razvrstil take objekte v tri skupine:
v prvo bodo razvrščeni objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje;
v drugo bodo prišli tisti, za katere ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja in jih je treba odstraniti, vendar se odstranitev lahko za določen čas odloži;
v tretjo skupino pa bodo uvrstili take objekte, ki jih bo treba takoj odstraniti.
Kdo bo torej dobil lokacijsko dovoljenje, čeprav je objekt postavil na črno? Odlok to natančno določa; med drugimi bo to veljalo za objekte, ki leže na območju, za katero je sprejet zazidalni načrt oz. urbanistični dokument in je objekt z njim v celoti usklajen glede namenske izrabe prostora, lege oblikovanj odmikov itd. To bo veljalo tudi za objekte, ki sicer
niso zgrajeni usklajeno z zazidalnim načrtom, vendar so odstopanja take narave, da lastnik objekt lahko prilagodi zahtevam urbanističnega dokumenta (kot so napr. oblikovanje, višina, navezave itd.). V prvo skupino bo vključen tudi
objekt, ki ni v nasprotju z urbanistično in prostorsko dokumentacijo v pripravi oz. ga bo mogoče s to dokumentacijo vključiti v urbanistično ureditev prostora. Sem sodi še pogoj, da na „čmo” zgrajeni objekt ne vpliva negativno na naravno in kulturno dediščino in vrednote človekovega okolja. Zanj tudi ne bo smelo biti zadržkov glede pridobitve soglasij organov, organizacij in skupnosti k lokaciji objekta, kadar posebni predpisi taka soglasja zahtevajo. Objekt mora biti končno stabilen (trden) in va-
ren glede življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov.
Objekti, kjer naštetih pogojev ah možnosti ne bo mogoče izpolniti, bodo vpisani v 2. oz.
3.	skupino. Ustrezni organi bodo nato seveda postopali po zakonu in kot predvideva odlok. Prišlo bo tudi do rušenj oz. odstranitev črnih gradenj.
Odlok posebej zahteva, da mora biti postopek hiter. Predvideva tudi kazni za tiste, ki ne bodo priglasili „črnih gradenj”: prekršek lahko stane lastnika takega objekta od 1000 do 5000 dinarjev.Odlok pa vendarle prevsem odpira vrata vsem tistim lastnikom, ki iz kakršnihkoli razlogov doslej niso uredili potrebne dokumentacije za pridobitev lokacijskih in drugih dovoljenj, so pa na „čmo“ gradili.
novoteks
stran 3
Kako naj se pripravimo na smučanje
Kaj vse naj upošteva smučar med pripravami za novo sezono na snegu — Telesna pripravljenost je važnejša kot draga oprema
Mnogi mislijo, da bodo z nakupom drage opreme že lahko mirno počakali na prvi sneg in prvo smuko. Vendar temu ni tako. To seveda ugotovimo šele tedaj, ko je že prepozno, ko nam po prvih sto metrih vožnje že primanjkuje zraka in se nam prično tresti noge. Tedaj ugotavljamo, da je tako smučanje naporno in predvsem nevarno, ter da nam ne nudi nobenih pravih užitkov.
Da ne bi bilo tako, je prav, da že sedaj pričnemo s telesno pripravo, kajti zavedati se moramo, da si kondicijo nabiramo le počasi in da učinek na smu-Sčn ni odvisen samo od kvalitete smuči, temveč prav tako od uspešne telesne pripravljenosti.
Pripravo na smučanje navadno delimo na dva dela:
OSNOVA ALI TEMELJNA PRIPRAVA
V tem obdobju je potrebno čimbolj napolniti akumulator-
je”, kot se temu reče. To je obdobje pridobivanja osnovne vzdržljivosti. Za to so najbolj primerne ciklične telesne vaje (kolesarjenje, hoja, tek). Seveda pa je treba v naravo, v breg, na strmine in pobočja — skratka na tak teren, ki spominja na svet, na katerem bomo pozimi smučali. Zato pa nam okolica Kranja daje veliko možnosti. Zlasti primerna je trim steza (Očan), ki vodi po ravnem,navkreber in navzdol. Nevaren in valovit teren pa terja pri hoji ali teku prilagajanje stopal in členkov. Torej je treniranje po težkem svetu neprimerno bolj učinkovito, kakor hoja po sprehajališču.
In kako pogosti naj bodo taki treningi?
Učinek bo dober, če bomo vadili vsaj trikrat tedensko. Zadostuje pa že dobra ura take vadbe (hitre hoje ali teka), vendar pod določenimi pogoji:
1.	da gre za hojo ali tek po valovitem svetu,
2.	intenzivnost mora biti tako velika, da se znatno poviša frekvenca srčnega utripa,
3.	upoštevati moramo načelo postopnosti — od lažjega k težjemu, od majhne obremenitve k večji,
4.	pred vsakim treningom se je potrebno najprej ogreti.
Se najmanj težav boste imeli, če boste prve treninge opravili na trim stezi, kjer je vadba že programirana za vse starostne kategorije. Če pa ne, pa vam priporočamo hojo z daljšimi koraki, zaključite pa s tekom v zmernem tempu. Vse to naj traja kakih 10 minut. Zelo prav je, če nadaljujete vadbo s skupino razteznih vaj (s predkloni, zamahi z nogami, rokami itd.) Šele nato preidemo na glavni del treniranja. Odločili se bomo za 15 minut zelo hitre hoje ali teka.
Kontrola obremenitve je frekvenca srčnega utripa, ki mora pri mlajših doseči do 150 utripov na minuto, pri starejših pa do 120 uutripov na minuto. Zadnjih 20 minut treniranja na gozdnih stezah pa bomo namenili za sprostitev, torej za postopno umirjanje.
SPECIALNA
PRIPRAVA
Kot ste že sami opazili, je v osnovnem delu poudarek na krepitvi srca, ožilja in dihal. Potem, ko so „temelji” postavljeni (najnjanj mesec dni redne vad-
be), pride na vrsto specialna smučarska gimnastika. To so vaje, s katerimi imitiramo različna gibanja na smučeh in z njimi krepimo mišice, ki so pri smučanju najbolj obremenjene. Poudarek je na krepitvi mišic nog, trupa in rok. Za ta del priprave zelo priporočamo vadbo v trim kabinetu (TVD Partizan Stražišče), ker je zlasti v te namene zelo dobro opremljen (vadba z utežmi in težkimi žogami, poskoki, preskoki itd.)
Ko gre za telesno sposobnost, kakršna je potrebna za prijetno in varno smučanje, je potrebna vsestranska priprava. Človek rnora biti dobro pripravljen, vse mišice morajo biti okrepljene in vsi sklepi utrjeni. Zato morajo biti priprave na smučanje kar najbolj smotrne in pestre. Razen teka in hoje, gimnastike in atletike, morajo obsegati priprave na smučanje tudi igre z žogo.
Če boste upoštevali vsaj del teh nasvetov, vam bo smučanje v zasneženi naravi nudilo veliko več užitka in sproščenosti, kot sicer, iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Življenje je v
človeških rokah
Ob izteku starega leta so se zbrali v tovarništu menzi nekdanji delavci, ki so pustili v Novo-teksu velik del življenja in ki so ga gradili in vodili skozi najtežje trenutke razvoja. Po pozdravnih besedah tov. Udoviča so bili skromno pogoščeni, nato pa je stekel pogovor o „starih časih”
V zadnjih treh letih (1975-1977) se je število motornih vozil v Sloveniji povečalo kar za 19 odst., tako daje že lani na vsakih 5 prebivalcev prišlo eno motorno vozilo. Vsak tretji Slovenec je imel tudi vozniški izpit, zaradi česar je razumljivo, da se je promet na naših cestah izredno povečal. Strokovnjaki menijo, da je zdaj prometa na avtomobilskih cestah za petino več kot prejšnja leta, na magistralnih cestah za osmino in na regionalnih cestah kar za četrtino več kot prej. Skoraj 18 milijonov tujih osebnih vozil in 1,26 milijona tujih tovornjakov je dodatno delalo stisko na naših cestah. Zato ni čudno, da so ob štetju prometa na cestah med drugim ugotovili:
na magistralnih cestah znaša poprečni promet med 6.000 in
13.000	vozil na dan, v nekatera slovenska mesta pa se po vpadnicah zlije na dan tudi do
30.000	vozil. Poprečno je vsako četrto vozilo tovornjak, po večini samo dvopasovne ceste pa ob vsem tem že dolgo niso več kos tako povečanemu prometu. Stanje cestnoprometne varnosti zato občutno pada, število mrtvih v nesrečah pa nezadržno raste.
Bati se je, da bomo v tej »smrtni žetvi” dosegli najbolj žalosten rekord za dolga desetletja nazaj.
o
J2
O
(A
OJ «
n -§1 Q o o
Z £ tu ^ E
^ 'E — S ra
O n « « xi
-J a c a "
<ioox
'«d r	co o	rH
(N	(N	cnj cn ro	n
X
X
X
U	<T\ o r-\ cv	m	’*r
W A-K >-)	(N	CN	(N	(N	fN
a x
cn	ro	■'3*	m	vo	r-'
*H	r—I	i—I	r—t	i-H	i—<
Ln	v£>	cc	a>	o
rH	cn m
m v£> co <t»	o
CN	CN (N CN CM ro
Ir-^ I oo	cTi	o	»H	cn	ro
[■H I >H	rH	CN	CN	CN	CN
E]
0
cn ro ^ m vd
m v£» oo cr»
fro| m	vn	r^-	oo
I CN I	CN CN	CN	(N	CN	CN
I	00	(Ti	O	>—I	CN
'H	rH	r—i	CN	CN	CN
W fini
m y
w i—i
E-1	Ion	I	o	h	cn	ro	in
O.	1---1	rH	i—I	rH	r—I	r—(	r—|
Ch
W	|--1
| cn	|	ro	^	m	co
m©
13]
m	oo	cr\
CN CN CN CN CN (N
a w
cc ,___
w 0 o
u
flj
co	<y\	o	--h	cn
^ -H	rH CN	CN	CN
cn ro ^ m
0
ro n* in vo oo
3 <0 ^ ^ .®
o e ^ 'O
•C H « ^
£ m n -33
i-5"!"
•S 'd 5 -a T3
C C g S I _•
s "-Š w
■hT	~
5 bi-- §
c« T3 'C .3 Oh
[in I vx> oo
1 CN 1 CN	CN (N
(Ti	O	rH	CN	CO
-H	CN	CN	CN	CN	CN
« 0 <
D
frH|	cn	ro	rr	m	m
ffi	LniJ	>H	I—I	rH	>—I	<H	rH
K
|	|	m	i£>	oo	eri	o
00 CTl	O	rH
cn cn	ro co
-h	cn	ro	^	m	m
CN	CN	CN	CN	CN	CN
•^r m vo oo cn
0
I <D | P' CO 0'i	0
<K1
co ^ m
[Tol p' 00 (Tl	O r-H
I CN I CN CN CN ro ro
0
0
p
o
§ 0
o	<h	cn	ro	rj*	in
CN	CN	CN	CN	CN	CN
ro m id p- co
(O P' 00 (Ti o
cn ro ^
id co
CN CN CN 4

0
0
0
a
[H
CQ
|0 O Z
CTi	O	rH	CN	ro	Tf
•H	CN	CN	CN	CN	CN
cn ro ^ m io p-
m id p' oo eri o
.
Ic^Cga,
čl 5-"5^
c rta ^ w
« O g-pcjc ■_>§	§ o.
2 •? 3 ® « 0
O G G +
S-®.« u -J in a ce “
^ S El-s
0)
c
p
E
N
L0
co"
cn ro in	vo p'
CN CN CN CN	CN CN
0
*	0
<
1	0 “ ^ o ^
m	io	p-	oo	eri	o
»H	I—I	rH	i—I	r—I	CN
cn ro
rH r-H
ro in io 2 CU Eh W KJ 04 W
<^]<^]

£ H ^
P	00	CTi O	rH
rH rH	fH CN CN
CN CO
| rH |	cn	ro	n*	in	vo	p
z	pu	e-i	tn	xj	n,	cn
ro	■h-	in	io	p	co
CN	CN	CN	CN	CN	CN
vo	P	00	CTi	O	rH
•H	rH	rH	r-H	CN	CN
M j Qo| (Ti O rH CN CO
0 0
["č-nj	ra	n in	(£>	r~
2	04	Eh	cn >u	dr	W
I rH | cn	ro	n*	in	vo	p
[cn | cn	cn	cn	cn	cn	cn
in id p oo cti o
* 0 w 1—1
CQ .—.
^	| p |	oo	cn	o	^h	cn	ro
S	rH	^	rH	rH
O
rH	cn	ro	o1	m	id
z	04	Eh	cn	>o	04	cn
<
P
© e
i 0
0
0
0
m	0
w	1—1
k*	i—i
0
:©
0
©
20 21 22 23 ©	30 =	en 0 ^ cn /enT rH CN CN CN \rN/	0: 			 2 1 VD'	P	CO	en	O	r-	CN p r4|	rH	rH	r-.	(N	CN	CN S 1		2 W P
ro rr m vd	1(5);	CN ro N* in MD , _ ^4 ^4	VrH^	E- j QN~j 0 rH cn ro ^ XrT\	S w (J
vd p co en ^0^ »h cn ro	0 'r	m vd p co (X^ ; -H CN	joTj ro	0 vd p	w 0
27 28	0 S	29 30 31 )	[ vd ' p co en 0 rH I CN , CN CN CN ro ro	
20 21 22 23 ©		cn	ro	in	f vd v CN	CN	CN	CN	\CN^/ lO	VD	P	00	(en1	0	^	cn	ro	rr fin' \ rH j	CN	CN	CN	CN	CN \CN,/ - n I rvj t rri	; r	X w p
ro ^ uO vd ^P^	20-s 0 ^	co en 0 rH cn ^4	rH VrH/	< | m1 vd p oo en. c ^hn	2: w > 0 z
vd p co en /oN rH CN ro		3 4 5	•h cn ro n*	
0© 0 0 0 5
0
jT^Tj o1	in id p co
CN	CN CN CN CN
CN ro N"
ro o* in id P co
©
CN
CN
©
CO
G
rnr id p oo [ CN CN CN CN
B

cn o -H cn ro Xr'\
rH CN CN CN CN VP^y
(T=r>	CN	ro	TT	in	D
y	-	-	-	-	-
' rr1	in	d	p	co	en
<\l
©
©
15
S
o
+
tu
c
tu
E
N
IT)
co'
S
CN	ro	N*	in	ID P ^
CN	CN	CN	CN	CN	'
K
<
P
in ko p co en o \
© ©
|p|	oo	en	o	rH	m
<-^j	^	^	^
Z	o.	E-<	en	>o	o«	cn
[5J©
,0-
ž 0
<
B
en o
CN
©
cn ro
r*J
cn ro -»T m vd P
2	04	E-< en cu en
fOTj	O	rH
Icn|	ro	ro
(6J"j	ro	■*tr	in	vd	p	.
Icn |	cn	cn	cn	cn	cn	V^Ny
[ ih !	10	p	co	(n	o	Z©',
(J	^	^	^	^	oa
m	j ooj	en	o	<—•	cn	ro
^	1 1	04	00	<^l
m u? p
2 o. E-* en	04 en
(<o! en o rH cn cn ro ro
n=n cn ro rr in id /^pT
j CN j CN CN CN CN CN \<Ny
W [ ^
p LHj
I 0
I tt 1 in id p co en j
00 en o
©
rH cn rn -tr m vd
z 04 Eh en jo Oa en
Potujoča knjižnica je med nami
Že drugič vas obveščamo (prvič je bilo to 20. decembra lani v tovarniških „Novicah”), da je pričela 4. decembra poskusno obratovati potujoča knjižnica Novo mesto. Zakaj sploh govorimo o potujoči knjižnici? Njen glavni namen je predvsem ta, da koristijo njene usluge tisti prebivalci, ki v kraju, kjer prebivajo ali pa v svoji delovni organizaciji, nimajo ljudske knjižnice.
Vsak delavec si lahko naenkrat izposodi največ 3 knjige — in sicer do prihodnjega obiska potujoče knjižnice v njegovem kraju ali tovarni. Po tem roku jih mora vrniti ali pa prositi za podaljšanje. Knjige lahko vrne tudi po pošti na naslov: Potujoča knjižnica, Cesta komandanta Staneta 26, Novo mesto.
Kdor knjig ne vme pravočasno, plača zamudnino in stroške izterjave.
Vpis v potujočo knjižnico je brezplačen, prav tako tudi izposojanje. Ob vpisu morajo nad 18 let stare osebe predložiti osebno izkaznico, mlajši pa zdravstveno knjižico.
Študijska knjižnica ,,Mirana Jarca” je naredila razpored, ki velja do konca februarja. V njem so zajete vse proge, po katerih bo vozil kombi s knjigami.
Predlog še zdaleč ni idealen in ga bo treba dopolniti in spremeniti.
Prav v ta namen daje knjižnica vse predloge tudi v javno razpravo in prosi občane, da v najkrajšem času pošljejo na na-
slov ,.Potujoče knjižnice” vse najboljše predloge in rešitve.
Postajališča so zaenkrat naslednja: Ajdovec (8. 2. od 13 — 14), Bela cerkev (2. 2. od 13 — 14), Birčna vas (5. 2. od 14,30
-	15.30), Brusnice (1.2. od 16
-	17), Bučna vas (9. 2. od 13 — 14), Črmošnjice (16. 2. od 15
-	16), Dobruška vas ..Strešnik” (15. 2. od 9,30- 10,30), Dolenjske Toplice ,3or” (16. 2. od
9,30	— 10,30), Dolnja Straža (8. 2. od 16 - 17), Dvor (7.2. od 14,30 — 15.30), Gaberje (1. 2. od 14,30 — 15,30), Gornja Straža ,Novoles” (13. 2. od 9
-	10), Hinje (7. 2. od 13- 14), Karteljevo (9. 2. od 14,30 -15,30), Kočevske poljane (6. 2. od 13 - 14), Krka ,JSIS” (14. 2. od 8 — 9), Krka ,JLočna“ (14. 2. od 9,20 - 12,20 in
14,15 - 16,15), Mali Slatnik (1. 2. od 13 — 14), Mirna peč ,3eti” (od 13,30 - 14,30), Novoteks (20. 2. od 8 - 10)in 9. 2. od 17 — 18), Orehovica (12. 2. od 13 — 14), Podgrad (5. 2. od 16 — 17), Podhosta (6. 2. od 16 — 17), Podturen ,,GG” (16. 2. od 13,30 -14,30), Podturen (6. 2. od
14,30	- 15,30), Prečna ,JCS” (19. 2. od 15 - 16), Soteska (7. 2. od 16 — 17), Stopiče (5. 2. od 17,30 — 18,30), Šentjernej „Iskra” (15. 2. od 12 - 14), Šentjernej ,3odgorje” (5. 2. od 14,15 — 15,15), Škocjan (2. 2. od 16 — 17), Šmaijeta (2. 2. od
14,30	— 15,30), Uršna sela (5. 2. od 13 — 14), Veliki Lipovec (8. 2. od 14,30 - 15,30), Žužemberk ,Jskra” (13. 2. od 13
—	15) in Žameško (12.2. od 15
-	16)!
Vabimo vas, da izkoristite izredno priložnost, ki se vam ponuja s potujočo knjižnico, in si knjge izposojate!

Bla, bla, bla, bla,bla...
Namesto uvoda k novi rubriki posebno opozorilo: kakršnakoli podobnost imen, inicialk priimkov, službenih položajev, itd. s tistimi, ki se dejansko pojavljajo v delovni organizaciji, je povsem naključna. Zato uredništvo in avtor rubrike morebitne tožbe zaradi razžalitve ali obrekovanja, poslane na njuna naslova, hvaležno odklanjata, z zagotovilom, da v rubriki nimata namena nikogar žaliti oz. obrekovati. Če pa bi kljub temu kdo želel sprožiti sodni postopek, ga uredništvo naproša, da se predhodno zglasi v pravni službi delovne organizacije, kjer mu bo izprašani strokovnjak tožbo sestavil tako, da jo bo zagotovo izgubil. Sedaj pa k stvari:
!llllllll!lllillllllli!!lllllllllllllllllllllillll!!lllllllllllllllllllllllllilllllllll!ll!lllllll!lllllllll!l]||||||||KIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll!llillllllllil]|llllllllllllllllllllllllllill|]]|jlllllllllllllllltltllllll
Ko so na zadnjem delavskem svetu DSSS, ki šteje 15 delegatov, sprejemali sklep o trinajsti plači, je predsednik pri glasovanju naštel 16 dvignjenih rok. Neznani, kronično suhi tovariš je pomotoma dvignil obe roki...	*
Vodilni tovariš Slavko P. kupuje izključno Novoteksove hlače. Pravi, da ni tako bogat, da bi lahko kupoval poceni robo.
★
Jože U., ki ga je nehote povozil zakon o prepovedi prejemanja plače in pokojnine istočasno, šiudira predpise. V kratkem je z njegove strani pričakovati predlog sprememb pravilnika o delovnih razmerjih v poglavju, ki se nanaša na pogodbe o delu . . .
★
Roman B. je pismeno prepovedal Srečku O. prodajati grozdje, banane, jajca in podobne dobrine. V času decembrskega pomanjkanja kave, Srečko O. ni hotel Romanu B. prodati 5 dkg kave, češ, daje ta pod enakim zapornim režimom kot jajca. Po načelu reciprocitete pač . . .
★
No, sedaj, ko je kave dovolj, ima tudi Dora K. dovolj dela.
★
Vsestranska tovarišica Slava B. je dopolnila 360 mesecev. Obrazložili so ji, da je s tem postala polnoletna in da od slej sama odgovarja za svoja dejanja.
Martin D. je napredoval v ..analitika sistemov OD“. Nehvaležno je ugotovil, da bi vsem bolj ustrezal en sistem z veliko plačo, kot veliko sistemov z majhno plačo.
★
Perspektivne mamice Jožica Z., Vida K. in Zdenka K. razpisujejo javni natečaj za izbiro imena potomstvu. Pogoj: trne mora biti kratko, uporabno v mednarodnem občevanju, predvsem pa krščansko. Najboljši predlogi bodo odkupljeni.
★
Piko K. je prenehal razbrjatr telefone potem, ko so mu z Dinosa sporočili, da odpadnega bakelita ne odkupujejo več.
Tovariš Bogdan A. je na svojem delovnem mestu uvedel premakljiv delovni čas. Na delo prihaja ob 7. uri, odhaja pa ob 13. uri. Manjkajoči dve uri nadomešča z delom od 10. do 12. ure.
★
Ko so pred časom na disciplinski komisiji vprašali neko Bogdano 1., če se čuti nedolžno, je izjavila, da na intimna vprašanja ne bo odgovar-jala...	*
Sotrudnik Hinko S. je od svojih, zdravstveno ogroženih sodelavk dobil ukaz, da v pisarni ne sme več kaditi. Po lastni izjavi s tem ni bil posebno prizadet, ker mu je uboganje nežnega spola že v krvi.
Splošni, nabavni in prodajni sektor zamenjajo odlično ohranjeno, moš-ko-žensko, tridelno, nezamašeno stranišče v pritličju upravnega poslopja, s košatim, po možnosti zimzelenim grmom v bližini le-tega poslopja. Ponudbe pošljite pod , JJotri-kultura”.	^
Kadrovska šefica S. je izračunala povprečno stopnjo izobrazbe zaposlenih v DSSS. Rezultati so deponirani v sefu Ljubljanske banke in do nadaljnjega niso dostopni širši javnosti.	^
Miha G. ponuja naokrog stavo, da pride s svojim avtom neopraskan skozi zaprta vhodna vrata v podjetje. Stave nihče ne sprejme, IVS pa že preučuje možnost privaritve dodatnih palic v vrata.
★
Kadar gre vodilna tovarišica Branka J. po hodniku, tudi sicer zdravi mimoidoči dobijo nahod. Priporočamo intimnejši Channel No. 5. Morebitno razliko v ceni bomo tovarišici povrnili. ^
Danilo K. je tako zagnan pešec, da je celo lastno pisarno prestavil kakih 300 metrov daleč od upravnega poslopja.	^
Na zadnjem delavskem svetu DO so ustoličili Vlada M., Branko J. in Darka U. Ustoličenci slovesnih izjav zaradi pomanjkanja časa niso podali. Do poznih ur se je namreč vodila pomembna razprava o tem, ali je prava vrednost prehrambenega bona 11,98 din, ali 12,00 din ...
*
Na taistem delavskem svetu so neki znani tovarišici obljubili za rojstni dan mini sektor. Baje, da težav z izbiro darila ni bilo, bile pa so z izpolnitvijo mikroorganigrama.
★
Prej omenjena znana tovarišica je samo sebe izvolila za delegata v delavskem svetu DO (natolcujejo pa, da tudi v nekaterih drugih, tozdov-skih delavskih svetih). Dosledno prisostvuje vsem sejam, daje na dnevni red razna vprašanja (ki bi se morala obravnavati na AFŽ), v zadnjem času pa (nenaprošena) nadomestuje predsednika v dajanju pojasnil in odgovorov delegatom. Aktivnost v samoupravljanju pa taka . . .!
Med ženami blaženi podstrešnik Vlado Š. je prevzel honorarno delo. Hidrometeorološkemu zavodu Slovenije dnevno sporoča podatke o količini saj, ki mu skozi strešno lino padejo za vrat. S honorarjem pokriva stroške pranja srajc (glavo pa mu zastonj pere žena).
★
Medtem pa Breda R. resno kandidira za miss,,deska”. Tehta natanko 42 kg. Ti, ti, debeluška, ti! (Bi dejal rajnki Himmler.) ^
Miloš A. je izgubil ljubico. Kdor jo najde, naj jo da nazaj.
*
Tilka Ž. od strokovne literature bere samo še horoskope. Upa na boljše čase, ko bo tudi kateri od piscev le-teh dobil Prešernovo nagrado.
★
Potem, ko je Janez P. nehal pisati liriko, se je posvetil drugim, bolj posvetnim zadevam. Svoji najnovejši zaročenki na primer. . .
★
Socialnica Teja L. naproša vse akutne in kronične pijance, naj ga še vnaprej pridno dajejo na zob. Sedaj (na stara leta) seji namreč ne splača več prekvalificirati, če bi njeno delovno mesto postalo odveč.
Stanislav D. je nehal kaditi. Pričakovati je treba, da bodo nekateri iz čiste solidarnosti storili isto . . .
★
Takorckoč šefica stanovanjske komisije Darja N. zaradi pomanjkanja pohištva odda v podnajem prazno sobo, v svoji (pardon: družbeni) preveliki hiši. Pogoj: lastno pohištvo.
★
Razpisna komisija delavskega sveta DO plača Štefan vina tistemu, ki najde direktorja prodaje in trgovine. Istočasno daje na dnevni red vprašanje odgovornosti dosedanjih direktorjev. Pozabljivost, ki sta jo pokazala ob 20.000,00 din vrednem razpisu, je namreč politično nevzdržna.	+
Ratimir F. ne pusti objaviti o sebi štosa, za katerega meni, da preveč posega v njegovo zasebno sfero. Prav ima; če bi namreč tak štos objavili, bi nazadnje še kdo nepoklican utegnil zvedeti za sicer skrbno varovano skrivnost. . .
stran 6
novoteks
ALI STE VEDELI?
... V Sloveniji so za pripravo in izvedbo akcij mladinskih delovnih brigad porabili letos 20 milijonov dinatjev, vrednost vseh del pa znaša nekaj nad 40 milijonov dinarjev.
... V zadnjih 30 letih je sodelovalo v raznih mladinskih akcijah v Jugoslaviji več kot 2 milijona mladih. Svojemu ljudstvu so dali nad 80 milijonov delovnih dni, vsak deseti Jugoslovan pa je tako ali drugače sodeloval v tej zgodovinsko pomembni brigadirski,,armadi"
... Devizne rezerve	S FR
Jugoslavije znašajo skoraj 3 milijarde dinarjev, delovni ljudje Jugoslavije pa imajo razen tega na svojih deviznih računih štiri in pol milijarde dolarjev (razen teh pa tudi 105 milijard dinarskih prihrankov!). Ta denar je močna podlaga našega gospodarskega položaja.
... V Jugoslaviji gradimo danes skoraj 30.000 novih objektov, kar je dokaz izredne živ-Ijenske sile, čeprav nam taka obremenitev prinaša tudi veliko skrbi.
illllllll!llllll!lllllllllllllllll!illj||||||||||||lllllllllllll!lllll!l[lil[lllllllllllllllllll!llllllllll!ll!ll!lllll!l!ll!lllll!lllllll[|IEIIIIIII[|||||]|||||llllllll!l!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll1llll!ll!ll
Obvestilo o razporedu odmorov delavcev za malice
I.	DOPOLDANSKA MALICA
1.	TOZD Konfekcija I.
-	tehnologija in priprava konf.
-	skladišče hlač od 8.00 — 8.30
2.	— predilnica, — IVS od 8.30 — 9.00
3.	— priprava
-	tehnična priprava TOZD Tkanina
-	kontrola SS od 8.45 — 9.15
4.	- tkalnica, - pletilnica
-	TOZD Trgovina s prod. Bršlin od 9.00 — 9.30
5.	- Skupne službe: - kadrovsko-splošni sektor
—	finančni sektor
—	prodajni sektor
—	nabavni sektor
—	informacijski sektor od 9.15 — 9.45
6.	oplemenitilnica od 9.30 — 10.00
7.	— dietičarji od 9.45 — 10,15
II.	POPOLDANSKA MALICA
1.	- priprava, - tkalnica, - snažilke od 17.30 - 18.00
2.	— oplemenitilnica od 17.45— 18.15
3.	- predilnica, - IVS od 18.00 - 18.30
III.	NOČNA MALICA:
za vse delovne enote od 1.30 — 2.00
izjeme v razporedu malic so dovoljene le za tiste delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, kjer se delovni proces ne sme prekiniti ter za tiste delavce, ki imajo opravek s strankami in se zaradi tega ne morejo držati predpisanega razporeda malice.
Opozarjamo vse zaposlene, da se po sklepu izvršnega odbora delovne organizacije delijo mrzle malice ob istem času kot topla malica.
C~
Modni
kotiček
V,__________________/
Ker se vedno rade toplo oblečemo v pletenine, bi vas seznanili z novo silhueto, ki poudaija predvsem ramena in ozke boke. Bluzoni so krajši, s pasom ali brez ter ozki v pasu, s šal ovratnikom ali brez.
Pletenine so še vedno lahke, z efekti vozlastega prediva, buk-lea, v mulineu, melangeu ali pa z jacquardnimi vzorci. Za klasične puloverje, katerih moda se spet vrača, je predvidena shet-land volna. Na področju vse bolj interesantne ,.disko mode” je polno prediv, buklea in voz-lastih niti. Večkrat so zastopani
,,double efekti” kot n. pr. kratek brezrokavnik preko dolgega puloverja, tunike s hlačami in krili ali pa 7/8 plašči v kombinaciji z ozkim krilom.
Barve so za razliko od prejšnjega leta veliko bolj intenzivne, z blagim sivim odtenkom. Poudarek pa je na oker-rumeni in petrolej zeleni barvi.
i	+ Jk Hvala za vašo 'kri, ;
$ w ki rešuje življenja! \
^ Od 3. oktobra do 28. decembra so na novomeški transfu- £
*	zijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Pav- * ^ na Pangre (do sedaj ze 9-krat), Jože Zabukovec (14), Milka 1 N Gril (9), Brnko Vehar (5), Ana Špringer (15), Jože Šmajdek ^ ^ (19), Avgust Cvetan (3), Franc Štamfelj (6), Pepca Gajič £ N (13), Jože Erlah (10), Justi Damjanovič (17), Jože Ferbežar * ^ (12), Milan Goršin (1), Stane Kastelic (17) Damir Dujmovič £ ^ (5), Milivoj Zadkovič (13), Miha Gošnik (12), Jelica Spasov- * \ ski (8), Jože Kavšček (18), Alojz Kavšček (23), Martina ^ > Opalk (2), Marjeta Medle (15), Brane Mitag (16), Brane < S Avbar (26), Franc Kupljen (5), Jože Kosec (3), Milan Rado- * £ vanovič (9), Anton Avbar (11), Jožefa Ljubi (9), Jožefa £ J Femec (11), Greta Fink (9), Vida Golob (12), Matija Gaz- * S voda (27), Bogdan Avbar (13), Martin Kozjan (23), Vinko £ J Hribar (14), Franc Kovšca (3), Jože Udovič (38), Matija Be- * S (avič (11), Ivan Kocjančič (27), Božo Čavlovič (16), Anica £ ^ Željko (11), Jelka Kralj (6), Draga Kajtazovič (33), Anton J S Kaferle (12), Vera Matoh (1), Zdenka Pust (4), Jože Roz- £ ^ man (13), Tine Filip (11), Ivanka Jerič (15), Martin Može £ ^ (16), Marija Šinkovec (10), Alojz Blažič (22), Franc Pintar / S (18), Anica Mamič (8), Ana Bedek (4), Jožefa Kolenc (23), £ J Metod Žagar (4), Vojan Stopar (7), Majda Fideršek (4), Beti *
*	Radež (16), Stane Jurak (7), Cvetka Golob (13), Franc Ljubi £ ^ (2), Jože Gorenc (4), Drago Novak (17), Pavla Drenik (9), * \ Jože Lužar (8), Jože Mitag (9), Anica Potočar (8), Jože Ce- s ^ Kuta (24), Stanko Anžlovar (13), Ivanka Šmalc (13), Vesna * \ Sitar (3), Avguština Stipič (18), Franc Iljaž (20), Jože Kralj 4 \ (17), Peter Mali (15), Franc Murgelj (16), Jože Vrščaj (29), jj ^ Slavica Horvat (14), Milena Žitnik (15), Ivan Radoš (38), ^ s Marija Slak (17), Jernej Klemenc (19), Jože Kinčič (1), Niko £ S Reba (22), Slavko Bogolin (24), Drago Žučak (4), Anica ^ £ Župevec (35), Jože Mam (16), Jože Boltez (1), Karolina £ ^ Barbič (16), Jože Smrekar(29), Anton Pate (15), Pavle Kup- ^ s Ijenik (28), Milena Čučnik (10), Miloš Avbar (4), Zlata 5 ^ Osterman (14), Rudi Zupan (33), Marija Verček (23), Mirko
V Bajec (8), Blagoje Kostadinovski (2), Ivan Ašič (12), Anto- 4 \ nija Rukšc (23), Cvetka Tomšič (10), Bojan Čeh (34), Jože J ^ Cimermančič (10), Martin Radež (11), Jože Mišmaš (26), ^ ^ Alojz Sepaher (21) in Antonija Drčar (4). Čestitamo!	£
*	*
Prišli -
Od 31. oktobra do 18. januarja so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci - tozd Tkanina; tkalnica: Milena Milotič, Ivan Kna-feljc, Ljuba Ličina, Vukomir Kne-ževič, Ljuljana Ristič, Franc Kerin; IVS: Stanislav Jeraj, Franc Mikulan, Slavko Primc, Josip Dumešič; oplemenitilnica: Marija Berbič, Milan Gerzetič; predilnica: Franc Rupar, Marjan Fluher, Ravijolka Stojanovič, Djurdjija Gojkovič, Zvonko Jelič, Radovan Jargič, Branko Stojak; riprava:	Gabrijela Šuštar, Ivan
ime, Selmo Kočan, Sabro Cikotič, Matija Lužar; pletilnica: Suada Kočič. Tozd Konfekcija: Zdenka Pust, Ana Strel, Stanislav Kresal, Lidija Plut, Janja Nardin, Danica Kovačič, Justina Kirn, Ljubica Janjanin, Jeli-sava Habjan, Tasa Stefanovič, Esad Kršič, Nada Ravnikar, Marta Toma-ševič, Dušanka Hrka, Štefka Vovko, Petra Tomič, Anica Škerjanc, Vido-sava Jačimovič, Milena Kajs, Terezija Zupan, Jelka Pečjak, Milka Šo-dolovič, Marija Dragan. Skupne službe: Stanka Bukovec, Katica Boštjančič, Rozalija Vidic, Mira Petrič, Miodrag Božovič, Ankica Fran-kovič. Tozd Trgovina: Mihovil Male-nica (trgovski pomočnik v Sarajevu), Anka Pešikan - Sarajevo.
V istem obdobju pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci - tozd Tkanina; IVS: Dominik Vesel, Jože Udovič - ml.,
odšli
Franc Zupančič, Miklavc Hubert, Marija Uhan, Alojz Kramar; predilnica: Viktorija Gorše, Ciril Avsec, Štefica Jurič, Leopold Berus, Dušan Udovč, Ivan Mežnar, Dragutin Raja-kovič (izključen)^ Angela Razpotnik, Stane Zidanek (inval. upok.), Franc Drganc, Marija Valentič; oplemenitilnica: Olga Herman, Rozalija Meserko (star. upok.), Viljem Udovič (izključ.), Draga Štampfel (inval. upok.), Dušan Mi-linkovič, Esnaf Gugač (izključ ), Branko Vehar (umrl), Milosava Ne-deljkovič (izključ.), Stanislava Djaip (umrla); pletilnica: Jože Zabukovec; tkalnica: Milka Mrvar (inval. upok.), Ana Rukše (inval. upok.); priprava: Slavko Nadu (umrl), Šcfik Hodžič (discipl.), Jožica Brulc. Tozd Konfekcija: Slavko Kavšček, Duška Grlica (umrla), Ilonka Pungartnik, Irena Blatnik, Milena Zupančič, Bernarda Matoh, Danica Kodrič, Janez Nardin, Breda Golob, Gordana Galič, Mirjana Čumurovič (izkl.), Branko Galič, Gorica Peterlin (izkl ). Zineta Adrovič (izkl.). Skupne službe: Marija Žagar, Andrej Počrvina, Ivanka Mrhar, Jože Hotko, Andrej Smrekar, Bogdana Iličin, Breda Hafner, Albina Markovič, Božica Plcsac, Mladen Pavlovič, Ana Vesel, Jožica Grubič, Miodrag Božovič. Tozd Trgovina: Ljudmila Novak, Slavka Jovanovič, Mohamed Aljovič - k vojakom, Edina Bilalovič.
novoteks
stran 7
Letni občni zbor Novoteksovih kegljačev
Rešitev vretena iz prejšnje številke: M. MO, ROM, MORA, ROMAR. MARMOR, MORAM, ROMA. ORA, RO in O.
Vreteno
ji
n
l 3
Decembra smo imeli kegljači Novoteksa redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je kar 31 kegljačev. Iz poročila tehničnega vodje, tov. Marka Zupančiča smo lahko slišali, da je imel klub veliko uspehov, vendar ne toliko, kot prejšnja leta; to pa je z ozirom na popolnoma spremenjeno in pomlajeno ekipo popolnima razumljivo. Naj oemnimo samo vidnejše uvrstitve:
-	prvi smo bili med tekstilci na Dolenjskem, in to v moški in ženski konkurenci (ekipno, posamično ter v ign dvojic);
-	med tekstilci Slovenije smo bili drugi v ekipnem tekmovanju;
-	še vedno pa smo med najboljšimi ekipami Novega mesta. Pirc
in Zupančič sta stalna člana mestne selekcije, pri dekletih pa je Zupančičeva prav tako v ekipi Novega mesta. Prezreti ne smemo tudi nastopov treh naših članic (Staniša, Konda in Makše), ki so tekmovale za društvo.
Klub je organiziral tudi dve med-obratni tekmovanji: rezultat le — teh je, da smo pridobili v svoje vrste nove člane, kar je bil tudi eden izmed glavnih ciljev.
Splošno mnenje vseh udeležencev je bilo, da bi v naslednjem letu orga-nizirali še več množičnih tekmovanj, in da bi bili vsi treningi ter taka tekmovanja vnaprej dobro pripravljena in organizirana.
Eden izmed prvih sklepov
Apretura je zmagovalec medobratnega tekmovanja
Medobratnih iger v kegljanju se je tudi tokrat udeležilo blizu 60 članov kolektiva, ki so se v osmih ekipah borili za primat med oddelki vNovoteksu.
Tekmovanje je bilo v mesecu novembru na kegljišču Loka. Vse borbe so bile izredno napete in izenačene. O končnem vrstnem redu je odločalo tudi to, kdo je imel manj praznih lučajev ali pa samo en kegelj. Samo prvo mesto, ki gaje osvojila ekipa Apreture, je bilo osvojeno z malo večjo razliko, vsa preostala pa so bila tesno skupaj-
Pa si oglejmo končni vrsti red: 1. Apretura 307 podrtih
1.	stran neba
2.	števnik
3.	svetovno znan stadion
4.	proizvod udarjanja valov ob skale
5.	država v Aziji
6.	globe za prekrške
7.	grenčica
8.	žensko ime
9.	nasprotno od delaven
10.	nikalnica
11.	Španija
MEMORIALNO TEKMOVANJE
Ob zaključku sezone ima Kegljaško društvo Novo mesto na programu memorial-no tekmovanje, ki bo posvečeno vsem preminulim članom društva. Lani je zmagala ekipa 1MV, ki je prevzela pokal iz rok Novoteksa — zmagovalca iz leta 1977; lani je bila naša ekipa s poprečnim rezultatom šele peta.
TOVARIŠICAM BORKAM IN AKTIVISTKAM NOV
V jeseni 1942 je začelo izhajati prvo žensko glasilo v okupirani Sloveniji: ,.NAŠIM ŽENAM”. 15. oktobra 1978 je tov. Mara Rupena-Osolnik na osnovni šoli na Mimi odprla razstavo ,,KP Jugoslavije v boju za emancipacijo žensk” in ob tej priložnosti povabila delegatke prvega kongresa SPŽZ, Ki je bil v jeseni 1943 v Dobrniču, da bi sodelovale pri zbiranju dokumentov ter pričevanj o pomembnem deležu slovenskih žensk v NOB.Zato prosimo vse bralke našega glasila, da pogledajo, ali nimajo morda doma shranjene iz vojnih let Kakšne številke časopisa ,.Našim ženam", kakšne partizanske propustnice ali karkoli drugega, kar bi našlo svoje mesto v zbirki dokumentov te rastave, ki zdaj potuje po slovenskih šolah. Zlasti delegatke I. kongresa SPŽZ, aktivistke OF in borke NOV vKljudno prosimo, da bi tako gradivo poslale na naslov: Mara Rupena-Osolnik, 61000 LJUBLJANA, Gregorčičeva 9—a.
kegljev, 2. FVS 271, 3. Predilnica 270, 4. Trgovine 256, 5. Skupne službe 256, 6. Konfekcija 254, 7. Priprava 242 in 8. Tkalnica 237. kegljačev iz podjetja, med delavci Novoteksa še vedno veliko zanimanje za ta šport. Naj oemnimo še, da so dobili posebna priznanja — praktične nagrade, še prvi trije v moški in ženski konkurenci. To so bili: Martin Geršič, Marjan Pirc ter Brane Avbar pri moških in Mari Kacin, Martina Makše in Mira Staniša pri ženskah.
Končano je društveno prvenstvo Novega mesta
V borbenih igrah so bila odigrana še preostala tri kola letošnjega prvenstva Novega mesta. Kegljači Novoteksa so igrali v spremenljivi formi, in so dosegli še dve zmagi in dva poraza. Tako so na koncu dosegli 4. mesto, kar je z ozirom na spremenjeno sestavo ekipe in trening največ, kar so lahko dosegli.
Po dveh letih primata naših igralcev se je povzpel na vrh IMV, ki se je v lanskem letu okrepil z nekaterimi novimi kegljači in bo tudi letos eden izmed kandidatov za najvišja mesta.
Rezultati zadnjih treh kol:
NOVOTEKS - LUKNJA (428:402)
Najboljši posamezniki so bili: Mišmaš 52, Pirc 52 in Klobučar 51. To je bila izredno borbena in kvalitetna tekma, ki pa jo je odločil domač teren. NOVOTEKS IMV (367:393)
Tokrat je bil najboljši Bojane z 58 podrtimi keglji, slede pa mu Pirc (48) in Podvinski (39). Tekma je bila izgubljena predvsem zato, ker so odpovedali mlajši tekmovalci, zaradi prevelike odgovornosti in pomembnosti tekme.
občnega zbora je bil, da sedanja generacija kegljačev povabi na prijateljsko srečanje vse tiste igralce iz leta 1952, ki so ustanovili kegljaški klub ,,Novoteks”. Za to srečanje, ki naj bi bilo že konec februarja, se je pričel izvršni odbor že pripravljati. Na tem prijateljskem srečanju se bi pomerile generacije iz leta 1952, 1972 in 1978 ter ženska ekipa. Vse podrobnosti o tem srečanju bodo lahko člani kolektiva izvedeli iz Novic, ki bodo izdane ob tem tekmovanju.
Naj vas seznanimo še z novim vodstvom, ki nas bo vodilo v 1979 letu:	novi predsednik kluba je
Bogdan Avbar, tehnični vodja Marko Zupančič, pomočnik tehničnega vodje Jože Mohorič, blagajnik Martina Makše in gospodar Miloš Avbar. Člani nadzornega odbora pa so: predsednik Marjan Pirc ter člana Božo Čavlovič in Marjan Podvinski.
Zaradi boljše obveščenosti kolektiva smo izvolili v izvršni odbor še nekaj delavcev iz obratov, ki v njem niso imeli svojega predstavnika. To so: Alojz Hrastar-tkalnica, Martin Filip-konfekcija, Karel Barbič— predilnica in Mari Kacin-priprava.
Ob koncu občnega zbora smo proglasili še najuspešnejšega igralca Novoteksa v preteklem letu Marjana Pirca, ki je prejel za vse svoje lanskoletne uspehe prehodni pokal.
Društveno prvenstvo
posameznikov
KD Novo mesto je v septembru in oktobru organiziralo društveno prvenstvo za posameznike. Med 52 prijavljenimi je bilo tudi 10 tekmovalcev iz Novoteksa. Dosegli so zelo dober rezultat, saj so se kar trije uvrstili med prvih 10. Tretji je bil Marko Zupančič, 5. Matjan Pirc in 7. Štefan Klobučar; med uvrstitvami do dvajsetega mesta pa sta bila še Bojane in Podvinski. Zmagal je igralec Pionirja -Židanek.
NOVOTE KS - GORJANCI (341:307)
Ponovno se je izkazal Pirc z 52 podrtimi keglji, nato pa še Bojane (52) in Dravinec (50). Nasprotniki niso spodbijali naših igralcev, in zato je tudi rezultat temu primeren.
«A**0 nKST«*t TOV*«Nt MOVO MIJTO
m NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Bogdan Avba , Jana Jovič, Lada Kost reve, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič in Hinko Šintler. Predsednik izdajateljskega sveta je Hinko Šintler. Odgovorni in tehnični urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novo-teks, Novo mesto, Foerster-jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tiska Knjigotisk, Novo mesto.