Vzprejem dobrovskega gospoda župnika
M                               29. dne meseca novembra 1S93. l.
'obili smo iz Dobrove pri Ljnbljani naslednje  vrstice,  ki so vredne, da je | mažujemo in hranimo v spomin v našem ,,Vrtci."
Mladina dobrovske šole je pozdravila dne 29. nov. pretečenega leta svojega novega gosp. župnika ob njegovem vzprejemu s sledečimi besedami:
VisoJcočasliti gospod šajmik! Premili naš duliomi oČe!
Presrečni so otroci vsake katoliške dmžine, katerim je dal dobrotljivi Bng skrbne, pobožne in krščanske roditelje a še sreenejši so otroci svete matere katoliške eerkve, katerim je njihov začetnik, naš Zveličar Jezus sam, dal skrbnega in rlo-brega duJjovnega očeta.
Takega dobrega in skrbnega očeta nam poslje vsemogoeni Bog daues v Vaši posvečeni osebi. Vi, prečastiti gospod, vodili bodete odslej stare in mlade v nasi lepi in sloveči dobrovski fari po onili potili, katere je večna resnica, Sin Božji sam, ustanovil v dosego naše časne in večne sreče; vodili nas bodete po poti miru, sprave in ljubezni božje. Prinesli nam ste danes s svojim prihodom nebeškili za-.kladov, katerih rafilj in rja uničiti ne moreta. Vsemogočni Bog naj blagoslovi Vaš trud in Yaša dejanja v VTašem novera službovanji na.še lepe dobrovske fare, kateri zafičitnica je preeista Devica Marija. Oua naj Vas, prečastiti naš duhovni oče, vzprejme ob tern slovesnem trenotku Vašega prihoda v svoje materinsko varstvo.
Mi nbožni šolski otroci smo še slabe in šibke stvarce; vsaka majhna sapica nas lahko potegne na napačni pot. Zatorej Vas prosimo, prečastiti naš dušni pastir, imejte potrpljenje z narai. Ako bi ta ali drugi izmej nas storil kaj napač-nega, storil ni tega nala.šč, ampak iz otroške lehkoniiseljnosti. Da bi se kaj tacega ne zgodilo, prositi hočemo sleliarni dan Ijubega Boga in Marijo. prečisto Devico, katera bode izvestno rada nslišala naše prošnje, da bi ostali vedno v dobrem. Molili bodenio radi za Vas, spominjajte se pa tudi Vi nas pri daritvi svete maše.
V znamenje naše nedolžnosti, naše iskrene ljubezni in ponižnosti Vam po-klanjamo ta šopek umeteljnih cvetlic ob Vašem prihodu; vzprejmite ga kot naj-boljši dar, ki ga imamo. (Deklica poda novemu gospodu župniku lep šopek cvetic.)
A to so le mrtve cvetice; žive cvetice smo mi, šolska raladina, zbrani tukaj okolo Vas v živ venec. Darujemo vam ob jednem svoja nedolžna srca, iz katerih Vam liočemo spletati živ venec poštenega krščanskega življenja, popolne udanosti, krotkosti. ponižnosti in svete neomahljive Ijubezni, Da se bodo te cvetice tudi skozi vse naše življenje v krasen venee razcvitale, prosimo Vašega blagoslova, ker v njera je naša časna in večna, dušna in telesna sreča. (Otroci pokleknejo in prejmo oče-tovski blagoslov novega gospoda župnika.)
Blagoslov božji, katerega smo prejeli iz Vaših očetovskih rok, naj rosi milost božjo na nas in Vas, inili naš duhovni oče. ter na vso dobrovsko faro ter naj za vse skupaj obrodf tisočerega sadu za naše večuo izveličanje.
Zakličemo Vam navdušeno! Dobro do.šli! Bog in pomoč njegova bodi vedjio z Vatni!  Slava! Slava! Slava!                                                         Leopoldina R.
Dalje v prilogi.