|Poštnina^iačana v gotovini	Maribor,	petekj?.	aprila	1937	Štev.	80.	Leto	XI.	(XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečuo prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
\J
Španski odmevi versko kul turnega boja v rajhu
DUNAJ, 9. aprila. Katoliški »Linzer Volksblatt« poroča, da ie nemška vlada zaprla nad 50 zavodov šolskih sester, pri čemer ie prizadetih okoli 600 sester, od katerih so se nekatere preselile v Brazilijo, drage pa v Severno Ameriko.
PARIZ, 9. aprila. Havas poroča iz Berlina; Včeraj so se morali zagovarjati pred sodiščem štirje katoliški duhovniki ter trije člani neke katoliške mladinske organizacije pod obtožbo, da so sodelovali pri ustvaritvi skupne fronte med katoliško opozicijo In komunisti. V zvezi z nedavno obsodbo, izrečeno nad sedmorlco katoliških duhovnikov iz Porenja, ki so bili obsojeni radi veleizdaje, pišejo nekateri nemški listi o poskusu nemškega političnega katolicizma, da formira skupno katoliško boUŠeviško fronto.
PARIZ, 9. aprila. Agentura Radio poroča iz Salamance, da je imel sinoči general Franco dolgo konferenco z nemškim poslanikom generalom Faupelom v zadevi pomirjenja med Hitlerjem in Ludendorfom. Franco je sporočil generalu Faupelu, da je v vrstah karllstov veliko nezadovoljstvo radi preganjanja katoličanov v Nemčiji in radi spora, ki se vsebolj zaostruje med Berlinom in Vatikanom. Karlisti so pri generalu Francu najostreje protestirali radi akcije 300 nemških inštruktorjev, ki so jih nemški narodni socialisti poslali v Španijo in stavili na razpolago španskim falangistom, ker se odtlej opaža med fa-langisti izredno agresivna protikatoHška propaganda, ki je konzervativno katoliško usmerjeni karlisti ne morejo odobravati. General Franco je ob tej priliki izrazil generalu Faupelu bojazen, da se bodo radi te protikatoliške propagande v Španiji vsebolj zaostrili že itak mučni odnošaii med nemškimi in španskimi častniki, tako da more ta propaganda koristiti samo valencijski vladi. Tako je sprava med Hitlerjem in Ludendorffom povzročila močne odmeve tudi v Španiji, *s katere se bo Nemčija najbrže po sedanji rezerviranosti. ki je nastopila radi vzrokov, o katerih smo že izčrpno poročali, popolnoma umaknil?
hcdstdnik inske vtade ostane v Beoptadu Uiti tka
Mestni	očetie
BEOGRAD, 9. aprila. Pozornost tukaj-niih političnih in diplomatičnih krogov je sedaj posvečena prihodu predsednika Urške vlade Ismeta Inenija ter zunanje-8a ministra Tefvika Ruždi Arasa. V spremstvu obeh turških državnikov sc "Rajajo tudi šef kabineta predsednika v;ade Vedak, šef kabineta zunanjega mi-jksirstva Refik Amir in šef protokola zu-J^iega ministrstva Šefket Huad. Kakor ^očajo iz Istambula posvečajo tamošnji
politični krogi veliko pažnjo obisku predsednika turške vlade v Beogradu, ki prihaja po sestanku sveta Male antante in obisku prezidenta dr. Beneša. Iz istih krogov se doznava, da bodo ostali ugledni turški gostje v Beogradu 4 dni in da bodo imeli važne razgovore in sestanke. Sinoči so dpotovali z ekspresom v Beograd direktorji najuglednejših turških listov.
ttbUmi ftoiielek io\tio\tskiU kto%a\t\skiU stovesnosii
.LONDON, 9. aprila, sinoči so sc služ-(j.110 pričele kronanjsko svečanosti tra-J^pnalnim velikonočnim banketom, ki I lo Priredi! za ves diplomatski zbor ndonskj veliki župan. Na banket je bil
JNbUen tudi z-nanji minister Eden. Vsi skiu at* so Prispeli v svečanih diplomat 1 oblekah. Prispe) je tudi abesinski
poslanik v Londonu dr. Martin, ki je nosil pas v abesinskih barvah. Je to prvi slučaj po italijansko abesinski vojni, da sta se na diplomatični svečanosti srečala italijanski ter abesinski predstavnik, četudi je Grandi ignoriral Martina in nič manj Martin Grandija.
&$ki miki: tftotmlU peketatUaŠM častniki fttiftaav-
/l&jfiuftJiJ/i nouittiLOihAufoit
ralo"1’ 9’ aprila- Tukajšnji listi demantije^ Vso. vesti britanskega tiska, v smislu fteljV-, ^ v teku meseca marca pri-Wti' ' v ^pan'i° več italijanskih vojnih Ostr ll^01’,°v- Tudi pišejo tukajšnji listi ni),. prr,ti komunikeju Španskega poslanic »j Londonu, v smislu katerega je ,“L marca izkrcanih 1,0.000 : 1,1 v"iakov. »Giornale d’ Italia«
sij) 11 frdi, tla sc iz Francije in Rusije *iov( |.I>°s'LiuiO v Španijo kontingenti pro hliCCv' ter Vl-';ke množine orožja. Isti 01 ul*a: V zadnjih tednih se reorga-«milica madridske . vladr> nn,r pn.
madridske vlacje pod
Baskov aa satHosicjnosi
 ^
te?;-9- ai)ril:'- Seinltai L' prispel
veljstvom nekega francoskega generala in 25 francoskih generalštabnih častnikov. Tudi je sedaj ta milica preskrbljena z novim orožjem, Jti je pretežno francoskega izvora. Francoski generalštabni ofi cirii izdelujejo vojni načrt in dirigirajo vojne operacije. Zdi se, da pripravljajo francoski oficirji ofenzivo republikanskih čet proti Sigucnzi. Iz Francije so prispeli novi moderni topovi 155 mm. ki so jih uporabili že pri Guadalajari. Tudi prihajajo iz Francije za madridsko vlado številna letala, iz Mar,seja pa transporti najrazličnejšega orožja.
,reDubiit A?rsani^ra letaIstvo baskiške Iz v..°*?W!cm so prisoela prva letala like ' enc.L°' v obrambo baskiške repnb-iev,' č;1 Lidi prve čete astiirških rudar-nanih borcev z dinamitom, ki <*»
prizudjali doslej francovcem na ovied-Akem sektorju velike izgube. Baski bodo po informacijah vrgli v borbo vse svoje' sile proti francovcem. Cc bi francovci zmagali bi imeli tako strašne izgube, da ne bi mogli uporabiti mnogo čet s te fronte za madrisko fronto.
Sinoči se je vršila v mestni posvetovalnici IV. seja mestnega sveta mariborske mestne občine, ki jo je otvoril točno j ob 18. uri mestni župan g. dr. A. Juvan, ki je uvodoma pozdravil navzočega sreskega načelnika g. Popoviča. Dnevni red sinočnje seje mestnega sveta mariborske mestne občine je obsegal 136 točk, ker se je od zadnje občinske seje sem nabralo zelo veliko materiala, zlasti :važne komunalne zadeve.
Počastitev spomina carzanskega junaka.
Pred prehodom na dnevni red se je župan dr. Juvan v toplih besedah spominjal blagopokojnega carzanskega junaka In odličnega nacionalnega delavca dr. Ljudevita Pivka, ki je bil svojčas tudi član mestnega sveta mariborske mestne občine. V kratkih in jedrnatih besedah je dr. Juvani orisal delovanje prerano umrlega dr. Ljudevita Pivka, ki ima nevenljive zasluge za nacionalni pre porod Maribora in njegove široke okolice. Mestni svet mariborske mestne občine bo carzanskemu junaku ohranil trajen in časten spomin. Občinski svetniki, ki so stoje poslušali izvajanja župana dr. Juvana, so s trikratnim vzklikom- »Slava« izkazali čast pokojnikovemu spominu.
Za izpopolnitev In modernizacijo mariborske bolnišnice.
Na županov predlog sta bila najprej izvoljena v pregledni odbor Mestne hranilnice podžupan F. Žebot in občinski svetnik Žitnik, ki se jima dodeli kot ekspert ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Barle. Potem ie dr. Juvan poročal, da je na temelju pooblastila občinskega sveta sklenil pogodbo z Zadružnim domom, -kjer 1)0 mestna občina najela pisarne za mestni konskripcijski urad. Najemnina za pisarniške prostore znaša v smislu pogodbe Din 2200 mesečno.
Na predstavko večjega števila občinskih svetnikov glede izpopolnitve in modernizacije mariborske bolnišnice je župan dr. Juvan obljubil, da bo zastavil ves svoj vpliv, da se to pereče vprašanje, ki je zelo nujno, končno vendarle uredi in to tembolj, ker bolnišnica ne zadostuje niti tretjini potreb naše severne meje.
Nogometno igrišče bivše SK Svobode
ob Magdalenskem parku bo mestna občina mariborska preuredila v otroško Igrišče im je mestni svet sklenil, da kupi ograjo okrog nogometnega igrišča, ki ga je svoječasno postavila sedaj razpuščena SK Svoboda, in sicer za znesek 12.000 dinarjev.
Sledila so poročila odsekov.
Za prvi odsek jo poročal m. s. dr. Miler. V smislu odsekovnega predloga so sc zavrnile prošnje Maksa Miliča v zadevi predpisa prirastkariue, Josipa Andcrlika, Janka Strueca glede kanalske priklopni-ne, F. Štepečcve glede predpisa davščine na vozila, dočim se je ugovor zoper predpis prirastkariue Franca, Huberta in Ivana Pelikana odložil. Vse ostale zadeve prvega odseka so sc obravnavale v tajni seji.
Sledilo je poročilo referenta drugega odseka m. s. Aljančiča. Občinski svet je naknadno odobril javna dela iz sredstev Pomožne akcije in bednostnega sklada. Nadalje je mestni svet ugodno rešil 43 prošenj za ubožne podpore in sprejem v mestno oskrbnišnico.
Za tretji odsek je poročal m. s, Stabej.
Zasilna stanovanja.
Na odsekovni predlog je mestni svet j
sklenil, da se gradijo nove zasilne stanovanjske hiše, v katerih se bodo vselili barakarji in vagonarji iz Dajnkove ulice. Kot stavbišče je določena Pregljeva in Magdaleuska ulica, kjer bo mestna občina v smislu projekta zgradila 36 stanovanj. Vsako stanovanje bo obstojalo iz sobe s štedilnikom, zgrajena pa bodo tako, da se lahko spremene z malenkostnimi stroški v normalno stanovanje s kuhinjo in sobo. Po proračunu mestnega gradbenega urada bo stalo vsako stanovanje okoli 20.000 dinarjev.
Načrtj za preureditev mariborskega gradu odobreni.
Gradbeni urad je končno izpopolnil načrte glede preureditve mariborskega gradu in je mestni svet načrte odobril. Z adaptacijskimi deli, ki bodo stali okoli
500.000	dinarjev, bodo takoj pričeli in se bodo najpreje uredili prostori, kjer bo nastanjena Študijska knjižnica, V gradu bodo, kakor smo svojčas poročali, imeli svoje prostore še banovinski arhiv, muzej ter »Putnik«.
Maribor dob; nove ulične tablice.
Nabavile se bodo nadalje nove ulične tablice, in sicer bodo v smislu sklepa mostnega sveta nove tablice rdeče, napisi pa v beli barvi. Tablice, ki bodo iz železne emajlirane pločevine, se bodo še letos nabavile. Hišne tablice bodo stale po 15 dinarjev in jih bodo morali plačati hišni posestniki, ulične napisne table pa bodo stale občino 60 dinarjev za komad. Ker potrebuje občina 600 takih uličnih tabel bodo znašali izdatki mestne občine 36.POO dinarjev.
Kaj bo z vogalom Tattenbachove in Vetrinjske ulice.
Mestni svet je nadalje odobril načrte glede zgraditve obrežne ceste vzdolž Drave. V smislu načrta se bo zgradila ta cesta od meljskega broda pa do Meljskega hriba. S porušenjem hiše na vogalu Tattenbachove in Vetrinjske ulice bo nastal majhen pas, ki bi prišel v poštev, da sc tamkaj zida primerna stavba.«. Projektirana je bila tamkaj zasilna stavba, ki se pa ne bo zg-adila in sc ta projekt zaenkrat odloži, dokler se ne zglasijo interesenti, ki bodo ta prostor skupaj s sosednjimi stavbami primerno zazidali. V svrho regulacije Tattenbachove ulice pa je mostni svet sklenil, da odkupi od restavraterja in kavarnarja J. Senice del parcele za 2500 dinarjev, tako da bo Tattenbachova ulica od Glavnega trga v ravni črti z Narodnim domom.
Več posestnikov je zaprosilo za pose-kanje dreves v drevoredih med njihovimi hišami. Vse prošnje pa je mestni svet odklonil, češ da se boflo drevesa itak posekala. ko doraste na novo zasajeno drevje.
Regulacije ~ kanalizacije.
Nato je mestni svet odobril načrte mestnega gradbenega urada glede kanalizacij in regulacij nekaterih mariborskih ulic. I ako bo stala regulacija Poljske ul. 32.300 Din, regulacija in kanalizacija delov Kacljanerjeve in Motherjeve ulice 195.790 Din, kanalizacija Marijine ulice in odprtega jarka vzhodno Jurčičeve ul. 95.600 Din, regulacija in kanalizacija Popovičeve in dela Kettejeve ulice pa 151.888 dinarjev. Podaljšala se bo tudi Metcljkova ulica do Tržaške ceste, kar je zlasti potrebno radi prirnprnega dohoda na tezenski kolodvor. V to svrho bo mestna občina odkupila nekaj zemljišča.
Cesta bo zaenkrat široka le 5 m in se bo! pozneje razširila na 12 m.
Glede nasadtve drevja v ulicah se je sklenilo, da se v Masarykovi in Dvorakovi ulici nasadijo jagnjedi.
Pasaže v središču mesta.
Na dnevnem redu sinočnje občinske oje je bil tudi načrt za regulacijo starega Maribora. Načrt predvideva zgradbo pasaž v središču mesta ter razširitve ne-
Ueda#&ska mmudmattia
$nedtye§a Mstva % somik miikm
Ob VI. pedagoškem tednu
Tiho in mirno, toda vztrajno in dosled- stvo v moralnem, etičnem in materijalnem naše srednje šole z raznih vidiko\ no vrši mariborska »Pedag. centrala« svo- pogledu, težave pri sprejemnih izpitih v 1. Dne 12. aprila bo govoril prof. j. Š c d i-katerih cest. Tako bodo v smislu načrta je vzgojno poslanstvo. Od 12. do 17. apri- razred, težavni ali celo onemogočeni pre- v y o bistvu in zgodovinskem razvoju sred-zgrajene pasaže s prehodi od Slomško- la je na sporedu že VI. p e d a g o š k i hodi iz enega šolskega tipa v drugega, nje šole do današnjih dni, kajti potrebna vsga trga v Gosposko ulico in sicer v . t e d e n za naše starše in vzgojitelje. V le- srednješolske učne knjige, vpisnina, šolni- so uvodna zgodovin, razmotrivanja za višini GertOve hiše, nadalje od Jurčičeve; tošnjem ciklu predavanj bo stopil v ospre- na itd. O vseh teh težavah bi se dale na- razumevanje poznejših predavanj. — Dne silice do Marijine ulice in sicer pri Bure- 1 dje celoten problem naše srednje pisati debele knjige, polne najrazličnejših 13. aprila bo razpravljal zdravnik dr. Fr. ševi hiši. Načrt predvideva tudi zgradbo' š o 1 e, ki ga prav posebno občutimo pri načrtov za ozdravljanje našega srednjega P a v 1 i č o higijenskih prilikah na naših novega mostu pri Narodnem domu ter 1 nas v »dijaškem« Mariboru. Ne samo sred- šolstva. V č. S. R. se je n. pr. praktično sredn. šolah na podlagi obilnega konkret-porušenje hiš v Usnjarski ulici, da dobi nješolsko učiteljstvo, tudi starši (in še ka- lotil vseh teh problemov zaslužni češki pe- nega gradiva. — Dne 14. aprrila nam bo meljsko predmestje direktno zvezo z bo- ko!) in pa dijaki sami prihajajo do spo- dagog in šol. organizator dr. V. P r i h o-dočo mestno tržnico. Tudi predvideva ' znanja, da živi današnja srednja šola v ze- d a na ta način, da je v Pragi organiziral načrt razširitve Stolne ulice in bi se ves lo težkih prilikah in razmerah. Razni dose- enoten tip nižje srednje šole z nastavkom
kompleks med Stolno in Lekarniško i danji reformni poskusi naših šolskih obla- štiriletnega »Ateneuma«, to je reformirane
višje gimnazije. Tudi Bolgari so že s pro-gimnazijami poenotili svoje nižje srednje
ulico podrl. Razen tega je v načrtu, da se ' sti niso mogli v celoti rešiti naše srednje razširi Gledališka ulica. Mestni svet je šole iz njene krize,-ki postaja prav občui
omeudeni načrt odobril, seveda pa bo trajna zlasti v povojnem času. Vsak četrtošo-jalo še precej let, dokler se bo ta načrt j lec že danes ve, da med srednjo šolo in de-i-vedel, kajti načrt je tesno zvezan z' janskim življenjem ni več tiste s k 1 a d n o vprašanjem denarja.	j	s t i, ki bi bila nujna in potrebna! Različni
Kako bo izgledal Maribor za 100 let. j so problemi, ki tarejo našo srednjo šolo:
razvil prof. dr. Fr. C r n e k problem šolske umrljivosti ali repetentstva, ki je posebno pereče vprašanje srednje šole.
Dne 15. aprila bosta razpravljala vadn. učitelj A. Koprivca in prof. dr. R. P e r h a v c o reformi sprejemnega izpita za L
šolstvo. O vseh teh problemih in načrtih se	razred. Povdarjala bosta prednost testira-
bo razpravljalo prihodnje dni na VI. peda-	nja namesto dosedanjih bolj formalnih iz-
goškem tednu v obliki p o 1 j u d n i h in	pitov. — Dne 16. aprila bo govoril prof.
staršem d o s t o p n i h predavanjih.	G. š i 1 i h o poenotenju našega šolstva, ki
Posamezni predavatelji se bodo posebno	je klic naše dobe in naloga bodočnosti.
Regulacijski načrt, ki ga je sinoči odo-	ogromen naval na sred. šole,	težke higi-	ozirali na določene mariborske pri-	Svoja izvajanja in reformne načrte novih
bril mestni svet, določa tudi prostore za	jenske prilike šolskih poslopij,	obupne so-	like in razmere in nam tudi statistično pre-	šol. tipov bo predavatelj mladinoslovno
bodoča javna poslopja. Tako je na primer	t eialne razmere številnih staršev, repetent-	dočili težaven položaj, oziroma probleme	utemeljeval, obenem pa tudi pokazal so-
za novo gledališče določen Jugoslovenski j mmsrvsaKr-r^pnsssar. -:—x hg na sedanjem kompleksu pivovarne merava od Aleksandrove ceste do palače Union, nova sodnija bo stala na Trgu OUZD v Sadni ulici zazidati 30 m dolg svobode, policijsko poslopje se namera- j in 4.75 m širok zerhliiški pas. ki je last va zgladiti na kompleksu Gustinčičevega mestne občine. Mestni svet je sklenil preobrata v Tattenbachovi ulici, druga trž- dajo omenjenega zemljišča »Mariborske-nica nekje na Ljubljanski cesti (prva bo mu domu«. Zemljišče meri 251 kv metrov kakor znano na Vojašniškem trgu), raz— j za ceno 75 dinarjev za kv. meter, in sicer stavišče in športni prostori bodo na sta-1 pod pogojem, da se z gradnjo čimpreje rem mestnem pokopališču, kopališče z prične, modernim zimskim bazenom bo stalo poleg Pokojninskega zavoda, za novo magistralno poslopje je rezerviran kompleks, kjer stoji danes Zadružna gospodarska banka in Spacekov hotel, nov moderni stadion pa bo zgrajen v gramoznici na Tržaški cesti. Vsa ostala javna poslopja, kakor hiralnice, ubožnice itd., pa se bodo zidale proti Kamnici.
Za IV. odsek je nato poročal ms. Hrastelj.
Prošnji Jadranske straže za odpis veseličnih in plesnih pristojbin ob priliki Jadranske noči« se ne ugodi. Za pogod-■nega tržnega nadzornika se nastavi ičasno inž. Martin Večerjevič, obenem ga je mestni svet sklenil, da se mesto tržnega nadzornika razpiše.
Nova palača na Glavnem trgu.
Kakor smo žc svojčas poročali se zanima Vzajemna zavarovalnica za prostor ned državnim mostom in Bergovo hišo, ki je last mestne občine. Vzajemna zavarovalnica bo v smislu načrta zidala tamkaj moderno reprezentančno palačo in je mestni svet odobril prodajo omenjene narcele, ki meri 1250 kvadratnih metrov,
;n sicer za ceno 300 dinarjev za kv. meter. Palača bi bila štirinadstropna iti bo moral pri gradnji ostati do 6 m širok pas, ki mora biti pokrit, ter zgrajeno na njim stopnišče, ki bo vodilo do Usnjarske ulice. Poti tem stopniščem se morata zgraditi javno stranišče ter transformatorska postaja, obenem pa bo morala Vzajemna zavarovalnica odstopiti občini prostore va čakalnco n urade avtobusnega prometa Stavbna zadruga »Mariborski dom« na
Nova cerkev.
Nadalje je mestni svet odobril prodajo zemljišča odboru za zidanje nove cerkve v magdalenskent predmestju in sicer za ceno 48.0Q0 dinarjev. Zemljišče je ob Magdalenski ulici.
V svrho regulacije cen stavbišč je nie-stni svet sklenil, da kupi mestna občina od industrijca Josipa Rosenbcrga zemljišče ob Tržaški in Beograjski ulicj v izmeri 110.000 m2 za ceno 2,300.000 Din. Kupno vsoto bo občina odplačala v letnih obrokih, tako da ne bo proračun s tem obremenjen. Ta svet bo mestna občina parcellrala in ga prodala po lastni ceni interesentom.
Nadalje bo mestna občina kupila za znesek 200.000 dinarjev hišo v Slovenski ufci št. 34. Hiša, ki leži nasproti gledališča, se bo podrla, da se lahko razširi Slovenska ulica.
Sledilo je poročilo referenta V. odseka podžupana F. Žcbota. Mariborskim lekar narjem sc je dovolila ustanovitev Lekar-ske zadruge. Dovolile so sc gostiIn’ške koncesijo Tereziji Gornjak, Viktorju Stib-lerju, Pavli Ulbl, Antonu Beraniču, Marici Lipuševi, Mariji Klemenčičevi in Danetu Miletu, dočim sta bili odklonjeni prošnji za podelitev obrta bufeta Alojziji Krajnc.in Ivana Laha.
Skupna ureditev vojaških grobov.
Na dnevnem redu je bilo še poročilo m. s. S t a b e j a, ki je poročal za Mestna podjetja. Vprašanje ureditve skupnih vojaških grobov na mestnem pokopališču se vleče žc več let in je gradbeni urad kon-
debno reformo sred. šolstva v drugih državah. — Dne 17. aprila bo pa razpravljal prof. Jak. š o 1 a r iz Ljubljane o srednješolskih učnihknjigah, ki tvorijo prav poseben problem pouka in vzgoje, pa tudi — denarno vprašanje pri starših.
Navedena predavanja se bodo vršila v prostorih »Ljudske univerze« in sicer dnevno ob 20. uri zvečer brez vstopnine. Spored predavanj je prav pester in aktualen, se tej prošnji ugodi in sicer bodo od 1. tudi izbor predavateljev je prav dober, in aprila t. 1. napre; gostilničarji in kavar- f0 nam daja upanje, da bodo posečali VI. na rji plačali za električni tok od 8. ure pedagoški teden vsi zainteresirani starši zvečer do 6. zjutraj 2.75 Din za kw, in nagc mladine, vzgojitelji otrok in srednje-sicer tisti, ki imajo števec, tisti ki nimajo šolski učitelji. Dobro vemo, da so »vzgo-števca, pa bodo plačali 3 Din za kw. I a jcslovni tedni« naše Pedag. centrale lepa ureditev velja do 1. aprila 1938. Mestna jj-j hvalevredna tradicija našega prav zares
čno izdelal načrt glede ureditve tega vprašanja. Stroški za izvedbo bodo znašali 80.009 dinarjev in bo v kratkem razpisan zadevni natečaj.
Zn‘žanje cene električnemu toku.
Glede prošnje Združenja gostilničarjev v Mariboru za dobavo električnega toka po znižani ceni v gostinskih obrtih v nočnih urah je občinski svet sklenil, da
občina pa bo radi tega aranžmana trpela izgubo 120 000 dinarjev.
Novi službeni red za mestne delavce.
Občinski svet je tudi sinoči sprejel služ beni red za delavce, ki niso stalno zaposleni. V smislu novega službenega Teda bodo dobivali kvalificirani delavci po 7 Din, polkvalificirani Din 5.50, vsi ostali pa 3.50 Din začetne plače na uro. Prejemki se bodo avtomatično zvišali vsako tretje leto za 5%. Ta novi službeni red, ki predvideva zboljšanje dohodkov delavcem, bo obremenil mestne finance letno za okoli 200.000 dinarjev. Novi službeni red stopi v veljavo dne 1. aprila 1937. Ob tej priliki je župan dr. Jtivan poročal, da se bo sličen službeni red izdelal tudi za pogodbene uradnike MP, tako da bodo z: šali stroški mestne občine skupno Din 500.000 letno več. Tudi se bo ustanovil poseben pokojninski sklad za delavstvo in uradništvo in bo v ta namen mestna občina letno votirala posebno vsoto. G. župan pa je povdaril. da mora službeni red in ustanovitev pok. sklada odobriti pristojno ministrstvo.
Po javni seji, ki se je zaključila ob 20. uri, je bila tajna seja, na kateri so se večinoma obravnavale personalno zadeve.
»dijaškega« mesta!
Konkurzne in poravnalne zadeve. Ra£
glašeni so konkufzi: o premoženju Alojza Kostanjevca, manufakturne zaloge v Ptuju; konkurzni komisar dr. Pozmrk. upravnik mase odvetnik dr. Sclmeditz; nadalje o premoženju trgovca in narodnega poslanca Rudolfa Pevca v Ormožu; konkurzni komisar dr. Fabiani, uprav nik mase javni notar Škraber. Uveden^ je poravnalno postopanje o premoženji1 Pavla Kuharja, trgovca v Mariboru. P°" ravnalni komisar dr. Lešnik, poravnalo* upravnik odvetnik dr. Kukovec. Potrjuj6 sc prisilna poravnava izven stečaja, k> je sklenil trgovec Alojzij Omahen v Zar cu s svojimi upniki, katerim plača odstotkov v 15 enakih zaporednih t«e' sečnih obrokih.
A: Mar nima naše gledališče krasne#1 zagrinjala?	.
B: Res, iskreno povedano, vsakokrat' ko se dvigne mi je prav žal. >
Ne pozabi naročnine!
ieue
ImU Stotinka m ftudee mata svqa UsaUetua Rodovina
Na šminkane obraze naših dam smo se ■ tako navadili, da občudujemo bolj ono damo, ki ni šminkana, nego ono, ki je olepšana in pomlajena z vsemi mogočimi barvili, šminka izpolnjuje svojo nalogo s tem, da pričara — razume se komaj za par ur — pomladno svežost lica onih, ki ■e z naglimi koraki bližajo jeseni svojega življenja. Ob razmotrivanju, ali pomeni minka razkošnost ali stvarno potrebo nežnega spola, moramo ugotoviti samo to, da ima ludi šminka že tisočletno zgodovino za seboj.
že od nekdaj so se žene rade šminkale in bi težko našli razdobje, v katerem bi ■ene ne bile rabile šminke. Ze iz svetega isma beremo, da so Jobove hčerke pripravljale neko olepševalno mažo in da si
j razposajenost liki ognjenim strelam. V kas nejši dobi so začeli pripravljati iz zmesi krede, moke, medu in žafrana neko posebno mažo. Koža, ki so jo žene namazale s tem mazilom, je postala snežno bela. V grobovih egipčanskih kraljev najdemo še danes mnogo posod, napolnjenih s to mažo. Egipčanke so bile znane po svoji nežni polti, ki so si jo ohranile do pozne starosti. ^
Znano je, da je pesnik O v i d priporočal rimskim ženam neko svojevrstno mazilo iz vsemogočih zmesi iz medu, cvetlic, kavčuka itd., med katerimi ni manjkalo niti prahu živalskih rogov. Vse Rimljanke so bile kar navdušene za to mažo in so jo kaj pridno vporabljale. Ni še pa ugotovljeno.
Hudobna Izabela barvala s to mažo svo-
za
tedanji dobi so dame rade vporabljale mazanje obraza tudi osličje mleko.
Koketke iz XVIII. stoletja so si pomagale celo z živim srebrom. Od tega časa so sc začele množiti vrste raznih maž, lako da so imele dame na izbiro po želji sestavljene maže. Uporabljale pa so poleg maže tudi rožno vodo in bademovo olje. Ker so bile te maže razmeroma zelo drage, je razumljivo, da so bile dostopne samo nekaterim višjim »odbranim« slojem. Katarina Medici je uvedla v XVI. stoletju v Franciji modo obveznega šminkanja in to samo za priložnostne slučaje. Njena novotarija je naletela pri Francozinjah na nepopisno navdušenje, lako da se je kaj kmalu udomačila ne samo v Franciji temveč tudi v ostalih evropskih državah. Pri
ali so to mažo vporabljale samo v lepotne
svrhe ali morda samo zu to, da bi se s ložnostni slučaji in priiikc, kjer so nasto-
ku, oboževa-1 pale žene v družbi šminkane, so postajali
tem prikupile velikemu pesnit
je obrvi in oči, daje iz njih sijala živahna;nem po vsem tedanjem ženskem svetit. V| vedno pogostejši, dokler niso Francozinje
začutile potrebo vsakodnevnega šmink* nja. V Franciji vidimo koncem 18. st0’^ ja gotovo skupino »izbranih dam«, rili število je preseglo 10.000 in ki so po bile v tem razdobju nič manj kakor « milijona lončkov vsakovrstne maže. V d bi francoske revolucije (1789) jc P !(1 kraljestvo in plemstvo ter ž njim tudi *»m . ka. Izginila je iz lepotičnih omaric in sc več pojavila v tolikšni meri, kakor z* . ‘ Marije Medici. V 19. stoletju so se ^nl kale v Franciji samo še igralke in 6r.lZ^..a* Današnja doba je ponovno uve!]aofj, šminko in napravila križ preko vseli i vilegijev, ki so jih uživale svojccasno ^ mo »boljše« dame. Danes uporablja . ko vsaka dama, pa naj sl bo iz niz b srednjega ali visokega stanu. Doza z der in barvilo za ustnice sta posta je_, spremljevalki vsake žene, ki hrepeni I poti. Takih žen, ki bi ne želele j0|i odnosno še lepše nego že so, n’cn /ežnja ni. V naravi vsake žene leži sta'' (cnt po lepoti. Cim priletnejŠa P°f ‘ gjni večjo skrb posveča svoji zunanj - ^ve-oSti. daljši ohranitvi svoje mlados 11
Mmmmm m M®®§ske Mw'm
Iz magistratne službe. V smislu pragmatike sta napredovala v višjo položajno sku Pino mag. pis. asistent Ludvik Gračner in obratovodja mestne klavnice Andrej Semenič. Inž. Borut Maister, ki je bil doslej mestni gradbeni praktikant, je stalno nameščen. Za pogodbenega tržnega nadzornika je postavljen inž. M. Večerjevič.
^ Odprta noč in dan so groba vrata . . . V častitljivi starosti 82 let je preminil v Gubčevi ulici 6 na Pobrežju zasebnik Pavel Eferl. Rajnki, oče carin, uradnika gosp. Eferla, je bil vzoren mož poštenjak, dobričina in obče priljubljen. Preostalim žalujočim naše globoko, iskreno sožalje. V Slovenski ulici 38 je umrla v 72. letu starosti zasebnica Terezija Osimova, v splošni bol nišnici 60Ietni natakar Leopold Resnik, v Sp. Radvanju 44 posestnica Julijana Ledi-nekova, stara 88 let. Žalujočim naše to-P!o sočutje.
Iz učiteljske žlužbe. Napredovali so v V. položajno skupino: Silva Bobič iz Maribora, Štefanija Fink iz Studencev Pri Marboru, Marija Ježovnik na Pobrežju. V VI. položajno skupino: Anton Senica v Brežicah, Eva Mlekuš na Pobrežju pri Mariboru, Roza Leben v Slovenski Bistrici. V VII. položajno skupino: Bogomila Ledinek na Teznem pri Mariboru, Franc Kotnik v Mariboru, Gabrijela Kurbus pri Sv. Križu.
Šahovske novice. Prihodnji teden prične turnir za prvenstvo Maribora, na ka tersm bodo igrali najmočnejši šanisti yseh mariborskih društev. Prijavljati se [e treba pri blagajniku Mariborskega šahovskega kluba najkasneje do nedelje, H. t. m. Žrebanje in določitev igralnih dni se vrši v nedeljo ob 11. uri v kavarni »Central«.
Iz veterinarske službe. V Dravograd ie premeščen sreski veterinarski svetnik Pavle Kolenc, doslej na Prevaljah.
Hotel »Orel«. Dnevno variete z izrednimi artističnimi in čarovniškimi nastopi. Sudjevačko pivo in izborna ljutomerska kapljica.
Danes na Gregorčičev večer! Prepričajte se o prvovrstnosti restav-rac'ie Velike kavarne.
Vsj oni, ki so slikali sprevod pok. dr. Ljud. Pivka, se naprošajo, da odstopijo POedine kopije teh posnetkov organizaciji Dobrovoljcev in bojevnikov v Mariboru. Odpošljejo odnosno dostavijo naj jih na na s’Iov tainika Mt. Viktorja Puks, Gosposka ulica 56 III.
Simfonični koncert, ki ga je priredila Glasbena Matica koncem januarja, je iz-^va pokazal, da so v Mariboru izvedlivi ^cdiij veliki simfonični konccrti in kar je i* važnejše, da se pri nas široka publika **vo zanima in toplo sprejema simfonično Klasbo. Pri teh koncertih zadnjih let opa-z‘>nio stalno tendenco naraščanja števila Obiskovalcev, dokaz, kako so taki kon-Certi Mariboru potrebni Ln kljub ogromnim koškom izvedbe vendarle možni. K polarnosti simfoničnih koncertov je v ve-'*i meri tudi pripomogla izbira progra-!n°V: koncerti so dojemljivi tudi širšemu p°Su poslušalcev, pri tem so pa sestavini izključno iz mojstrskih del neminlji-/e vrednote in seznanjajo občinstvo z ranim} stili vseh evropskih kultur. Opozar jl?lr|o na simfonični koncert Glasbene Ma •J0® v prepričanju, da bo še lepši obisk, ^kor pri zadnjem koncertu, dal nove po-l,c<e za izdržanje rednih simfoničnih kon> Bertov.
Mariborska sekcija Avtomobilskega
. u«a opozarja svoje članstvo na »Con-outs d’ elegance«, ki ga priredi Zagreb-j a sekcija autotnobilskega kluba povodni XIV Salona avtomobilov v četrtek Jle 22. aprila, v slučaju slabega vremena v petek dne 23. aprila na prostoru Za-Zbora. Tozadevne prijavnice , dobijo v Zagrebu pri tajništvu Avtoma ali pa na Zagrebškem Zboru sa-'cni. Pojasnila pri tajništvu, sekcija Ma-bor. Trg svobode 3. ju Pravni odbor Oficirskega doma v Q,ar t)Oru priredi v sobtoo dne 10. t. ra.
~°-30 uri v veliki kazinski dvorani .. lovilni družabni večer na čast slede-j'z Maribora odhajajočim gg. oficir-n'!: k podno-lkovniku Eriču Maksimu in I polkovniku Pavliču .ierneju, kapetr • Mas« Golobu Franju Str!>hi ^ajku
Kino Union. Danes zadnjič svetovna senzacija »Divje dekle«. Veliki Ijubavni in pusto lovni film, prvič v naravnih barvah.
nu nadalje poručniku g. Džaraškoviču Luki, podporočnikoma gg. Džuroviču Alek-sadru in Jeliču Jovanu. Odbor naproša vse prijatelje in znance imenovanih oficirjev, da posetijo ta družabni večer. — Odbor.
Ljudska univerza. Radi pedagoškega tedna ni prireditve od 12. do 17. aprila. V ponedeljek, 19. aprila predava režiser ljubljanskega dramskega gledališča g. Ciril Debevec o borbi za narodno gledališče.
Usodepolna prometna nesreča na Koroški cesti. Z ozirom na našo zadevno notico z dne 7. t. m. smo prejeli s prošnjo za objavo: Avto, ki je vozil v smeri proti Kamnici, je na vogalu Strme in Koroške ceste podrl na tla 5-1etnega Ivančeka Toplaka. Vozil je s prccejšnjo brzino tako, da je zdrsel na levo stran m podrl otroka na trotoarju odnosno pešpoti. Otrok je sin strojnega ključavničarja in hišnega posestnika g. Toplaka iz Strme ulice št. 3.
Razveljavljeno. Objavljeni natečaj za sprejem gojencev v 4 podof. šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu je razveljavljen, s čimer se obveščajo vsi interesenti za podčastniško šolanje.
Pmimke . . za zgraditev
Sokolskega doma v ^Mariboru pošiljajte na naslov Posojilnice j Narodni dom za Sokolsko dru-, štvo Manbor-Malic.a!
Navas v uiai borsl o olsčanstvo. Na sinočni tajni seji mestnega sveta mariborske mestne občine so bili sprejeti v članstvo mariborske mestne občine: Jakob Čeh, Jakob Hrašovec, Edvard Karner, Ivan Živko, Ivan Dvoršak, dr. Igor Rosina. Zagotovilo sprejema v članstvo pa so dobili: Lovrenc Geržina, Friderik Ilger, Anton Kenda, Ivan Leonhardsber-ger, Alojzij Luschiitzky in Rudolf Pra-tes.
Proizvodnja falskega toka izkazuje za preteklo leto 138 milijonov kilovatnih ur. Samo Maribor je lani potrošil 20.57 milijonov kilovatnih ur.
Letalo . . označeno s srebno belim križem je krožilo danes dopoldne nad Mariborom.
Kako je z vremenom: V smislu dunajske vremenske napovedi za danes je upati malo izpremembe.
Krave kradejo. Posestniški sin Viktor Voglar iz Spodnjega Brega pri Ptuju je pred dnevi kupil na mariborskem živinskem sejmu lepo kravo za 1300 dinarjev. Kravo je odpeljal v hlev neke mariborske gostilne. Ko je Voglar naslednjega dne na nieraval kravo odgnati na svoj dom, so mu dejali, da je že nekdo kravo odpeljal. Zadevo je Voglar prijavil policiji.
Mladina v svet. Pred dnevi sta pobegnil od doma 18letni Stefan Ribič, stanujoč na Pobrežju, in 16 letni Anton Samšič, stanujoč na Koroški cesti. Starši so zelo v skrbeh.
Himen. V zadnjem čas« so se poročili: pri Sv. Trojici v Slov. gor. odvetnik dr. Zdenko Senkovič in akademičarka Marija Zoričeva. — V Mariboru: Josip Godec, 2e-lezostrugar, in Marija Godec, pomožna delavka, Smetanova ulica 46; Wonko Ivan, tehnični uradnik v Siveriču pri Drnišu, in Rajnerija Mohar, zasebnica, Glavni trg 23; Gornik Alojzij, posestnik, in Riffel Ivana, posestnica, od Št. Ilia v Slov gor.; Jurčevič Ivan, trgovec, Gosposka ulica 26, in Gerlič Cecilija, šivilja, Sp. Radvanje; Jenčič Franc, ključavničar d. ž., Radvanje, in Polenšak Angela, sukarica, istotarn; Nerat Jožef, pe-earskj pomočnik, Studenci, in Bobanec Ana, pos. liči, Studcnci; Kurnik Janez, tkalec, Pobrežje, in Gupfleitner Marija, tkalka, istotarn; Hercog Ignac, predilec, Zrkovce, :n Šket Rozat tkalka, Pobrežje; Žižek Ivan, tovarniški barvar, Pobrežje, in Lah Terezja, bivša siužkinja, istotarn; Riegler Henrik, ključavničar d. ž., Studenci, in Jug Marija, predica, istotarn; Wolf Erhard, predilec, Bet-navska 70, in Schuntner Angela, istotarn. — Bilo srečno!
NARODNO GLEDALIŠČE.
Petek, 9. marca: Zaprto.
Sobota, 10. marca ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Premiera.
Nedelja, n. aprila ob 15. uti: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Gostovanje Marice Lu-bejeve. Znižane cene.
Marica Lubejeva gostuje v partiji Lize v Leharjevi privlačni operetj »Dežela smehljaja« v nedeljo zvečer. Lubejeva, nekoč miljenka mariborskega občinstva, potem atrakcija zagrebške operete, uživa letos veliko priljubljenost kot stalni gost ljubljanske operete. Veljajo znžane cene. Opozarjamo, da gostuje Lubejeva le enkrat.
Čisto po naše. Z novim finančnim zakonom se tudi izpreminja srbsko-hrvat-sko besedilo dne 12. maja 1927 sklenjene trgovinske in plovne pogodbe med našo državo in Vel. Britanijo. Po desetih letih se je izkazalo, da se naše besedilo pogodbe ne krije z angleškim, in seveda v našo škodo. Po angleškem besedilu se oproščajo plačilne carine samo novi stroji za tekstilno industrijo, v našem besedilu pa je beseda »novi« izpuščena. Tako so se deset let uvažali carine prosto tudi najbolj stari stroji za tekstilno industrijo ter je bila s tem naša država oškodovana za milijone in milijone. Nekdo drugi pa je seveda imel od našega netočnega besedila dobiček.
Novo tvornico za dušik namerava s sodelovanjem tv. za dušili Rušo zgraditi v Jajcu bosanska elektroindustrija, ki je že doslej udeležena pri Rušah.
Pozna ga.
»Prosim, gospa krčmarica, ali je Vaš mož doma? Rad bi nekaj z njim govoril!«
»Doma je že, toda pravkar vino pretaka.«
»Potem ga pa nočem pri delu motiti. Bom pa prišel čez eno uro nazaj; sai tedaj bo menda s pretakanjem že gotov?«
»Gotov bo že, toda tedaj ne bo menda več mogoče z njim govoriti!«
r?bin.ii. kapetanom
Antiču Zivojinu in Kosiju Radova-
a n u
kapetanu Rističu klase Puvnčiču
'Rodbinska tragedija: nezvestobe
Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil danes dopoldne epilog strašne družinske žalo-igre, ki se je odigrala dne 10. februarja 11. 1. v Turnišču pri Ptuju. Na zatožni klopi 'jc sedel pred sodniki 351ctni delavec Marko Mohorko, ki ga je državni tožilec obtožil, ker je umoril svojo lastno ženo Marijo. Tragičen dogodek se je v smislu obtožnice odigral takole: Marko Mohorko je bil leta 1934. obsojen radi tihotapstva na daljšo zaporno kazen, ki jo je odsede-| val v mariborski kaznilnici. Madtem, ko je bil ” zaporih, pa je pričela njegova žena | ljubavno razmerje z zloglasnim Matevžem 1 Kozelom. To razmerje je Mohorkova žena tudi nadaljevala, ko je prišel iz zaprov. Ljubavno razmerje svoje žene je moral Mo 1 borko mirno gledati, ker mu je Kozel gro-
mož usmrtil ženo radi
zil. Dne 10. februarja t. 1. zvečer, ko je legla žena v postelj, pa je Mohorko zagrabil za nož in ga zasadil svoji ženi v levo stran prs, da se je zadeta v srce, zgrudila na tla in izkrvavela. Mohorko je takoj po groznem dejanju odšel na orožniško postajo, kjer je povedal, kaj je storil. Kakor v preiskavi, tako se je tudi da-ir zagovarjal Mohorko s tem, češ, da si r f.«'!-' 'v-:~*il z nožem hte. Pri tem se je prepiral s svojo ženo, ki jo je hotel suniti. Ni se pa zavedal, da ima nož v rokah in tako se je po Mohorkovi izpovedbi zgodila vsa nesreča. Razpravi predseduje s. o. s. dr. Tombak, prisedniki pa so s. o. s. dr. Turato, Lenart, Kolšek in Lečnik. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Dev. Obtoženec je bil obsojen na pet let težke ječe.
Vrnitev kraSjeviča Tomislava v Beograd
BEOGRAD, 9. aprila. Včeraj dopoldne sta se vrnila v iz Anglije v Beograd Nj. Vis. kraljevič Tomislav in Nj. Vis. fcneže-vič Aleksander.
Stal - 3ugo
RIM, 9. aprila. Italijanska gospodarska agencija poroča, da je bilo v Rimu ustanovljena družba Ital-Jugo. Delniška giav nica znaša 60.000 lir. Družba ima nalogo, da pospešuje trgovske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo.
Francoska vlada zavrača očftlce
PARIZ, 9. aprila. Francoska vlada odločno demantira vse vesti francoskega in tujega tiska glede kršitve španskega ne-vmeševalnega pakta od strani Francije. V dokaz dobre volje se navaja, da je Kil v Verdonu zaplenjen norveški parnik »Charanche Injer»eur« s 50 tonami raz-streljlva, predno je bilo znano, ali je po-šiljatev namenjena valencintski ali pc bnr goški vladi.
Mari|a Savojska v Softfi
SOFIJA, 9. aprila. Princesa Marija savojska, najmlajša hčerka italijanskega kralja, je prispela včeraj popoldne semkaj ina obisk k svoji sestri kraljici Ivani. P& kolodvoru so jo slovesno sprejeli.
Francoska vlada zastoj jjugoslov. vlada
PARIZ, 9. aprila. Jugoslovenska vjadn je pooblastila francosko vlado, da zastopa jugoslovenske interese pri predstoječi konferenci v Montreuxu, na kateri se bo obravnavalo vprašanje egiptovskih kapitulaciji.
EDEN V BRUSELJ.
LONDON, 9. aprila. Zunanji minieter Eden bo odpotoval v Bruselj v svrho izmenjave misli s predsednikom belgijske vlade Van Zeelandom in zunanjim mini-nistrom Spaakom.
POLITIKA IN ŽOGOBRC.
PARIZ, 9. aprila. Za jutri napovedana meddržavna nogometna tekma med Italijo in Francijo je bila v zadnjem trenotku odpovedana. To se je zgodilo po navodilu generalnega tajnika fašistične stranke Staraceja po sporočilu francoskih športnih instanc, da ne bo dovoljeno italijanskim igralcem, da pozdravijo s fašističnim pozdravom, ker bi to izzvalo nerazpoloženje protifašistično usmerjenih Parižanov. Fran coska vlada je izjavila, da nima s to zadevo nobenega opravka in da Italijani lahko v Parizu igrajo, če hočejo.
RAJHOVSKIM ŽIDOM SO ODVZELI VOLILNO PRAVICO.
BERLIN, 9. aprila. Notranji minister je | izdal odlok, s katerim se vsi Židje izločijo od izvrševanja pasivne ter aktivne volilne I pravice v podeželskih in mestnih občinah.
VAN ZEELAND jE ŽENTLMEN.
PARIZ, 9. aprila. Belgijski predsednik vlade Von Zeeland je izjavil, da bo med 1 Anglijo, Francijo in Belgijo doseženi sporazum glede nevtralnosti Belgije objavljen šele sredi prihodnjega tedna, ker noče v duhu demokratične fairnesse uporabiti tega zunanjepolitičnega orožja v borbi proti rekslstom.
!... KO BO VSEH 685 KONTROLORJEV NA MESTU.
LONDON, 9. aprila. Londonski nevme-, Sevalni odbor je sinoči sklenil, da prične splošna kontrola španskih pomorskih in Ircpnih meja šele sredi prihodnjega tedna, ko bo že vseh 685 imenovanih kontrolorjev na svojih mestih.
PRUSKIM »COPATARJEM« SLABA PREDE.
V Prusiji je izdalo višje sodišče odredbo, s katero se zabranjuje vstop v državno službo onim možem, ki niso sa-| mostojni in ki so pod stalnim nadzorstvom in skrbstvom svojih žen. Odredba pravi v nekem odstavku, da sc nikakor ne vjerna s častjo državnega nameščenca, če se pusti »komandirati« od svoje žene. Poročeni možje, v katerih družinah nosi hlače žena, ne morejo postati državni uradniki, ker država ne potrebuje takozvanih »copatarjev«, temveč 1 samostojne in energične može.
volov 30, krav 168, bikov, 14, juncev 8, telic 59, konjev 59, žrebet 9, skupaj 347 komadov. Cene so bile za kg žive teže: pri volili 3.50—5, pri kravali 2—3.75, pri bikih 3—4, pri juncih 3.25—3.80, pri telicah 3.25—4.30, konji so se prodajali po 1200—4000 Din eden, žrebeta pa po 1000 —2800 eno. Na svinjski sejem dne 7. 4. tl. je bilo prignanih 209 svinj in 253 prascev, skupaj 462 rilcev, prodanih pa je bilo le 139 komadov. Cene so bile: Prasci od 6 —12 tednov stari 70—120 Din komad, pršutarji 6—6.50 Din za kg žive teže, debele svinje 7—7.25 Din kg. plemenske pa 5.75—6 Din za kg žive teže.
Izredne ugodnosti za bivanje v Cirkve-nici. Uprava hotelov »Miramare« »Therapia« se je odločila, da bo v svrho olajšanja bivanja na morju v predsezoni od 15. marca do 15. junija in v posezom od 1. septembra do 31. oktobra za iznos penzije. vračunala tudi vloge Prve hrv« štedionice.. Tozadevne odpise iz, vložni!1 knjižic bo izvršila podružnica Prve Inv« štedionice v Cirkvenici. Vse ostale informacije pri Putniku.
Krasne nagrade za obiskovalce zagrebškega velesejma! Nov avtomobil, vožnje s parobrodi .od Sušaka do Kotora v I. r«» daljša bivanja v najlepših kra-jih ob Jadranu, lahko dodeli sreča posetnikom Zagrebškega zbora. Najugodnejša prilika za posetje Putnikov izlet z novim, prekrasnim luksuznim ekspresom, ki se vrši v nedeljo, dne 1 8,aprila._Cena le Din 120^
Darujte za az^ni s'*clad PfL*
h Soteske doline
Šlamberger, za Poljčane Žnider, za Stanovsko Trunki, za Lušečko vas Modrič, za Brezje Bračič, za Hrastovec Podlipnik, za Hošnico Uršič, za Vrhole Potisk, za Modraže Goričan ter za Studenice Fuks. Izvrševanje gostilniške obrti se dovoli gg. Hoblu Maksu v Studenicah in Drofeniku Ludviku v Sp. Brežnici. V svrho povzdige tujskega prometa bodo skušali odborniki doseči, da se zgradi v Poljčanah prepotrebno kopališče. — Mesoogledništvo občine se ponovno podeli g. Marku Pogorevcu, zraven njega iz vršuje to funkcijo še odbornik Podlipnik. Postavijo se tudi novi živinoogledniki. V odbor Protituberkulozne lige se izvolijo: župan De ti ček Franc kot zastopnik občine, dalje zdravnik dr. Hronovsky, šolski upravitelj Krajnc Alojz in učitelj Štefancioza Andrej iz Studenic. V občinsko zvezo se sprejmejo sestre mag-dalenskega samostana v Studenicah pri Poljčanah: Ljudmila Štuhec, Uršula Gjo-rek, Neža Kujudžič, Frančiška Kosar Frančiška Fister in Marija Hribernik. — Odobri se predlog predsednika, po katerem se občinska pisarna preseli iz dosedanjega lokala v hišo konzumnega društva, kjer je bil doslej urad tukajšnje finančne kontrole. Predlog občinskega odbornika g. Goloba, naj se ustanovi fond za postavitev občinskega doma, za kar je že svoječasno obstojal fond v znesku
40.000	Din, znesek pa se je uporabil za kritje dolgov mkorporiranih občin, se gladko odkloni. — Posestniku Turinu iz Brežnice je nekdo iz objestnosti zažgal kopico sena. zloženo na travniku. Zgorelo je 25 metrskih stotov stisnjenega sena ter ima Turin okrog 500 Din škode.
Lep uspeh Šoštanjčana. O velikonočnih praznikih so se vršile v Kopaoniku smuške tekme za prvenstvo beograjskega zimskošportnega saveza. Med tekmovalci je bil tudi -mladj Šoštanjčan Galof Valter, ki je v alpski kombinaciji dosegel nad vse časten •rezultat. Plasiral se je na 4. mesto s 123 točkami.
Depntacija obrtništva. Pred dnevi so se zglasili predsedniki vseh tukajšnjih obrtniških, trgovskih in gostinskih združenj pri davčni upravi ter tam v imenu celokupnega šaleškega obrtništva tolmačili želje in zahteve davkoplačevalcev pri odmeri letošnje pridobnine. Ob tej priliki ic depntacija izročila davčnemu inšpektorju spomenico o gospodarskih raz merah šaleške doline. Spomenica ugotavlja, da je zaslužek obrtništva postal tako minimalen, da bi vsako pretiravanje pri odmeri davkov imelo slabe posledice.
V kraljestvu šaha. Šoštanjski šahovski klub je te dni zaključil mladinski tečaj v mešč. šoli, katerega se je udeleževalo nad 40 tečajnikov. Šahovski klub je s tem tečajem zelo populariziral šah v Šoštanju. Udeleženci so igrali ob zaključku tudi turnir. Prvo mesto je zavzel Arzenšek. drugo in tretje Berdnik in Veingerl, sledijo Steinbach, Zalar, Kandušer itd.
pAdkilme Movice
Interesentom za svetovno razstavo v Parizu. Amerikanski potovalni biroji so za ves čas razstave okupirali skoro vse hotele. Da si zamoremo pravočasno za-
$ luž bo dobi
TRAJNE KODRE
po najnovejšem sistemu in 'železno ondulacijo izdelujehi, po najnižjih cenah. Salon za j ŠOBCSLIKARSKEGA učvflC« dame in gospode Weiss, .X j t sprejmem. Vetrinjska ulica roška cesta 5Ž.	1799	_______	1810
Prodam	Sprejmem
 -------—	KROJAŠKEGA	POMOČNIC
za . velike kose in vajottca' Srečko Satler Tattenbacho-va 7.	1
Točim prvovrstno pristno in zdravilno VINO
iz otoka Visa, kakor tud j domača iz Slovenskih goric. Danes prispe in se v petek servira morska redkost in najbolj pikantna riba »kralj morja« ter nešteto drugih mor škili specijalitet. Povodnik, Jurčičeva ulica.	1795
VSAKO NEDELJO
V gostilui Achtig igra priznani jazz.	1811
NSU MOTORČEK
skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v noravi »Veeer-nika«.	1787
unuito
SVEŽA JAJCA
Šumak eksport, Marfbor, Ko. roška cesta 20	179i
Stanovan/e
Reboljeva drama »Ko umira sreča« tretjič na našem odru. Dobro so prestali v soboto naši diletanti krstno predstavo Reboljeve drame »Ko umira sreča«. —• Uspeli pa. ki so ga doživeli v nedeljo popoldan, je bil nad pričakovanje. Z bršljanom in drugim zelenjem okrašen oder in dvorana sta napravila na navzoče prijazen utis, nabito polna dvorana občinstva, med katerimi je bilo mnogo prijateljev iz Pobrežja, pa je dala igralcem toliko poguma iti volje, da so rešili svoje vloge tako naravno* da so prav vse zadovoljili in bili deležni polno pohvale in priznanja. Ubrano petje pevcev »Radosti« in zvoki našega pianista br.'Serajnika so prav skladno učinkovali v posameznih prizorih. Na splošno željo se igra ponovj v nedeljo popoldan. Ob enem se bo poslovil vzorni član in igralec br. Hedl, ki odide k vojakom. Težko ga bodemo pogrešali v telovadnici, na odru in pri naših večerih, saj nas je s svojimi originalnimi dovtipi vedno spravil v dobro razpoloženje.
Poslovilni večer Naša marljiva sokolska Člana br. Hedl iti Novak, vzorna v leiovadnici in pri prosvetnem delu, odideta k vojakom. V soboto so poslovimo od obeh v Pulkovi gostilni.
Napredovanje. V 7. skupino je napredovala učiteljica Ledinek Milka.
v naJnoveJšB^ modnih barval*
prinaša v solidnih kakovosl
MODRO GALICO
je takoj priglasiti pri Kmetij ski družbi, Maribor. !80c
SPREJMEM GOSPODA
ali gospodično v vso oskrbo-Cvetlična 10	JS06
Službo išče
BRZOJAVI
Danes večerja rakov rižot, brodeto s polento, grongo in sanpiero zrezek, brancini na rešetki, barboni, sardele moli, male ribice. Vicel, EJutov-šrki 8	1S09
pM&te&ke
Gosposka ulica 14
Oglejte si izložbe!
Kupujte SWOJf; 5*0* irebščine pri rt&šil’ inserentih i
Družabni večer paznikov. Preteklo soboto so priredili naši vrli pazniki v Ren-čljevi dvoran; uspel družabni večer z različnim sporedom. Prav lepo je uspela enodejanska veseloigra Ladislava Novaka »Ljubosumnost«.
KROJAŠKI POMOČNIK
za splošno delo, marljiv in pošten, išče zaposlenja takoj ali pozneje. Sprejme tudi delo na dom. Cenjene ponudbe na upravo pod »Soliden n ne kadilec«.	1S07
FLICKOVE RAZPRŠILNIKE
naročite pri Kinetijskj družbi, Maribor	1802
houkefatinUHnetske okeiim
Učiteljsko društvo za srez Ljutomer ima predavanje 10. aprila ob 10. uri v Radencih. Predava g. dr. Poljanec iz Maribora.
Že zopet toča. V ponedeljek zvečer je /. nevihto padala tudi toča, zlasti v smeri proti Štrigovi, kjer je v Jalšovcu naletela skoraj do tri cm debela plast toče, ki je ležala na tleh še drugo jutro.
Zahvala
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvo vati z nami ob bolestni izgubi našega dragega
profesorja
in vsem, ki so s poklonitvijo vencev in s svojo ude ležbo poveličali njegovo zadnjo pot.
Drzna tatvina. Posestnik C. Š. iz Radencev se je v torek 6. t. m. v neki tukajšnji gostilni mah a ja 1 v prijetni družbi pivcev. Popivali so do nekako polnoči in do tedaj izpili okrog 32 litrov vina. Ko se je hotel posestnik iz Radencev, ki je bil za izpito vino radodaren plačnik, odpeljati z avtom v Radence, je strahotna opazil, da mu manjka denarnica, v kateri so bili razni dokumenti jn gotovine okoli 3000
IStiižU/Utske unuk*0
Rodbine Pivko, Mihalič, Zadravec
Na zadnji občinski seji so se določili elani za sestavo požarne policijske komisije. Isti odborniki so določijo kot nadzorniki, cest v svojem okraju: za Pekel
»OJV JUAN
m
HemUa se zatoka s pšenica
LONDON, 8. aprila. Na liverpoolski borzi so znatno narasle gene pšenici in dosegle višino 10.7 šilingov za kvintah To so najvišje'cene pšenici od leta 1928.
Naraščanje cen je v zvezi z nakupom ogromnih količin pšenice od strani Nemčije.
Din. Zaenkrat je sled za storilcem še nejasna, vendar se poizvedbe nadaljujejo.
Na živinski sejem dne 6. 4. t. L, je bilo prignanih volov 89, krav 325, bikov 21, juncev 43, telic 93, konjev 217, žrebet 19, skupaj 807 glav živine. Prodanih je bilo
sigurati stanovanja, je nujno potrebno, da se vsi interesenti za predvidenih potovanj z luksuznim-ekspresom takoj prijavijo pri »Putniku«. Vožnja in ogled najlepših krajev Italije. Francije, Švice, Nemčije in Avstrije.