Edi Prost
Perpetuum mobile
... Kot ujeto žarkovje
v temi senc brezimenih
pod obokom prekletstva
v večnem ponavljanju
ubijanja in otroški smeh
v papirnatih alejah
lažnih mislecev in
Eros ki se prodaja
v senci Atene in
se razdaja v praznino
med dnom ki ga ni
in jutrišnjim dnem
prehitevajočim noč za obzorjem
ljudi lačnih kruha
v senci senilnih starcev
kolesja prodanih življenj
tokrat
na sejmu cocktail-parties...
Vrnitev
Kot prst so bile trpke nekoč ljubljene ustnice in kot kamen so bile trde moje misli ko so mehki prsti drseli po mojem izmučenem telesu Otopele besede so razbijale molk pa je bilo kot da se nikoli nisva ljubila 3il sera •smiiotE.e.jši
kot je bila ona ob meni zapuščena kot da ne zmorem nikoli še enkrat Ijubitij Vpoljubil sem njene oči in zbežal.
Zaprta vrata
136
Nekdo je zaprl vrata
in umrl sam. Brez slovesa
v svoji osamljenosti. Brez strahu
pred disharmonijo prsti in življenja.
Brez oporoke v svoji revščini.
Samoten v svojem begu brez svečave.
Bogat v ITIČU vsote vseh bed,
v brezizhodnosti in nedoživetih
lažeh jutrišnjega dne.
Samo vrata je zaprl.
136