rimo. Morda bo za to prilika o Veliki noči. Preden pa se sestanemo, je potrebno, da premislimo, kako naj vso stvar orgatviziramo, da bomo imeli kaj uspeha. Premisliti moramo v glavnem, kakšne naloge naj ima organizacija učiteljev - zadrugarjev. V prvi vrsti bo seveda naša naloga širiti idejo zadružništva med narodom. Kapitalistična oblika narodnega gospodarstva je dosegla že davno svoj višek. Vrh ni bil ravna posebno visok in nadaljnja pot je vsekakor navzdol. Narodno gospodarstvo bo prešlo v roke zadružništva, ker dela na tem, da se prodajne cene znižajo, da ima od tega korist vse članstvo zadruge. To je tista sila, ki je dvignila zadružništvo na visoiko etično podlago. Korist vseh je cilj zadružništva in ta cilj je pravičen. Vsled tega pomena aadrulništva za narodno gospodarstvo, za narodno blagostanje, je zadružništvo vredno, da se razširi med narodom. Zato je prva naloga organiziranih učiteljev- zadrugarjev, da to idejo širijo. Temu analogno mora biti naše delo v šoli med otroci. Tam moramo v bodoči generaciji polagati temelje zadmžne ideologije. Ko mlad človek izstopi iz šole, mora smatrati za naravno, da vstopi v kako zadrugo, da posveti del svojega delovanja zadružništvu, da s tem koristi sebi, svojim soobčanom, svojemu narodu. Tako moramo širiti idejo zadružništva v šoli in izven nje. Naša organizacija pa mora imeti poleg tega glavnega namena še tudi druge. Tako je n. pr. treba širiti enotno ideologijo zadružništva ne samo med nami samimi, temveč tudi med svetom. Ali je potrebno, da vlada v našem zadružništvu še vedno strankarstvo? Ali je potrebno, da so skoro v vsakem večjem kraju po dve ali več zadrug z istim programom. Ali ima kak smi- sel, da podrejamo naše gospodarstvo strankapstvu, da, oepimo našo denarno moč, mestoj da bi jp zdruŽili in združeni postali mnogomočnejši. Kapitalizem — najhujši nasprotnik aadružništva — ima v strankarski razcepljenosti najmočnejše orožje proti zadružništvu. »Divide et impera!« Naloga organizirani'h učiteljev - zadrugarjev je, narodu odpreti oči tudi v tem pogledu in mu pokazati pravo pot. Končno pa je naša naloga tudi skrbeti zase. Vsaka stanovska organiaacija, torej tudi naša, bo tem močnejša, tem vplivnejša, čim boljše bo gospodarsko podprta. Gospodarske dobrine imajo še vedno ono elementarno važnost, katero so imele v pradobi. Končni cilj naših najvišjih družabnih oblik — držav — je vedno še pridobivanje čim več gospodarskih dobrin. In končno je gola resnica to, da bi imelo širjenje duševnih dobrin mnogo več uspeha, če bi šlo šele za širjenjem gospodarskih dobrin. Vsled tega mora biti prva skrb stanovske organizacije ta, da se gospodarsko podstavi, da se osamosvoji. Zato mora organizacija učiteljev - zadrijgarjev privzgojiti članstvu moralno dolžnost, da vstopi v stanovske zadruge, da v njih sodeluje, da se v prvi vrsti njih poslužuje. Se mnogo bi lahko napisali o nalogah organizacije učiteljev - zadrugarjev, toda za enkrat naj bo dovolj. — Vabim pa s tem vse, ki so dobre volje, da se k temu vprašanja oglasijo, da pošljejo svoje predloge in prispevke zadružnišikemu odseku in s tem pripomorejo k čim uspešnejši rešitvi naloge, ki nas čaka. Naš list je dal na razpolago posebno rubriko za zadružništvo, v kateri bomo razpravljali o tem prevažnem vprašanju. Naj bi hilo čim več sotrudnikov in čitateljev. M. Zor- Organiziranje učiteljev - zadrugarjev Noben stan ni tako enakomerno in dosledno razporejen med narodom, kakor ravno učiteljski in noben stan ne drži bodočnost naroda tako trdno v svojih rokah, kakor ravno učiteljski. Vsaik bodoči državljan in naj si izbere še tak poklic, stoji dolgo vrsto let pod vplivom učitelja. Kaj to pomeni, se malokedaj zavemo. Nujna potreba pa je, da se tega zavedamo, da temu primerno nastopamo in da temu primerno uravnavamo svoje delo. Učiteljsko delo je mnogdbrojno. Dela ne vršimo samo v šoli med mladino, temveč tudi izven šole med mladimi in starimi. Napredek, obstoj ali propad marsikakšne organizacije, pa naj bo to društvo, zadruga ali kaj drugega, je često odvisen od učiteljevega sodelovanja. Tudi smer, v kateri se delo vrši, daje pogostolkrat učitelj. Nič naj nas ne moti, da je učitelj pri organizaciji često na podrejenem mestu, da nima v rokah predsedstva, načelništva ali slične reprezentativne funkcije, glavno je, da je delo v njegovih roka'h. In delo radi predvsem nalagajo učitelju! Meni se zdi to za vpliv našega stanu prav dobro. Kajti uspeh, razvoj in smer društvenega dela ni toliko odvisna od osebe, ki reprezentira, tpmveč od osebe, ki dela, ki stoji sredi dela. Ta pa je v največ slučajih učitelj. V kakršno smer bo hotel on zaviti, v tako smer se bo organizacija pomaknila. Z ozirom na naslov tem vrsticam se bo marsikomu zdel morda gornji uvod odveč. Toda to ni res. Potreben je bil zato, da nam jasno predoči vpliv, :ki ga lahko izvajajo na slovensko zadružništvo — na narodno in stanovsko gospodarsko — organizirani učitelji zadrugarji. Gospodarski svet JUU, sekcija Ljubljana, je ustanovil poseben zadružniški odsek in mu poleg ostalega poveril tudi izvedbo organizacije učiteljev-zadrugarjev. Treba bo, da se enkrat sestanemo ter se o tem razgovo-