aktualno 15 Slovenian translation of the International school-related sedentary behaviour recommendations for children and youth Abstract Many children and youth are excessively sedentary at school as well as outside of school. Studies have showed that higher levels of time spent in sedentary behaviour present a risk factor for health and healthy development of children and youth. The aim of this study is to present the process of translating the International school-related sedentary behaviour recommendations for children and youth into the Slovenian language, and to present the novel recommendations to the broader professional public in Slovenia. The translation process consisted of eight steps and included three experts (from the field of kinesiology and physiotherapy), a professional translator, the leading author of the recommendations, and a proofreader. The result of this process is the Slovenian translation of the recommendations that con- sists of the preamble, a glossary of terms, school-related sedentary behaviour recommendations, and implementation strategies. School environments offer an important opportunity to influence students’ movement behaviours and thereby their health and well-being. Rec- ommendations for school-related sedentary behaviour provide guidance on planning and implementing actions for enhancing health and well-being of school-aged students. We have recognised that the novel recommendations meaningfully complement the existing national recommendations for movement behaviours of children and youth. Keywords: guidelines, sitting, sedentariness, movement break, pupils, students Izvleček Mnogi otroci in mladostniki so izdatno sedentarni tako v šoli kot tudi izven šole. Študije kažejo, da visoka količina sedentarno preživetega časa pred- stavlja dejavnik tveganja za zdravje in zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Namen pričujočega članka je predstaviti postopek prevajanja Mednaro- dnih smernic za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostni- kov v slovenski jezik ter širši slovenski strokovni javnosti predstaviti nove smernice. V postopek prevoda, ki je vključeval osem korakov, so bile vklju- čene tri strokovnjakinje (s področja kineziologije in fizioterapije), anglistka, vodilni avtor smernic in lektor. Rezultat tega postopka so v slovenski jezik prevedene smernice, ki so sestavljene iz uvodnega nagovora, krajšega slo- varja uporabljenih izrazov, priporočil za s šolo povezano sedentarno vede- nje in strategij, kako priporočila uresničevati v praksi. Šolsko okolje nudi pomembno priložnost za vplivanje na gibalno vedenje in posledično na zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Smernice za s šolo pove- zano sedentarno vedenje so tako lahko v pomoč pri načrtovanju in izvaja- nju aktivnosti za krepitev zdravja in dobrega počutja šoloobveznih otrok in mladostnikov. Ugotavljamo, da nove smernice vključujejo priporočila, ki smiselno dopolnjujejo obstoječa nacionalna priporočila s področja gibal- nega vedenja otrok in mladostnikov. Ključne besede: priporočila, sedenje, sedentarnost, gibalni odmor, učenci, dijaki Kaja Kastelic 1,2 , Petra Starbek 3 , Barbara Jurša Potocco 4 , Nastja Podrekar Loredan 4,5 Slovenski prevod Mednarodnih smernic za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov 1 Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem, Muzejski trg 2, 6000 Koper, Slovenija 2 InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola, Slovenija 3 Evropski center Maribor, Alma Mater Europea, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija 4 Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija 5 Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana 16 „ Uvod Sedentarno vedenje je opredeljeno kot vsakršno vedenje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka poraba energije (≤ 1,5 MET-a (slo. presnovni ekvivalent)) in pri katerem je posameznik v sedečem ali leže- čem položaju (Kastelic, Podrekar Loredan in Šarabon, 2022; Tremblay idr., 2017). Otroci in mladostniki so pogosto sedentarni v šoli (npr. med poukom), na poti v šolo in iz nje (npr. na avtobusu), med udejstvovanjem v obšolskih dejavnostih (npr. med igranjem inštrumenta v glasbeni šoli), med opravlja- njem domače naloge ter v prostem času (npr. med gledanjem televizije). Zmerna količina sedentarnega vedenja je sestav- ni del zdravega dne (Tremblay idr., 2016), medtem ko izdatnejša količina predstavlja dejavnik tveganja za zdravje in zdrav razvoj otrok in mladostnikov (Carson idr., 2016; Chaput idr., 2020; Kuzik idr., 2022). Študije kažejo, da večja količina sedentarno preživetega časa lahko poveča tveganje za debelost (Tremblay idr., 2011), presnovno zdravje (Verswijveren idr., 2021), kostno-mi- šično zdravje (Dumuid idr., 2020), telesno pripravljenost (Dumuid idr., 2021), duševno zdravje in dobro počutje (Rodriguez-Ayllon idr., 2019). Študije tudi kažejo, da so nekateri omenjeni izidi povezani le z določeno obli- ko sedentarnega vedenja. Udejstvovanje v mirnih aktivnostih, kot so risanje, zlaganje sestavljank, poslušanje pravljic in igranje namiznih iger, je, denimo, pomembno za zdrav razvoj otrok (Chaput idr., 2020). Prav tako je branje, učenje in opravljanje domačih nalog pomembno za spoznavni razvoj in učno uspešnost mladostnikov (Carson idr., 2016). Po drugi strani je večja količina časa, preživetega pred zasloni (npr. gledanje televizije, uporaba tablice ali ra- čunalnika), povezana s slabšim socialnim vedenjem ter slabšo samozavestjo otrok in mladostnikov (Carson idr., 2016). V preteklem desetletju so številne medna- rodne in nacionalne organizacije prepo- znale problematiko sedentarnega vedenja ter izdale javno-zdravstvene smernice (Par- rish idr., 2020). Večina slednjih vključuje pri- poročila, naj se celokupno dnevno količino sedentarnega vedenja omeji (zlasti količino časa, preživetega pred zasloni), dolgotrajno sedentarno vedenje pa pogosto prekinja. Omenjene smernice ne podajajo poseb- nih priporočil glede s šolo povezanega sedentarnega vedenja (ali s šolo poveza- nega časa pred zasloni), čeprav so otroci in mladostniki izrazito sedentarni ravno v šoli, med učenjem in med opravljanjem domačih nalog. Študije kažejo, da otroci in mladostniki preživijo kar 63 % časa v šoli sedentarno (Egan idr., 2019) ter da dolgo- trajno sedenje redkeje prekinjajo v šoli kot izven nje (Abbott, Straker in Erik Mathias- sen, 2013). Številni učitelji, šolski strokovni delavci, odločevalci in starši/skrbniki so v preteklosti večkrat izrazili potrebo po po- sebnih priporočilih za s šolo povezano se- dentarno vedenje (Saunders idr., 2022). Potrebo po priporočilih za s šolo poveza- no sedentarno vedenje so prepoznali tudi vidnejši predstavniki Združenja za preuče- vanje sedentarnega vedenja (ang. Seden- tary Behaviour Research Network (SBRN)). SBRN je mednarodno prepoznana organi- zacija, ki združuje raziskovalce, zdravnike in zdravstvene delavce z zanimanjem za sedentarno vedenje in katere poslanstvo je obveščanje strokovne in splošne javnosti o raziskovalnih izsledkih z dotičnega podro- čja (za več informacij o SBRN glej: www.se- dentarybehaviour.org). Konec leta 2020 so pričeli s postopkom oblikovanja na dokazih temelječih priporočil za s šolo povezano sedentarno vedenje, pri čemer so sledili že uveljavljeni metodologiji za vzpostavitev javno-zdravstvenih smernic (Saunders idr., 2022). Predstavniki SBRN-ja so ustanovili usmer- jevalni odbor za oblikovanje smernic ter mednarodno strokovno komisijo, ki so jo sestavljali strokovnjaki z različnih področij (Saunders idr., 2022). Člani odbora so zbrali in preučili naslednje gradivo: (i) obstoječe mednarodne in nacionalne smernice za sedentarno vedenje otrok in mladostnikov, (ii) obstoječe smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje, (iii) obstoječ pregled literature na temo sedentarnega vedenja ter zdravja otrok in mladostnikov ter (iv) opravili nov pregled literature na temo s šolo povezanega sedentarnega vedenja in zdravja ter učne uspešnosti (Kuzik idr., 2022). Nato so oblikovali osnutek smernic za s šolo povezano sedentarno vedenje in ga skupaj z zbranim gradivom predstavili mednarodni strokovni komisiji (Saunders idr., 2022). Sledilo je razpravljanje o ustre- znosti in predlogih za spremembe osnutka smernic. V začetku leta 2021 so izpopolnje- ni osnutek smernic predstavili še deležni- kom (zunanjim strokovnjakom, odločeval- cem, raziskovalcem in drugi zainteresirani javnosti) ter jih pozvali h kritični presoji. Usmerjevalni odbor je preučil komentar- je deležnikov ter pripravil končni osnutek smernic, ki ga je mednarodna strokovna komisija potrdila septembra 2021. V Mednarodnih smernicah za s šolo pove- zano sedentarno vedenje otrok in mlado- stnikov so predstavljeni načini, kako ohra- niti koristi s šolo povezanega sedentarnega vedenja ter hkrati karseda zmanjšati kvarni vpliv na zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov (Saunders idr., 2022). Smer- nice vključujejo štiri glavna priporočila: (1) dolgotrajno sedentarno vedenje naj se prekinja z gibalnimi odmori, (2) količino domačih nalog, ki zahtevajo sedentarno vedenje, naj se omeji, (3) s šolo povezan čas pred zasloni naj bo preživet miselno aktivno ali telesno dejavno ter naj se ome- ji, (4) oblike učenja, ki zahtevajo sedentar- no vedenje, naj se nadomešča z oblikami učenja, ki temeljijo na gibanju (za več infor- macij glej Sliko 3). Smernice spremlja tudi uvodni nagovor (za več informacij glej Sliko 1), krajši slovar uporabljenih izrazov (za več informacij glej Sliko 2) in praktični predlogi, kako priporočila uresničevati v praksi ter kako prepoznati znake problematične rabe zaslonov (za več informacij glej Sliko 4). Smernice so bile širši strokovni javnosti pr- vič predstavljene oktobra 2021, na simpo- ziju Mednarodnega združenja za telesno dejavnost in zdravje (ang. International Society for Physical Activity and Health (IS- PAH)), ko so avtorji pozvali k prevodu novih smernic v čim več jezikov. Na ta poziv se je odzvala tudi naša raziskovalna skupina, ki je nove smernice za s šolo povezano seden- tarno vedenje prevedla v slovenski jezik. Namen pričujočega članka je predstaviti postopek prevajanja smernic v slovenski jezik ter širši slovenski strokovni javnosti predstaviti nove Mednarodne smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov. „ Metode Izvirni jezik Mednarodnih smernic za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov je angleški (Saunders idr., 2022). Pri prevodu smernic v slovenski jezik smo se poslužili priporočil za prevajanje z zdravjem povezanih standardiziranih vpra- šalnikov (Beaton, Bombardier, Guillemin in Ferraz, 2000; Wild idr., 2005), ki se jih lahko uporablja tudi pri prevodu smernic in po- dobnih dokumentov. Prevod smernic je potekal po spodaj opisanih korakih. Prvi korak: vzpostavitev stika z avtorjem smernic Preko elektronske pošte smo stopili v stik z vodilnim avtorjem smernic (Travis J. Sa- unders (Saunders idr., 2022)) ter izrazili in- aktualno 17 teres za prevod smernic v slovenski jezik. Pridobili smo smernice v izvirnem jeziku in dovoljenje avtorjev za prevod smernic v slovenski jezik. Drugi korak: prevod iz angleškega v slovenski jezik Tri strokovnjakinje, dve s področja kinezi- ologije (Nastja Podrekar Loredan in Kaja Kastelic) in ena s področja fizioterapije (Pe- tra Starbek), so neodvisno druga od druge prevedle smernice iz angleškega v sloven- ski jezik. Vse tri prevajalke tekoče govorijo in pišejo slovensko in angleško, pri čemer je njihov materni jezik slovenščina. Neod- visno druga od druge so ob prevodu za- beležile tudi komentarje glede morebitnih jezikovnih pomislekov in utemeljile jezikov- ne izbire. Tretji korak: sinteza treh neodvisnih prevodov Vsaka od treh prevajalk je svojo različico prevoda posredovala drugima dvema v vpogled in kritično presojo. Prevajalke so se sestale in razpravljale o jezikovnih in termi- noloških razlikah med prevodi, se posveto- vale z jezikoslovci ter oblikovale poenoten slovenski prevod smernic. Četrti korak: prevod poenotenega slovenskega prevoda v angleški jezik Anglistka (Barbara Jurša Potocco), ki pred- hodno ni bila seznanjena s smernicami v izvirnem jeziku in katere materni jezik je slovenščina, je poenoten slovenski prevod smernic prevedla nazaj v angleški jezik. Peti korak: primerjava prevedene in izvirne angleške različice smernic Z namenom prepoznati morebitna razhaja- nja v pomenu prevedenih in izvirnih smer- nic smo avtorju smernic (Travis J. Saunders) posredovali anglistkino prevedeno angle- ško različico. Avtor smernic jo je primerjal z izvirno angleško različico ter nam posredo- val komentarje glede razhajanj v pomenu. Šesti korak: popravki poenotenega slovenskega prevoda Vse tri prevajalke in profesionalna anglistka so podrobno pregledale komentarje avtor- ja smernic ter vnesle manjše popravke v poenoten slovenski prevod smernic. Sedmi korak: končni jezikovni pregled Slovenski prevod smernic za s šolo pove- zano sedentarno vedenje otrok in mlado- stnikov smo posredovali lektorju (Davorin Dukič) v končni jezikovni pregled. Osmi korak: oblikovanje končne različice smernic Vse tri prevajalke in profesionalna anglistka so podrobno pregledale manjše popravke lektorja, potrdile končno različico sloven- skega prevoda smernic ter jo poslale avtor- ju smernic. „ Rezultati Ob primerjavi treh neodvisno izdelanih prevodov smernic v slovenski jezik (iz dru- gega koraka) smo v tretjem koraku pre- voda ugotovili več manjših jezikovnih in terminoloških razhajanj. Med razpravo o razlikah med prevodi so se prevajalke med drugim zedinile, da se »classroom mana- gement« prevede kot vodenje razreda, »health promoting school« kot zdrava šola, »media-multitasking« kot medijska večo- pravilnost, »movement break« kot gibalni odmor, »offline play« kot igra brez upora- be zaslonov, »school administrators« kot strokovni sodelavci, »screen-based media« kot naprave z zaslonom, »screen time« kot čas pred zasloni, »sedentary behaviour« kot sedentarno vedenje, »movement-based activities« kot gibalne dejavnosti in »stake- holder input« kot doprinos deležnikov. Smernice vključujejo tudi strategijo ure- sničevanja smernic z uporabo pristopa štirih M-jev (ang. four M‘s approach), ki se nanašajo na angleške pojme »manage«, »meaningful«, »model« in »monitor«. Ob prevodu slednjih v slovenski jezik je po- imenovanje pristopa (kot pristopa štirih M-jev) izgubilo svoj pomen, s čimer se je pojavila potreba po drugačnih rešitvah. Med razpravo so se prevajalke zedinile, da se pristop preimenuje v pristop štirih S-jev, pri čemer se slednji nanašajo na pojme »spremljanje«, »spodbujanje«, »smiselno« in »svetovanje« (za več informacij glede Slika 1: Uvod v smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje. Naslov: Mednarodne smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov 18 Slika 2: Slovar uporabljenih izrazov v smernicah za s šolo povezano sedentarno vedenje. aktualno 19 polnega pomena pristopa štirih S-jev glej Sliko 4). V četrtem koraku prevoda je anglistka smernice prevedla nazaj v angleški jezik, v petem koraku pa je avtor smernic primer- jal angleški prevod z izvirnikom. Avtor je predlagal odstranitev besede »Kanada«, tako da se dotični del smernic sedaj glasi »v Sloveniji npr. to pomeni, da …« Opozoril je na potrebna tehnična popravka znotraj opomb, in sicer spremembo vira v »www. sedentarybehaviour.org.« ter spremembo letnice iz 2017 v 2019. Avtor je opozoril tudi na neskladje v priporočilih med izvornim »meaningful« in prevedenim »sensible«. V poenotenem slovenskem prevodu je bil iz- vorni »meaningful« preveden kot »smiseln« in prevajalke so ponovno presodile, da je njihov slovenski prevod besede primeren. V sedmem koraku prevoda je lektor opra- vil jezikovni pregled smernic, pri katerem je opozoril na nekaj manjših slovničnih popravkov ter predlagal zamenjavo poj- ma »doprinos« s pojmom »prispevek« in dopolnil besedno zvezo, ki se sedaj bere kot »… mora biti s šolo povezan čas pred zasloni preživet smiselno, …« Slika 3: Priporočila za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov. 20 Po tehničnem pregledu smernic so pre- vajalke v osmem koraku prevoda potrdi- le končno različico slovenskega prevoda smernic ter jo poslale avtorju izvornega be- sedila. V začetku aprila 2022 so bile smerni- ce uradno izdane (Saunders idr., 2022). Do danes so dostopne že v dvajsetih jezikih, med drugim v slovenskem (naš slovenski prevod smernic je dostopen na spletni stra- ni mednarodne organizacije SBRN: https:// www.sedentarybehaviour.org/school-rela- ted-sedentary-behaviour-recommendati- Slika 4: Strategije uresničevanja priporočil za s šolo povezano sedentarno vedenje aktualno 21 ons/). Smernice sestavljajo uvodni nagovor (Slika 1), krajši slovar uporabljenih izrazov (Slika 2), priporočila (Slika 3) in strategije nji- hovega uresničevanja (Slika 4). „ Razprava V pričujočem članku smo predstavili po- stopek prevajanja Mednarodnih smernic za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov v slovenski jezik. V postopek, ki je vključeval osem korakov, so bile vključene tri strokovnjakinje (s podro- čja kineziologije in fizioterapije), anglistka, vodilni avtor smernic ter lektor. Končni re- zultat tega postopka so v slovenski jezik prevedene smernice, ki so sestavljene iz uvodnega nagovora, krajšega slovarja upo- rabljenih izrazov, priporočil za s šolo pove- zano sedentarno vedenje in iz strategij, kako priporočila uresničevati v praksi. V želji po prepoznavnosti in čim boljši sprejetosti novih priporočil v slovenskem prostoru je nastal tudi pričujoči članek. Šolsko okolje nudi pomembno priložnost za vplivanje na gibalno vedenje in posle- dično zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Smernice za s šolo poveza- no sedentarno vedenje so lahko učiteljem, strokovnim delavcem, odločevalcem, star- šem/skrbnikom, negovalcem, zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem v po- moč pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti ter oblikovanju politik za krepitev zdravja in dobrega počutja šoloobveznih otrok in mladostnikov (Saunders idr., 2022). Pri nastanku smernic so avtorji sledili že uve- ljavljeni metodologiji za oblikovanje na do- kazih temelječih javno-zdravstvenih smer- nic. Pregledali so znanstveno literaturo na temo sedentarnega vedenja in zdravja med otroci in mladostniki kot tudi že ob- stoječa priporočila za sedentarno vedenje ter opravili nov sistematični pregled lite- rature na temo s šolo povezanega seden- tarnega vedenja in zdravja ter učne uspe- šnosti, ki so ga objavili sočasno z novimi smernicami (Kuzik idr., 2022). Novi pregled literature je pokazal, da je večja količina s šolo povezanega sedentarnega vedenja sicer povezana z boljšimi spoznavnimi in socialno-čustvenimi kazalci, ampak da ima neugoden vpliv na količino spanja, telesne dejavnosti in sedentarnega vedenja izven šole. Rezultati raziskav podobno nakazu- jejo, da ima večja količina domače naloge ugoden vpliv na spoznavne in socialno- -čustvene kazalce (pri mladostnikih in ne pri otrocih), vendar je povezana s slabšim zdravjem in počutjem. Avtorji preglednega članka opozarjajo, da velika količina domačih nalog in učenja, ki zahtevajo sedentarno vedenje, lahko izpo- drinejo čas, ki bi ga otroci in mladostniki sicer preživeli v gibanju ali tako, da bi spali (Kuzik idr., 2022). Zavedati se je namreč po- trebno, da ima vsak dan le 24 ur in da več sedentarno preživetega časa neizogibno vodi v manj telesne dejavnosti (različnih intenzivnosti) in/ali spanja (Pedišić, Dumu- id in Olds, 2017). Dovolj telesne dejavnosti in spanja pa je prav tako izrednega pome- na za spoznavne sposobnosti (ter zdravje in dobro počutje) otrok in mladostnikov (Chaput idr., 2016; Poitras idr., 2016). Potreb- ne so študije v katerih bi preučevali vpliv različnih kombinacij telesne dejavnosti, se- dentarnega vedenja in spanja (tj. 24-urne- ga gibalnega vedenja) na spoznavne spo- sobnosti ter zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Ob zavedanju, da telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje vplivajo na zdravje ter zdrav razvoj otrok in mladostnikov ter da so ta vedenja soodvi- sna, so nekatere države, med drugim Kana- da (Tremblay idr., 2016), Avstralija (Austra- lian Government, 2019) in Nova Zelandija (New Zeland Government, 2017), že izdale smernice za 24-urno gibalno vedenje otrok in mladostnikov, ki vključujejo priporočila za telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Tovrstne smernice je izdala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), a zaenkrat le za otroke, mlajše od petih let starosti (WHO, 2019). V Sloveniji imamo trenutno več aktualnih smernic, objavljenih v ločenih dokumentih, ki vključujejo priporočila za telesno dejav- nost, sedentarno vedenje ali spanje otrok in mladostnikov. Nacionalni inštitut za jav- no zdravje (NIJZ) je nedavno prevedel SZO smernice za telesno dejavnost in seden- tarno vedenje (NIJZ, 2022), ki vključujejo tudi priporočila za otroke in mladostnike. V slednjih lahko najdemo priporočilo, da naj se sedentarni čas (zlasti količino prosto- časne uporabe zaslonov) omeji. NIJZ je v ločenem dokumentu nedavno objavil tudi priporočila za spanje (NIJZ, 2020). Med pan- demijo Covida-19, ko so se številni otroci in mladostniki šolali na daljavo ob pomoči zaslonskih medijev in bili bolj sedentarni kot sicer (Povšič, Kastelic in Šarabon, 2022; Starbek, Kastelic in Šarabon, 2022), so bile v Sloveniji izdane Smernice za uporabo za- slonov pri otrocih in mladostnikih, ki jih je izdala Sekcija za primarno pediatrijo Zdru- ženja za pediatrijo Slovenskega zdravniške- ga društva (Spreitzer idr., 2021). Smernice vključujejo številna priporočila za uporabo zaslonov v prostem času, v vrtcih in šolah ter v času pouka na daljavo. Med drugim odsvetujejo uporabo zaslonov v šolah brez vodstva učitelja, vsaka uporaba zaslonov za namene izobraževanja pa mora vključe- vati kakovostne vsebine in biti osmišljena. Smernice prepoznavajo nekatere koristi uporabe zaslonov v času pouka na daljavo (npr. zasloni kot orodje za izvajanje peda- goškega procesa na daljavo, ohranjanje komunikacije med vrstniki), a hkrati opo- zarjajo na povečana tveganja za neugodne zdravstvene izide. Smernice med drugim priporočajo, da naj pouk na daljavo vklju- čuje načrtovane gibalne odmore, da naj se učence in dijake spodbuja k oblikam učenja, ki vključujejo gibanje v odsotnosti zaslonov, ter da naj se s šolo povezan čas pred zasloni omeji. Smernice tudi poudar- jajo pomen ohranjanja redne telesne de- javnosti na prostem ter dovolj spanja. Ugo- tavljamo, da nove Mednarodne smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov dopolnjujejo zgoraj omenjene smernice za sedentarno vede- nje in uporabo zaslonov. Novim smernicam na pot Mnogi otroci se z dolgotrajnim in prisilje- nim sedentarnim vedenjem prvič srečajo ravno v šolskem okolju (Steene-Johannes- sen idr., 2020). Čeprav slednje služi določe- nim pedagoškim namenom, je z vidika za- gotavljanja pogojev za ohranjanje zdravja in dobrega počutja smiselno, da se ponov- no vprašamo, v katerih primerih so tovrstne ustaljene prakse res potrebne. Raziskave kot tudi praksa kažejo, da se marsikatero s šolo povezano aktivnost, ki se tradicional- no izvaja sede, lahko izvaja tudi stoje ali v gibanju. Dober primer iz šolskega okolja je v slovenskem prostoru že poznana FIT pedagogika, ki temelji na učenju v gibanju (Konda, 2019). Čeprav se smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje lahko ure- sničuje v učilnicah s tradicionalnim šolskim pohištvom, je uporaba dvižnih miz prav gotovo koristen pripomoček. Dvižne mize, ki so že prisotne na nekaterih slovenskih šolah (Podrekar, Kastelic in Šarabon, 2020), otrokom in mladostnikom omogočajo, da lahko med branjem ali pisanem tudi stojijo (torej niso sedentarni). Poslanstvo vsakih smernic je njihova upo- raba v praksi, k čemur si prizadevamo tudi avtorice slovenskega prevoda smernic za 22 s šolo povezano sedentarno vedenje. Z namenom promocije smernic v sloven- skem prostoru smo z dovoljenjem avtorjev prevedli tudi grafična letaka, ki povzema- ta ključne informacije smernic. Letaka se razlikujeta po obliki, pri čemer je prvi bolj primeren za digitalno rabo (dostopno na: https://doi.org/10.5281/zenodo.6948772), drugi pa za tisk (dostopno na: https://doi. org/10.5281/zenodo.7007049). Oba letaka sta prosto dostopna in na voljo vsem za- interesiranim, da ju uporabljajo v promocij- ske namene in s tem prispevajo k uresni- čevanju priporočil v praksi. Da bi smernice z večjo gotovostjo našle pot v šole, smo avtorice prevoda aktivne tudi pri komuni- kaciji s predstavniki odločevalskih institucij, ki jim predlagamo premislek o morebi- tnem vključevanju smernic v strokovne dokumente ali o drugih oblikah podpore smernicam. Prednosti in šibkosti ter usmeritve za nadaljnje delo Pomembni prednosti našega prevoda smernic sta, da smo sledili uveljavljenim priporočilom za prevajanje tovrstnih do- kumentov ter da smo postopek prevajanja transparentno predstavili v pričujočem članku. Hkrati želimo izpostaviti tudi šib- kost, in sicer to, da postopek prevajanja ni vključeval preverjanja razumljivosti preve- denih smernic med končnimi uporabniki (npr. učitelji, starši/skrbniki). Kakorkoli, smer- nice vključujejo slovar uporabljenih izrazov, ki bo prav gotovo prispeval k njihovemu boljšemu razumevanju. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziska- vo mnenja glede novih smernic v našem prostoru. Na primer, ali končni uporabniki smernice podpirajo; ali menijo, da je uresni- čevanje priporočil izvedljivo v slovenskem šolskem prostoru; ter katere so po njiho- vem mnenju ovire za uresničevanje pripo- ročil v praksi. Nedavna mednarodna razi- skava je pokazala, da večina učiteljev (78 %) meni, da je uspešno uresničevanje dotičnih priporočil v praksi izvedljivo (Saunders idr., 2022). Podobno je raziskava, izvedena med slovenskimi učitelji in profesorji, pokazala, da jih večina (95 %) meni, da je izvajanje kratkih gibalnih odmorov med poukom izvedljivo (Podrekar idr., 2020). Večina slo- venskih učiteljev (88 %) tudi meni, da bi bila uporaba dvižnih miz v slovenskih šolah izvedljiva. V prihodnje bi bilo smiselno izve- sti tudi raziskavo, v kateri bi uvedli izvajanje novih priporočil v praksi ter spremljali, kako so slednja sprejeta s strani učencev in di- jakov, kolikšni so učinki na zdravje in učno uspešnost in ali je izvajanje smernic pove- zano z morebitnimi finančnimi vložki. „ Zaključek Mednarodne smernice za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov so bile prevedene v slovenski jezik skla- dno s priporočili za prevajanje tovrstnih dokumentov. Smernice so lahko v pomoč učiteljem, strokovnim delavcem, odloče- valcem, staršem/skrbnikom, negovalcem, zdravnikom in ostalim zdravstvenim delav- cem pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti ter oblikovanju politik za krepitev zdravja in dobrega počutja šoloobveznih otrok in mladostnikov. Smernice vključujejo pripo- ročila, ki smiselno dopolnjujejo obstoječa nacionalna priporočila s področja gibalne- ga vedenja otrok in mladostnikov. V sloven- skem prostoru je potrebna nadaljnja pro- mocija novih smernic z namenom njihove prepoznavnosti in uresničevanja priporočil v praksi. „ Zahvala Avtorji se zahvaljujejo Evropski komisiji za financiranje projekta InnoRenew CoE (Sporazum o dodelitvi sredstev št. 739574) v okviru programa Obzorje 2020 (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming; #739574) in Re- publiki Sloveniji (Financiranje naložb Re- publike Slovenije in Evropske unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj). Zahvaljujemo se Lektorskemu društvu Slovenije in jezikoslovki Urški Kamenšek za strokovno mnenje glede ustreznosti neka- terih prevodov. Zahvaljujemo se tudi lek- torju Davorinu Dukiču iz Založbe Univerze na Primorskem za končni jezikovni pregled slovenskega prevoda Mednarodnih smer- nic za s šolo povezano sedentarno vedenje otrok in mladostnikov. „ Literatura 1. Abbott, R. A., Straker, L. M. in Erik Mathiassen, S. (2013). Patterning of children‘s sedenta- ry time at and away from school. Obesity, 21(1), E131-E133. doi:https://doi.org/10.1002/ oby.20127 2. Australian Government, D. o. H. (2019). Au- stralian 24-Hour Movement Guidelines for Children and Young People (5-17 years) – An Integration of Physical Activity, Sedentary Be- haviour and Sleep. 2019. Dostopno na: https:// www1.health.gov.au/internet/main/publis- hing.nsf/Content/health-24-hours-phys-act- -guidelines 3. Beaton, D. E., Bombardier, C., Guillemin, F. in Ferraz, M. B. (2000). Guidelines for the pro- cess of cross-cultural adaptation of self-re- port measures. Spine (Phila Pa 1976), 25(24), 3186-3191. doi:10.1097/00007632-200012150- 00014 4. Carson, V., Hunter, S., Kuzik, N., Gray, C. E., Po- itras, V. J., Chaput, J. P., Saunders, T. J., Katz- marzyk, P. T., Okely, A. D., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M., Lee, H. in Tremblay, M. S. (2016). Systematic review of sedentary behaviour and health indicators in school- -aged children and youth: an update. Appl Physiol Nutr Metab, 41(6 Suppl 3), S240-265. doi:10.1139/apnm-2015-0630 5. Chaput, J.-P., Willumsen, J., Bull, F., Chou, R., Ekelund, U., Firth, J., Jago, R., Ortega, F. B. in Katzmarzyk, P. T. (2020). 2020 WHO guideli- nes on physical activity and sedentary be- haviour for children and adolescents aged 5–17 years: summary of the evidence. Inter- national Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 1 7(1), 141. doi:10.1 186/s12966- 020-01037-z 6. Chaput, J. P., Gray, C. E., Poitras, V. J., Carson, V., Gruber, R., Olds, T., Weiss, S. K., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M., Belanger, K., Eryuzlu, S., Callender, L. in Tremblay, M. S. (2016). Systematic review of the relationships between sleep duration and health indica- tors in school-aged children and youth. Appl Physiol Nutr Metab, 41(6 Suppl 3), S266-282. doi:10.1139/apnm-2015-0627 7. Dumuid, D., Simm, P., Wake, M., Burgner, D., Juonala, M., Wu, F., Magnussen, C. G. in Olds, T. (2020). The “Goldilocks Day” for children‘s skeletal health: compositional data analysis of 24-hour activity behaviors. Journal of Bone and Mineral Research, 35(12), 2393-2403. doi:10.1002/jbmr.4143 8. Dumuid, D., Wake, M., Burgner, D., Trem- blay, M. S., Okely, A. D., Edwards, B., Dwyer, T. in Olds, T. (2021). Balancing time use for children’s fitness and adiposity: Evidence to inform 24-hour guidelines for sleep, seden- tary time and physical activity. PloS One, 16(1), e0245501. doi:10.1371/journal.pone.0245501 9. Egan, C. A., Webster, C. A., Beets, M. W., We- aver, R. G., Russ, L., Michael, D., Nesbitt, D. in Orendorff, K. L. (2019). Sedentary Time and Behavior during School: A Systematic Revi- ew and Meta-Analysis. American Journal of Health Education, 50(5), 283-290. doi:10.1080 /19325037.2019.1642814 10. Kastelic, K., Podrekar Loredan, N. in Šarabon, N. (2022). Kako prevajati angleški izraz „se- dentary behaviour“? Krajša razprava o izrazo- slovju. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 70(3/4), 54-59. 11. Konda, B. (Ur.) (2019). Zbornik prispevkov = Conference proceedings / 1. Fit4kid mednaro- dna znanstvena konferenca Fit učenje za fit aktualno 23 otroke 2019, Portorož, Slovenija 6.-8. marec 2019 = 1st Fit4kid International Scientific Conference Fitting Teaching for Fit Kids 2019, Portorož, Slo- venia, 6th-8th March, 2019 ; [urednik Barbara Konda]. Ljubljana: Forma 3 D. 12. Kuzik, N., da Costa, B. G. G., Hwang, Y., Ver- swijveren, S. J. J. M., Rollo, S., Tremblay, M. S., Bélanger, S., Carson, V., Davis, M., Hornby, S., Huang, W. Y., Law, B., Salmon, J., Tomasone, J. R., Wachira, L.-J., Wijndaele, K. in Saunders, T. J. (2022). School-related sedentary behavio- urs and indicators of health and well-being among children and youth: a systematic re- view. International Journal of Behavioral Nutri- tion and Physical Activity, 19(1), 40. doi:10.1 186/ s12966-022-01258-4 13. New Zeland Government (2017). Sit Less, Move More, Sleep Well : Physical Activity Guide- lines for Children and Young People. Dostopno na: https://www.health.govt.nz/system/ files/documents/pages/physical-activity- -guidelines-for-children-and-young-people- -may17.pdf 14. NIJZ (2020). Zakaj je spanje pomembno? Do- stopno na: https://www.nijz.si/sites/www. nijz.si/files/publikacije-datoteke/zakaj-je- -spanje-pomembno.pdf 15. NIJZ (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje : slovenski prevod WHO smernic. Dostopno na: https://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ who_smernice_td_slv.pdf 16. Parrish, A.-M., Tremblay, M. S., Carson, S., Ve- ldman, S. L. C., Cliff, D., Vella, S., Chong, K. H., Nacher, M., del Pozo Cruz, B., Ellis, Y., Aubert, S., Spaven, B., Sameeha, M. J., Zhang, Z. in Okely, A. D. (2020). Comparing and assessing physical activity guidelines for children and adolescents: a systematic literature review and analysis. International Journal of Beha- vioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 16. doi:10.1186/s12966-020-0914-2 17. Pedišić, Ž., Dumuid, D. in Olds, T. S. (2017). Integrating sleep, sedentary behaviour, and physical activity research in the emerging field of time-use epidemiology: definitions, concepts, statistical methods, theoretical framework, and future directions. Kinesiolo- gy, 49(2), 252-269. 18. Podrekar, N., Kastelic, K. in Šarabon, N. (2020). Teachers’ Perspective on Strategies to Re- duce Sedentary Behavior in Educational Institutions. International Journal of Enviro- nmental Research and Public Health, 17(22). doi:10.3390/ijerph17228407 19. Poitras, V. J., Gray, C. E., Borghese, M. M., Car- son, V., Chaput, J. P., Janssen, I., Katzmarzyk, P. T., Pate, R. R., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M. in Tremblay, M. S. (2016). Syste- matic review of the relationships between objectively measured physical activity and health indicators in school-aged children and youth. Appl Physiol Nutr Metab, 41(6 Su- ppl 3), S197-239. doi:10.1 139/apnm-2015-0663 20. Povšič, T., Kastelic, K. in Šarabon, N. (2022). The impact of COVID-19 restrictive measures on physical activity and sedentary behavior in children and adolescents: a systematic review. Kinesiology, 54(1), 175-191. doi:doi. org/10.26582/k.54.1.18 21. Rodriguez-Ayllon, M., Cadenas-Sánchez, C., Estévez-López, F., Muñoz, N. E., Mora-Gon- zalez, J., Migueles, J. H., Molina-García, P., Henriksson, H., Mena-Molina, A., Martínez- -Vizcaíno, V., Catena, A., Löf, M., Erickson, K. I., Lubans, D. R., Ortega, F. B. in Esteban-Cor- nejo, I. (2019). Role of Physical Activity and Sedentary Behavior in the Mental Health of Preschoolers, Children and Adolescents: A Systematic Review and Meta-Analysis. Sports Medicine, 49(9), 1383-1410. doi:10.1007/ s40279-019-01099-5 22. Saunders, T. J., Rollo, S., Kuzik, N., Demchen- ko, I., Bélanger, S., Brisson-Boivin, K., Carson, V., da Costa, B. G. G., Davis, M., Hornby, S., Huang, W. Y., Law, B., Ponti, M., Markham, C., Salmon, J., Tomasone, J. R., Van Rooij, A. J., Wachira, L.-J., Wijndaele, K. in Tremblay, M. S. (2022). International school-related sedenta- ry behaviour recommendations for children and youth. International Journal of Behavi- oral Nutrition and Physical Activity, 19(1), 39. doi:10.1186/s12966-022-01259-3 23. Spreitzer, M. V., Baš, D., Radšel, A., Anderluh, M., Vreča, M., Reš, Š., Selak, Š., Hudoklin, M. in Osredkar, D. (2021). Smernice za uporabo za- slonov pri otrocih in mladostnikih: Priročnik za strokovnjake. Ljubljana: Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenske- ga zdravniškega društva. 24. Starbek, P., Kastelic, K. in Šarabon, N. (2022). The Impact of Online-Schooling during COVID-19 on Device-Measured 24-Hour Movement Behaviours among High School Students: A Compositional Data Analysis. Children, 9(5), 667. doi:10.3390/chil- dren9050667 25. Steene-Johannessen, J., Hansen, B. H., Dale- ne, K. E., Kolle, E., Northstone, K., Møller, N. C., Grøntved, A., Wedderkopp, N., Kriemler, S., Page, A. S., Puder, J. J., Reilly, J. J., Sardinha, L. B., van Sluijs, E. M. F., Andersen, L. B., van der Ploeg, H., Ahrens, W., Flexeder, C., Standl, M., Shculz, H., Moreno, L. A., De Henauw, S., Michels, N., Cardon, G., Ortega, F. B., Ruiz, J., Aznar, S., Fogelholm, M., Decelis, A., Olesen, L. G., Hjorth, M. F., Santos, R., Vale, S., Christi- ansen, L. B., Jago, R., Basterfield, L., Owen, C. G., Nightingale, C. M., Eiben, G., Polito, A., Lauria, F., Vanhelst, J., Hadjigeorgiou, C., Kon- stabel, K., Molnár, D., Sprengeler, O., Manios, Y., Harro, J., Kafatos, A., Anderssen, S. A. in Ekelund, U. (2020). Variations in acceleromet- ry measured physical activity and sedentary time across Europe - harmonized analyses of 47,497 children and adolescents. Int J Behav Nutr Phys Act, 17(1), 38. doi:10.1186/s12966- 020-00930-x 26. Tremblay, M. S., Aubert, S., Barnes, J. D., Saun- ders, T. J., Carson, V., Latimer-Cheung, A. E., Chastin, S. F. M., Altenburg, T. M. in Chinapaw, M. J. M. (2017). Sedentary Behavior Research Network (SBRN) - Terminology Consensus Project process and outcome. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 14(1), 75. doi:10.1186/s12966-017- 0525-8 27. Tremblay, M. S., Carson, V., Chaput, J. P., Con- nor Gorber, S., Dinh, T., Duggan, M., Faulkner, G., Gray, C. E., Gruber, R., Janson, K., Janssen, I., Katzmarzyk, P . T., Kho, M. E., Latimer-Cheung, A. E., LeBlanc, C., Okely, A. D., Olds, T., Pate, R. R., Phillips, A., Poitras, V. J., Rodenburg, S., Sampson, M., Saunders, T. J., Stone, J. A., Stratton, G., Weiss, S. K. in Zehr, L. (2016). Ca- nadian 24-Hour Movement Guidelines for Children and Youth: An Integration of Physi- cal Activity, Sedentary Behaviour, and Sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6 Suppl 3), S311-327. doi:10.1139/apnm- 2016-0151 28. Tremblay, M. S., LeBlanc, A. G., Kho, M. E., Saunders, T. J., Larouche, R., Colley, R. C., Goldfield, G. in Gorber, S. C. (2011). Syste- matic review of sedentary behaviour and health indicators in school-aged children and youth. International Journal of Behavi- oral Nutrition and Physical Activity, 8(1), 98. doi:10.1186/1479-5868-8-98 29. Verswijveren, S. J. J. M., Salmon, J., Daly, R. M., Arundell, L., Cerin, E., Dunstan, D. W., Hesketh, K. D., Della Gatta, P. A. in Ridgers, N. D. (2021). Reallocating sedentary time with total physi- cal activity and physical activity bouts in children: Associations with cardiometabolic biomarkers. Journal of Sports Sciences, 39(3), 332-340. doi:10.1080/02640414.2020.1822584 30. WHO (2019). Guidelines on Physical Activity, Sedentary Behaviour and Sleep for Children un- der 5 Years of Age. Dostopno na: https://apps. who.int/iris/handle/10665/311664 31. Wild, D., Grove, A., Martin, M., Eremenco, S., McElroy, S., Verjee-Lorenz, A. in Erikson, P. (2005). Principles of Good Practice for the Translation and Cultural Adaptation Pro- cess for Patient-Reported Outcomes (PRO) Measures: report of the ISPOR Task Force for Translation and Cultural Adaptation. Va- lue in Health, 8(2), 94-104. doi:10.1111/j.1524- 4733.2005.04054.x mag. Kaja Kastelic, asist. Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem kaja.kastelic@iam.upr.si