12
Politični pregled.
Celjsko vprašanje. — Najvažnejša in ob jednem za Slovence najžalo3tnejša novica je, da je v državnem zboru pro-pala celjska postavka s 109 proti 98 glasom. Minoli torek je bilo glasovanje o tej stvari. Da se zavrže potrebščina za celjsko gimnazijo, to je predlagal dr. Foregger. Ker so sedaj ravno pravoslavni božični prazniki, manjkalo je več slovanskih poslancev. Iz Galicije je mankalo pri glasovanju 32 poslancev, Mladočehov 11 ni bilo v zbornici, Dalmatinec je bil samo jede:: pogrešali so Slovenca Višnikarja in isterskega poslanca Laginje. Tudi osem čeških veleposestnikov ni bilo v zbornici. Da so vsi ti prišli, bi gotovo celjska postavka ne bila pala. Omeniti je pa, da so se vzdržali glasovanja skoro vsi nemški konservativci in vsi pristaši katoliške stranke. Bali so se glasovati za to postavko glede na bližajoče se volitve. Kalten-egger je zopet glasoval s Slovenci, za kar so se mu rogali Nemci, zlasti dunajski protisemitje, ki so vsi glasovali proti celjski dvojezični gimnaziji. Nemški liberalci, nemški nacijo-nalci in protisemitje so bili skoro polnoštevilno pri seji. Za vlado je to mala neprijetnost. Gfimnazija v Celju se letos ne opusti, kajti mej letom ne more učencem zapreti poti do pouka. Tudi bi ne bilo pametno ozirati se na sklep zbornice, v kateri se je le slučajno dobila večina. Celo nemško liberalni in nemškonarodni listi priznavajo, da bi bil izid glasovanja drugačen, da so vsi prišli z božičnih počitnic na Dunaj Vse-kako je pa značilno, da se najde taka večina proti celjski dvojezični gimnaziji, kajti dokazuje, da se mej Nemci vedno bolje razširja narodna nestrpnost. Značilno je pa tudi, da si krščanski socijalisti in pa židovski liberalci tako hitro podajo roke, kadar gre zoper Slovane, naj se še tako ravsajo in kav-sajo mej seboj. Kaj bode vlada storila, ne vemo. Nekateri mislijo, da bode dala v gospodski zbornici ustaviti potrebščino za dvojezično gimnazijo v Celju, drugi pa, da se bode kako drugače pomagala. Če se stvar vrne namreč iz gospodske zbornice v zbornico poslancev, bi se rešenje državnega proračuna nekaj zavleklo, kar pa vlada ne želi. Narodni Nemci in protisemitje pa v resnici tacega izida glasovanja niso posebno veseli. Hoteli so to zadevo porabiti pri agitacijah proti liberalcem. Mislili so, da bode postavka vsprejeta. Nemški liberalci bodo glasovali proti njej, a v tretjem branju bodo pa glasovali za proračun, v katerem je ta postavka. Za to bodo pa jim lahko očitali, da le igrajo komedijo in se ne upajo z vso odločnostjo braniti nemških narodnih koristij Sedaj pa tega ne bodo mogli, ker je ta postavka iz proračuna izginila. Nemški liberalci bodo pa gotovo pri agitacijah na to glasovanje se sklicevali, da dokažejo pristnost svojega nemštva. — Omeniti je še, da sta za celjsko postavko dobro govorila slovenska poslanca dr FerjančičJn^Koblar, a seveda Nemcev nista mogla prepričati o potrebi celjske dvojezične gimnazije.
Dr. Lueger. — Prvi podžupan dunajski se je odpovedal advokaturi. To se smatra za znamenje, da upa kmalo postati dunajski župan. Strobach tako za županstvo ni sposoben. Sicer je pa imel dr. Lueger baš sedaj neprijetnosti z dolenje-
avstrijsko odvetniško zbornico. On je namreč izvoščeka Baura pregovoril, da je umaknil tožbo proti županu dunajskemu Strobachu. Pri tem je pa neki tako postopal, kakor se mnogim članim odvetniške zbornice zdi, da se ne vjema z odvetniško sta -novsko častjo. Sicer se pa že dolgo dr. Lueger za odvetništvo ni dosti brigal. On je le bolje politik in agitator.
Rusija. — Ruski car je poslal jako laskavo novoletno čestitko predsedniku francoske republike. Car izraža tem povodom najboljša voščila v prospeh Francije in se spominja lepih dnij, katere je preživel ravno minolo leto v Franciji. Ta čestitka zopet priča o preprijaznih odnošajih mej Rusijo in Franciji. — Carjev ukaz določa splošno ljudsko štetje v celem carstvu na 28 januvarija Car je dovolil, da se sme v celem carstvu nabirati prostovoljne doneske za Armence, ki so pribežali iz Turčije v Rusiji. Vidi se da imajo v Rusiji odprte roke za uboge preganjane Kristjane. — Car je ustanovil novo, nad ministerstvom stoječo instanco, najvišji svet, kateremu stoji na čelu veliki knez Konstantin Konstan-tinoviČ.
Turčija. — Znano je, da so velevlasti nagovarjale sultana, naj jim privoli kontrolo turških financ. Velevlasti so domnevale, da kaj opravijo. Na ta način so velevlasti tudi upale, da se izvrše potrebne reforme v Turčiji. Toda sultan je odločno odgovoril, da oiklanje nasvet, naj bi velesile kontrolirale turške fiuance, sicer pa, da se ne brani nasvetovanih reform. To je sultan sporočil ruskemu veleposlaniku Nelidovu, kateri edini je imel še največ veljave pri njem. Ruski vele-doslanik je sicer sultanu zapretil s silo, toda ta se je nekako izjavil, da rajši vidi, naj pride karkoli, kakor pa da bi izročil Turčijo popolni zavisnosti velevlastij. Kaže se čedalje bolj, da bodo velevlasti morale uporabiti silo, če bodo hotele narediti red v Turčiji. — Turška vlada oziroma sultan sta zvita. Veleposlanikom obljubujeta reforme in se delata, kakor da oi hotela iste izvesti, v resnici pa ščuvata po svojih uradnikih ljudstvo zoper vsake reforme. V Albaniji je že buknil neki ustanek zoper izvedbo reform. S temi uprizorjenimi ustanki in izrazi nevolje se opravičuje Turčija napram vele-vlastim, da ji ne kaže izvrševati reform, če noče nemirov. Upati ;e, da velevlasti temu zvitemu počenjanju Turčiji narede kmalu konec.
Kuba. — Španija je vprašala velevlasti, kako stališče bi zavzele, če bi nastala vojna mej njo ia Zjedinjenimi državami. Francija in Anglija sta odgovorili, da o tem ne moreta dati točnega odgovora, Italija pa se je izjavila, da je pripravljena v prid Španije delati za mir, a ne mogla bi pa v vojni podpirati Španije. Teh odgovorov Španija ne more biti vesela   in ji bolj mora   biti   v   mislih   sprava s Kubanci.
v
Cuje se že o dogovorih španjskega poslanika z državnim tajnikom Zjedinjenih držav glede samouprave ua Kubi. Izvedba te (bo za Španiji posebno za to tudi težavna, ker Kubanci zahtevajo, da se odstranijo s Kube vsi španjski uradniki in nadomeste z domačini. Kam pa naj ob teh slabih fiaančnih razmerah gre Španija s temi razvajenimi uradniki, ki so bili le navajeni dobrega življenja in izmozgavanja ubogega kubanskega naroda ?