S—A :
Kaj vse napravljajo iz papirja?
\   f          JE$SJ   f različnih obrtih porabljajo papir za razne namiene.
I     /^   /rlk^L /    P°^e^orna so porabljali papir le za pisanje in tisk
\     iJk/l   J^f /    *er za zav°ie' današnji dan pa služi papir za nado-
\    ^^S^   Jr-?f,  /     mestilo za druge tvarine, ki jih je začel izpodrivati.
\ \           11\f /      ^apir je trden, upogljiv in nepokončljiv, ako je bil
Ajs         \$   /       primerno prepojen. Iz papirja so napravili že ko-
IU          1  p\     lesa   za   železnico,    železniške    vozove,   jedilne
^^^Srtliir        °Prave, oniare in mnogo drugili reči. Tudi obleke
^-—-^          delajo večkrat iz papirja   za   priložnostne   svrhe.
Klobuki za poletje so se priljubili v Evropi, in sicer za dame, ki jih nosijo
v vročini v obrambo proti solncu. Vedno bolj uporabljajo papir tudi za
razne predmete v hišnem gospodarstvu in v obrti; na priraer žepne robce
iz papirja rabijo Japonci že dolgo časa. Tudi za obveznino so porabljali
papir v japonsko - ruski vojni, in papirno pevilo nosijo v Evropi že več
let. Ker pa to na videz ni tako dolvo kot platneno perilo, so prišli obrtniki
namisel, iz papiria napraviti preio, kar daje mnogo rabljivejše blago, nego
bi si mislili. Neki Francoz je izurnil j-.osebno izvrstno papirnato prejo, s
katero je mogoče napraviti različne tkanine, ki iih porablja}o za nadome-
stilo platnenega perila.
Ako so te novosti res tako pripravne. kakor se to zdi, potem gotovo ne preide dolgo časa, da se prikažejo na trgu papirnate tkanine, ki bodo cenejše nego platneno blago, in jih bodo zaradi tega po enkratni uporabi vrgli proč. Po prvih poročilih o tej iznajdbi je verjetno, da takega blaga ne smemo prati. Ako se posreči s i)riložki takemu blagu dati odporno silo proti vplivu vode, potem bi nastala novost, ki bi si mogla v naglici pri-dobiči splošm naklonjenost, ako bi ostala stalno nizke cene. Stisnjen pa-
—•   82    ¦ —
pir je nenavadno trden in odporen, zaradi česar so ga porabili že za že-lezniška kolesa, ki so jih pa obdali še z jeklenim obročem. Tudi »stekle-nice« za mleko in pivo so že napravili iz stisnjenega papirja, in baje de-lajo v Ameriki tudi krste iz papirja. Napravijo jih na podoben način, ka-kor vse druge reči iz papirja. Obstojajo iz debelih plasti; te prevlečejo s firnežem, in tako dobro držijo proti vlagi. To je cenejše, nego krste iz lesa. Vendar ss ni nadejati, da bi to izdelovanje nadaljevali.
Razen vozil po tračmcah iz papirja, so napraivili v Ameriki tudi že čolne iz istega materiala. Pripovedujejo celo o čolnu, ki je bil skupaj zlep-Ijen iz 3000 časnikov. Lastnik tega čolna se je peljal v njem kakih 2000 m ob severnoameriškem obrežju, tako da se mora že verjeti v trdnost tega čolna. narejenega iz papirja.
Tudi za gradbene »kamene« so porabili v Ameriki že zbit papir; hiše doslej pa še niso postavili iz takega pa.nirja. Al' nemogoče to ni, zakaj trdijo, da je tak papir nenavadno trden. Ako se da doseči varnost proti vlagi, potem ni izključeno, da bodo gradili v XX. stoletju hiše iz papirja.