Političen list za slovenski narod.
To poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt teta o gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
sžstev. e.
V Ljubljani, v torek 5. januvarija 1886.
T^tuik XIY
Govor gosp. poslanca Klima o žganjepivstvii
v X. seji deželnega zbora kranjskega.
Slavni deželni zbor!
Naj mi bode dovoljeno v priporočilo odseko-vih nasvetov spregovoriti par besed. Vsi se spominjate enkete, ki se je bila vsled vabila deželnega odbora sošla 17. in 18. aprila 1. 1884, da bi pretresala prevažua vprašanja, kako bi bilo pomagati kmečkemu prebivalstvu. Med vzroki čedalje hu-, jega propadanja kmečkega stanu imenovalo se je* tedaj tudi žganjepitje, ki se čedalje bolj razširja po naši deželi. Naš čestiti g. poročevale dr. Samec, ki je že 1. 1880 zoper to kugo pisal posebno od „Matice slovenske" na svitlo dano brošuro, pojas-noval je tedaj vsestransko slabe nasledke žganje-pivstva in soglasno je bilo sklenjeno:
1.	„ Deželni zbor naj naprosi si. c. kr. vlado, da predloži državnemu zboru postavo zoper pijančevanje za Kranjsko, kakoršno ima Gališka."
2.	„Deželni zbor naj bi izrekel prošnjo do c. kr. vlade, naj se na špirit, ki je za konsum namenjen, naloži toliko davka, da bi zamoglo vino in pivo v ceni z žganjem konkurirati."
3.	„Enketa pripozmi, da je najboljše sredstvo, da se žganjepivstvo odpravi, da se prodaja špirita podvrže takim naredbam, ki so veljavne glede prodaje strupov."
Naš deželni zbor je reč obširno obravnaval in osnoval načrt neke postave ter deželnemu odboru naročil, naj slavno vlado popraša, bi se li bilo nadejati, da bi taka postava zadobila Najvišje potrjen je.
Kakor je razvidno iz deželno-odborovega poročila, je deželni odbor svojo nalogo rešil, ali dotlej, ko se je sostavljalo poročilo, od vlade še ni bil dobil nobenega odgovora. Iz odsekovega poročila pa posnamemo, da visoka vlada tudi do zdaj še ni prišla
do sklepa, bi li postavo, kakoršne načrt ji je izročil naš deželni zbor, predložila v Najvišje potrjenje ali ne, ker ima zoper tako postavo raznotere pomisleke, zlasti da bi taka postava morda škodovala pridelovanju špirita in hudo zadela kraje, kjer je to pridelovanje glavna obrt, in da bi morda nasprotovala tudi § 1. zakona z dne 23. junija 1881, ki določuje, da je kupčija s špiritom prosta obrt. Gotovo je prav, da se pred sklepanjem kake postave ozir jemlje na vse okoliščine in vse nasledke, ki bi jih utegnila imeti; vendar se mi dozdeva, da je bojazen visoke vlade v tem oziru nekako pretirana. Na Hrvatskem imajo že nekaj časa situ tako postavo, kakoršno smo mi nasvetovali tudi za našo deželo in do zdpj se še ni čulo, da bi vsled te postave trpela obrt pridelovanja špirita, ki je v ogerskih deželah mnogo zdatneja, kakor pri nas. Pač pa se čujejo od vseh strani glasovi, da je ta postava jako koristna in dobrodelna za narod, in da se je ž njo žganjepivstvo prav zelo omejilo.
Pa ko bi taka postava res tudi imela slabe nasledke za omenjeno obrt, bi to visoko vlado nikakor ne smelo zavirati pritrditi postavi, ktere namen je človeštvo obvarovati strašanskih nasledkov, ki jih žganjepivstvo ima. Skoda dotični obrti ni v nobeni primeri s škodo, ki jo žganje dela ljudem, in ko bi hotela slavna vlada pri svojih naredbah in vkrepih zmerom le na to gledati, da bi se nikomur sila ne delala ali škoda ne zgodila, bi morale dostikrat izostati najpotrebnejše in najdobrodelnejše naprave. Toda vlada na posamezne okraje ali dele ne sme gledati, kadar gre za splošni blagor, zato mislim, da bi se tudi v tej zadevi splošnji koristi morali umakniti vsi drugi pomislili.
Ko se je trtna uš prikazala, sostavila je slavna vlada nemudoma komisije, ki so imele preiskovati dotične okraje in potrebne pripomočke rabiti ne glede na to, da so vsled tega nekteri vino-rejci trpeli veliko škodo. Iu kaj je ta škoda v pri-
meri z dušnim in telesnim zlom, ki ga žganjepivstvo napravlja, ki je vir raznoterih bolezen, dušne in telesne propalosti, čedalje večjega uboštva in raznih drugih slabih nasledkov.
Kadar se kje oglasi živinska kuga, kako hude in ostre ukaze izdaja vlada, da bi svoje dežele obvarovala pred pošastjo, ki s poginom preti živinčetom našega kmeta. Ali ni toraj tembolj potrebno in opravičeno, da bi enako ostre, da, naj-ostrejše pripomočke in ukaze obrnila proti kugi, ki ne mori živinčet, ampak ljudi same? (Dobro, dobro!)
Ko je bil te dni počil glas, da se kolera bliža ^ našim deželam, kako je slavna vlada takoj zaukazala raznotere naredbe, sostavljala komisije, ki so morale preiskovati došle tujce, občinam naročala potrebne reči itd. In se je li kdo pritoževal, da vse to prizadeva razne stroške in sitnosti? Ne, ljudje bi bili marveč vlado po pravici dolžili, da ni storila svoje dolžnosti, ko bi bila potrebno previdnost opuščala. In vendar si upam trditi, da škoda, ki jo kolera uapravlja ni v nobeni primeri s škodo, ki jo napravlja žganjepivstvo. (Dobro, dobro!) Kolera pride in obišče posamezne kraje, uduši nekoliko ljudi, potem pa zopet zgine. Žganjepivstvo pa se razširja po vseh deželah, in dasiravno ljudi ne mori hitro, ampak le počasno, je vendar ko-nečna škoda te strasti veliko večja, kakor vsake kužne bolezni in vojska in kuga ne vničujeta toliko ljudi, kakor žganje, ki pogublja cele narode. (Dobro!) Indijance v Ameriki in prebivalce v zahodni Afriki, ki jih z vojskami in boji niso mogli zatreti, vničili so z žganjem iu ti nekdaj tolikanj krepki rodovi so zdaj skoraj popolnoma izmrli. Tudi pri nas je videti žalostna prikazen, da po krajih, kjer je žganjepivstvo prišlo v navado, ljudje kakor senca lazijo okoli, in ako pojde tako naprej, bode slavna vlada gledala, kje dobiti potrebno število za brainbo in varstvo države potrebnih vojakov. Ako bi je toraj že moralična beda teh ubogih ljudi ne ganila, morala bi jo vsaj lastna korist in ozir na varstvo dr-
listek.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
Pride drugo jutro, solnce je že spet vsplavalo po nebu, a vedno še pustota na vse strani, nikjer žive duše; od gladu in žeje mi moči začno pojemat.'Na zadnje— moralo je biti blizo poludne — zaslišim v daljavi strel in lajanje psov, spoznal sem, da so lovci. To mi vzbudi novo upanje, ukrepim se in kar se dtl podvizam na kraj, od koder mi dohaja rešilni glas. In res, pol ure kasneje stojim pred krepkim možem, ki je moral imeti okoli štirideset let. Ni bil sam, ampak družba ž njim. Malo osupnen sera postal na prvi pogled pred tujci, ktere sem koj po opravi spoznal za Turke. Toda kmalo me mine vsa boječnost. Prijazno stopi gospodar k meni in mi seže v roko, rekoč:
„Jan Filipovič, beg, doma iz Gabra blizo Livne v Bosni. Došel sem to noč s tovariši v gorovje na zajce in lisice."
Tu sem toraj zvedel, da sem tisti dan prekoračil že Dalmacijo in ravnokar prestopil čez mejo v turško Bosno.
„Dobri prijatelj", nadaljuje, „odkod prihajate? Kje so vaši roditelji? Imate ženo in deco?"
Jaz pa mu povem del moje nezgode, da sem bil namenjen daleč po morji, a po nesreči da sem bil zanesen na dalmatinsko obrežje in sem tako do tu se zgubil.
„Pomilujem vašo osodo", odgovarja beg, ter mi spet v roko seže, „vam smem ponuditi svojo pomoč? Vi ste moj gost, ničesa nimate pogrešati, ničesa se ne bati, dokler ste v mojem varstvu. Moja roka in življenje za vas. Tako nam je zapo-vedal prerok. Zdaj pa blagovolite sem na kamen sesti, da se koj okrepčate s kruhom in mesom, trudni ste in lačni. Kmalo se s tovariši vrnemo domov; še nocoj bodete spali pod mojo streho."
Te prijazne besede so mi dale pogum, zaupal sem mu popolnoma, ker zuana mi je bila gostoljubnost in zvestoba mohamedancev.
Zvečer smo že sedeli na blazinah v veži turškega bega v Gabru. Po večerji sprehajala se je mogočna mošnja, z najlinejšim tobakom natlačena, iz rok v roke. Tudi črna kava je krožila okoli nas. Vsega, kar imajo Turki najboljšega, bilo je v obil-nosti.
Jeden cel mesec sem bil v Gabru; kar mi nekega večera govori beg Filipovič:
„Jutri se popeljem v Livno po opravkih, tri ure od tukaj. Morda vam je ljubo iti z menoj? Si bodete ogledali naše mestice; tudi imajo tu vojaki velike vaje, v kratkem dojdejo nove čete od Štam-bula, da jo skupno vdarijo v Banat. Zna vas marsikaj zanimati."
„Da, pojdem, beg Filipovič", odgovorim jaz, „ako vam nisem nadležen."
In tako gremo spat.
Drugi dan opoludne pa sprehajal sem se po ulicah Livenskib. Vse ozko. se ve da, iu umazano, vse zanemarjeno, le toliko je vsaka reč napravljena, kolikor vstreza najneobhodnišim potrebam človeškim. Zanimalo so me pa vendar brezštevilne mošeje in stolpi, s kterih se je slišal glas vabečih k molitvi.
Ko počasi mestice prekorakam ter pridem z enega konca do druzega, se mi odpre tii pred očmi prostorna ravan. V neki daljavi zablišči mi nasproti svitlo orožje, vse je mrgolelo; kmalo sem spoznal, da so turški vojaki. Pač mikalo me je od bliže jih opazovati. Osrčim se toliko in korakam čez ravan. Tu se postavim malo na stran opazovat vojaške vaje turške. V dolgi ravni vrsti razpostavljeni so vojaki, malo spred stojita dva krepka mladeniča, vsak s turško zastavo, namreč palico, na ktero je obešen konjski rep. Spredej pa spoteka se na konji poveljnik, vihteč z roko golo sabljo, ki se bliska v solnčnih žarkih. Ko trikrat ali štirikrat premeri vrsto, zakrene jo na stran, kakor da bi hotel vojsko od zadej razgledavati. Prav tik mene se zateče, tako, da se celo za en korak umaknem. A tii se srečajo najine oči. Komaj me ugleda, kar zarudi, dasiravno se mi je zdel zelo bled; a nič manj tudi jaz ostrmim. kakor brž mu vprem pogled v njegov obraz — bil je grof Takovec, nikdo drug.
Kmalo potem so se vaje končale. Vojaki so se
ŠT!
V
zave priganjati k ostrim in brezobzirnim vkrepom zoper žganjepivstvo.
Tudi v drugih državah so začeli misliti na to, kako bi žganjepivstvo zatrli in te dni bilo je brati v časnikih, da na Nemškem razmotravajo vprašanje, bi li ne bilo koristno, ko bi žganje oklicali za državni monopol, kakor sta pri nas sol in tabak. Naj bi toraj naša slavna vlada te reči ne izpustila izpred oči, ampak jo vzela v resen prevdarek in postavo-dajalnim zborom izročila v ta namen potrebne postavne načrte, da se tudi v tem oziru enkrat ne bode reklo, da je prepozno. (Dobro, dobro!)
Politični pregled.
V Ljubljani. 5. januvarija.
IKTotrauje dežele.
Letošnji božič bo za Slovane sploh pomenljiv ostal v zgodovini, ker jim je skoraj povsod v resnici mir in spravo prinesel. Prve novice o miru in spravi dobili smo z Balkana, kjer so Srbi in Bolgari odložili inorilno orožje, ali so vsaj obljubili odložiti ga. Drugo smo doživeli v domači deželi med radikalno in elastično stranko in o tretji pa ravnokar beremo veselo novico došlo iz Levova, da so si tudi Poljaki in Busnjaki spoprijaznjeni v roko segli. Kaj hočeš več, slovansko srce?! Ali ni to najlepši praznik miru iu ljubezni, ki si ga le želeti zamoreš, ko vidiš Slovane, brate svoje, povsod objete od ene in tiste krasne čednosti, ktere že dolgo vrsto let več nismo poznali — od krepke sloge. Ali bo njena vez trdna in krepka, kakor je cerovina na kraški zemlji vzrastla, ali pa krhka in le na videz trdna, kakor ied, ki po zimi prepreči naše vode, kdo bi to že danes vedel. Bog daj, da bi se ohranila sloga povsod med brati Slovani, potem se bodemo že lažje in urniše dvignili kviško.
Prvi dan po novem letu rešetali so na Dunaji v upravnem'sodnem dvoru v pritožbo mestnega zastopa Sušiškega v zapadnih Cehah ob bavarski meji zarad naprave češke šole. Sušice so mesto z mešanim prebivalstvom, kjer pa vendar Nemci pre-vagujejo in imajo vsled tega tudi nemške osnovne šole. Cehi so za svojo deco zahtevali, da bi se v drugem razredu ondašnje nemške trirazrednice napravila češka vsporednica, kar je c. kr. češki deželni šolski svet tudi odobril in mestni občini Sušiški napravo paraleike takoj naročil. Ministerstvo je to tudi potrdilo. Mestna občina se je pa pritožila na c. kr. upravno sodišče na Dunaj, kjer so ji 2. t. m. prav dali, češ, da ni dokazano, da bi se po triletnem povprečji predpisano število za šolo godnih otrok v resnici nahajalo, za ktere postava novo paralelko zahteva. To je toraj jeden faktum, da Cehi za svoje otroke niso dobili vstričnega razreda. V Ljubljani se je pa letos za 17 dečkov slovenske narodnosti, ktere lastni stariši ponemčiti žele, odprla posebna nemška šola. Ni še davno, da nam je bila priložnost te najmlajše in najnižje javne zastopnike nem-štva v Ljubljani opazovati, ki so jo ob 3. uri po-poludne ravno iz Mahrove hiše pricedili, kjer imajo začasno za prvi razred menda celo dvorano na razpolaganje. Mestni odbornik nas je opozoril na to malo četico, rekši: „Glejte jih nemške šolarje!" Poslušala sva, kako so se razgovarjali in strmela sva oba. Niti jednega nisva slišala nemški govoriti, pač pa jim je prav gladko tekla Ljubljanska slovenščina z dvakratnim naglasom. To je toraj tista deca, ki nove šolske palače potrebuje.
tropoma razšli v neredu, prav po turško. Poveljnik Takovec pa poiskal me je tam, kjer sva se bila prej srečala, in jaz mu pridem naproti. Konja je bil odposlal. Lahko si mislite, kaka radovednost je mučila oba, mene in njega, kako je vsakdo prišel na Turško. Takovec, kakor veste, čislal me je vedno že od onih let, ko sva v šoli skupaj sedela. In tudi zdaj ga je tako gnalo zvedeti mojo čudno tlsodo, da sem jaz moral mu prvi dopovedati vse, kar se mi je pripetilo.
„Zdaj pa čuj mene", začne slednjič tudi on o sebi, „srčno sem želel še kdaj te videti, akoravno nisem imel za to najmanjše nade; razodeti sem ti hotel namreč skrivnosti, ki tebe posebno zadevajo. S tega, kar si mi povedal, spoznam, da zanjke nastavljene ti niso še pretrgane in le sreča te je sem napotila. Ljubi Vekoslav, tvoj spomin ostal mi je vedno blag, in srce vleklo me je od nekdaj k tebi, le škoda, da nisem bil vreden tvojega prijateljstva."
Pri teh besedah se mu vdero solze iz oči in jokati začne, kakor otrok.
„Pa svest sem si, da imam vsaj zdaj priložnost skazati ti največo ljubav. Poslušaj. Naša domovina, ali prav za prav, vaša, ker moja ni več, moja je turška; vaša domovina tedaj, ljubi Vekoslav, izdana je, ker gospodarijo v njej ljudje, ki so se zarot,ili vničiti njen blagor. Kako se je pač v osmih letih pohujšalo! Vprašal boš, kteri so oni sovražniki goriške dežele. Glavne in najhujše poznaš, Vekoslav. Da, celo tvoj sosed je, na Gradišči, on, ki se imenuje gospod Mostovski. A čuj, to ime je
Čuje se novica na šolskem polji, o kteri pa še ne vemo, ali jo resnična ali ne. „Deutsche Ztg." je nekje slišala zvoniti, da oba Liechtensteina, Lienbacher in pa naučni minister Gautsch nameravajo izdati novo šolsko postavo, v kteri bodo posebno prizadete ljudske šole, ki se bodo delile v mestne in zunanje. Poslednje se bodo menda zopet popolnoma duhovščini v roke izročile in pa šestletna doba se bo vpeljala kot d6ba obligatnega obiskovanja šole po deželi. Prav bi bilo, naj bi bilo tudi le res!
Tnanje države.
Balkanski konferenci v Carigradu so homatije na Francoskem in Angleškem, kjer so imeli nedavno z volitvami opraviti in vsled tega nimajo ne tu, ne tam nobenega pravega kabineta, skoraj sapo zaprle. No, pa če že tega ne, omamile so jo pa že toliko, da ji sedaj ni mogoče tako dolgo nič več o balkanskih zadevah razgovarjati se, dokler se v Londonu in Parizu ne določi za trdno, kdo da bode sedel v ministerstvu. No, škode zato svet ne bode nobene imel, kajti balkanska konferenca v Carigradu je bila pravo peto kolo na vozu evropejskega miru. Zborovala je sicer res dolgo, pokazati pa nima druzega, in pohvaliti se tudi nima z ničemur drugim, kakor s tem, da se niti kralj Milan in knez Aleksander za-njo zmenila nista! Ali ni to vrlo malo? Kaj se hoče več?! Le ena država je, ki se pri vsem tem dobro počuti, in to je Italija. Čudne razmere, ki so v poslednjem času ravno po volitvah nastale na Angleškem in Francoskem, da namreč nikjer niso nič stalnega imeli, pomagale so Lahom na površje, da nekoliko časa v balkanskih zadevah na čelu Evrope korakajo, dokler ste namreč Avstrija in Rusija tiho. Tako smo videli Italijo na čelu vojni komisiji, ko se je nedavno določevala demarkacijska črta med Srbi in Bolgari, ktere bi nihče ne smel prekoračiti, pa se menda oboji ne brigajo dosti več za-njo, kakor srbski ali bolgarski koštruni, kedar se ravno do nje pripasejo. Sedaj se tudi čuje, da bo menda Italija zopet na čelu, če bi se balkanska konferenca zopet k posvetovanji vsedla. No, naj le bo! Škode ne bodo ni-kake napravili tisti možje v Carigradu, ker jim tega Avstrija in Rusija ne bodete pripustili, koristi pa nobene od njih ne pričakujemo, ker svoji nalogi, zarad ktere so se zbrali, kos niso!
Turčiji je dolgo časa hudo predlo, kje bi se dobil mož, ki bi ji še kaj posoditi hotel, da bi mu ne bilo treba polovice državnih dohodkov zastaviti. Konečno ga je po pregovoru, kdor išče, ta najde, tudi ona našla. Društvo turških železnic prevzelo je ta posel, da je zopet nekoliko podprlo prazne turške denarne vreče. Ker pa jetičnemu človeku tako nobeno zdravilo ne pomaga kaj prida, je tudi Turčija to že sama sprevidela, da s tem posojilom ne bo ni-kakih čudežev delala — kako je veliko, telegram nič ne pove — je sklenila zopet papirnat denar izdati, pri čemur si nekoliko oddahniti misli. V resnici duhovita misel, ki ji bo smrtni udarec pripravila. Recimo, da Turčija res za nekaj milijonov papirja med svet vrže, za kterega bode otomanska banka porok s svojim cvenkom, je pač vprašanje, ali bode ostala Evropa ta papir brez prave zvenčeče podlage hotela sprejemati, ali ne, in to že zarad tega, ker mu bo 1. ravnokar imenovane podlage zmanjkalo, in 2. ker nima nobenega zaupanja v obstanek turške države. Pa če ga tudi spravijo v tek, ne bodo nobene koristi — vsaj za daljši čas ne — od tega imeli, pač pa si bodo z njim vozel zadrgnili za zanjko, v kteri bodo danes ali jutri poginili. Izdaja papirnega denarja je za Turčijo ravno to, kakor priprava bankerota, to je pa njena smrt.
Predsednik francoske republike g. Grevy je
izmišljeno, pravo ime njegovo je Ben Saruk Me-nahem, po rodu Žid, iz nekega mesta na Laškem. Njegovo zgodovino poznam, kakor svojo lastno. Dal se je bil krstiti in hlinil veliko pobožnost, celo v bogoslovje je stopil, da bi se pripravljal za du-hovski stan. A zarad nekega pohujšljivega dejanja so ga odpustili. Jel se je klatiti po svetu, krščen sicer, a po duhu in srci vedno žid. Na zadnje vpisal se je v skrivno društvo Iluminatov v Ingol-stadtu na Nemškem, in ker so njegovo spretnost kmalo sprevideli, vspel se je v kratkem do enega najviših dostojanstev v društvu. Prevzemal je razne posle in potovanja v najprva mesta Evrope razširjat iluminatski krog. Zadnja leta Marije Terezije naseli se na Dunaji, kjer so začeli iluminati in drugi prostozidarji pod varstvom ministra Kaunitza svoje delovanje. Umrje Marija Terezija, edini in zadnji strah; pod cesarjem Jožefom se je začela za nje zlata doba. Prosto in očitno so se začele snovati loža za ložo, na Dunaji in po druzih mestih cesarstva. Da mlademu Ben Saruku tu ni manjkalo priložnosti uporabiti svojih talentov, si lahko misliš. Toda sledč staremu nagnenju židovske krvi, obrnil se je bolj na praktično stran, za ktero se je čutil bolj sposobnega, kakor je sam večkrat rekel. Pridruži se nekterim drugim sorodnikom, ki so se med seboj društveno zavezali, delati na to, da se brž ko mogoče poprodajo cerkvena in samostanska posestva, in z vsemi sredstvi kar le mogoče ceno spravijo v svoje roke od države razprodano imetje cerkveno. To društvo pogodilo se je tudi pozneje z vlado, da za dvajset milijonov prekupi vse zlato iu dragoce-
izida svoje zopetne izvolitve jako mirnega srca pričakoval. Ko se je v Versaillih določevalo, kdo bode prihodnjih sedem let najvišji čuvaj nad blagrom naroda francoskega, hodil je Grevy jako hladne krvi po elizejskem vrtu v Parizu s svojim najstarejim vnukom in pa japonske race sta krmila v ribniku. (No, raca na vodi, v Parizu menda uiti pojma nimajo, kaka je letošnja zima pri nas!) Po malici ga je prijateljev eden povabil, naj bi igrala nekoliko na šahu, kjer sta v resnici tako dolgo ostala, dokler ni bilo prvega telegrama iz Versailov. Wilson je brzojavil in pripovedoval škandale, ki so se pri vo-litvi godili. Takoj na to jela je pa depeša za depešo prihajati in Grevyjeva osoda je bila zopet za sedem dolgih let določena. Telegrami so šli iz rok v roke in pri vsakem je bilo veselje večje, če tudi ga Grevy ni javno kazal. Ko se je razvidelo, da je mož zopet na konji, vsedel se je Grevy v naslonjač, sklenil je roke nad trebuhom in rekel: „No, lahko in z dobro vestjo lahko rečem, da sem za Francosko storil, kar je bilo v moji moči; veseli me pa, da mi to tudi drugi potrdijo. Ce bi me ne bili zopet izvolili, bi bil kljubu temu Elizej prav lahkega srca zapustil." Vse drugače pa je iz novega podeljena najvišja čast vplivala na Grevyjevo gospo. Ta od same radosti ni vedela ali bi se smejala ali jokala. Da bi bilo na obe strani prav, storila je oboje. Prijatelje, ki so čestitat hodili, je kar od kraja objemala in dostikrat ponavljala: „Oh vse bi bilo, ko bi bil le moj Grevy vsaj za deset let mlajši! Tako bode pa težko kos težavnemu poslu." Francozje se nadjajo, da bode Grevy sedaj pomilostil kneza Krapotkina in pa Lujizo Michel.
Masana, ki so jo nedavno Lahi vzeli v svojo popolno posest, bo danes ali jutri še povod kaki vojski ali vsaj diplomatičnim razpravam med Turki, Angleži in Lahi. Do sedaj je bila Masana v egiptosvskih rokah in so Egipčani od nje Turkom tribut plačevali, zato so pa sami carino pobirali od ladij tjekaj došlih. Egiptovski načelnik Izzet Bey je bil vedno po malem v prepiru z načelnikom laške posadke v Masani, dokler se je poslednjim konečno umestno zdelo mesta popolnoma polastiti se. Nekega jutra, menda je bilo 22. novembra, Izzet Bey zapazi na Masanskem carinskem poslopji laško zastavo. Takoj pošlje k laškemu poveljniku vprašat, kaj ta nesramnost pomeni. „Prav nič druzega ne, kakor da se hitro venkaj spravite", dejali so mu Lahi in so takoj na to tudi pa vseh drugih javnih poslopjih laške zastave razobesili. Egipčani so sicer takemu postopanji ugovarjali, uvidevši pa, da je vsaka beseda odveč, zahtevali so prost odhod, kar se jim je tudi dovolilo. Tako je prišla Masana v laško posest. No, to bi še bilo, ko bi s posestjo mesta, oziroma luke, ne bil v zvezi nek davek, kterega so do sedaj Egipčani Turkom plačevali, Turki ga pa Angležem zastavili. Ta tribut znaša blizo 400.000 gld. na leto in se ga bodo Egipčani iz-vestno branili dalje plačevati od mesta, kterega več nimajo. Turčija, oziroma Angleži, ga bodo pa kljubu temu zahtevali. Vprašanje toraj nastane, kdo ga bode plačeval in če Lahi, ali bodo tudi pri volji ali ne plačevati ga.
Izvirni dopisi.
Iz Mengša, 3. januvarja. (Nenavadna volitev.) V Mengeško šolsko občino je všolanih pet občin, ki imajo skupaj 48 občinskih odbornikov in ti izbero krajnemu šolskemu svetu pet zastopnikov. Ker so bili pred kratkim trije taki zastopniki (med njimi g. Funtek) po pretekli triletni dobi svojega
nosti iz samostanskih in romarskih cerkva.*) Ben Saruk izbral si je za svoj delokrog Goriško, naselil se je pa kot zasebnik na Gradišči, da bi tako tem lože svet za nos vodil; ker med tem, ko so vsi mislili, da na Gradišči zaprt moli in se posti, klatil se je po vsej deželi, zlasti po noči, tako, da ni nikdar doma spal.
O istem času pa, kakor Ben Saruk, prišel je v Gorico še nek drug tujec, kterega tudi ti dobro pomniš, gospod Kazanovski. Zgodovino tega človeka popisati, bi bilo predolgo. Rojen v Benetkah, skušal je vse umetnije, ki se dajo domisliti. V gledišči, vojski, časnikarstvu, pesništvu, diplomaciji, kabali-stiki itd., dal se je občudovati. Preplazil je vse dežele, vsa mesta po Evropi, a stalno se ni nikjer nastanil. Že mlad pristopil je v Parizu prostozidarjem, vpisavši se v „Veliki Orijent". V dvajsetih letih dospel je po svoji odločnosti in premišljenosti do časti mojstrove. — Kot tak snoval je po Francoskem in Nemškem nove lože z najboljšim vspehom. Prvo leto Jožefove vlade pride na Dunaj. Dešel je naravnost iz Berolina; tu se je bilo osnovalo več framasonskih lož. Brat Kazanovski sešel se je bil s Friderikom, kraljem pruskim, ter od njega donesel Dunajskim bratom srčen pozdrav in novih in-štrukcij, kako bi se dalo na Avstrijo vplivati, da bi opešala in prej ali poznej Nemčiji pripadla. Začele so se, kakor sem že rekel, v ta namem po raznih mestih avstrijskih lože snovati. Kazanovski bil je za to kaj sposoben, pravi mojster. Pride v Gorico, kjer se kmalo z Ben Sarukom seznanita ter zave-
*) Prim. Brunner Seb. „Dio Myaterien" itd.
poslovanja izžrebani, razpisana je bila z dne 29. dee. 1885. leta št. 791 od predsedništva e. kr. okrajnega šolskega sveta nova volitev treh udov v krajni šolski svet na nedeljo 3. jan. 1886 ob 11. uri dopoludne, da se zvrši v Mengeški šoli. Povabljenih je bilo vseh 48 občinskih odbornikov. Zbere se jih tri če-trtinke od vseh ob omenjeni uri na volišči. A koga še manjka? Gosp. c. kr. komisarja, oziroma pooblaščenega namestnika, ki bi volitev vodil. Čakajmo, prašajmo po njem! Poldan odzvoni, a tudi zvon nikogar ne prikliče in telegraf nič ne pove, da bi se bila komu nesreča zgodila. Možje tedaj sami prično volitev, ker si ne morejo misliti, da bi bilo celih pet občin za šalo sklicanih. G. Funtek protestira proti volitvi in odide s kopo svojih bolehnih možicev. Ostane še 28 občinskih odbornikov s štirimi župani na volišči. Peti župan se volitve ni vdeležil, ker je bil zadržan z dacnim poslom in njega namestnik je odlazil. Možje toraj zbero gosp. Franca Šmona, župana z Eodice ter odbornika krajnega šolskega sveta, za predsednika volilni komisiji, v ktero izvolijo Loškega župana Antona Stoparja, Trzinskega župana Janeza Keclja, Rašiškega župana Jožeta Logarja, nadzornika kr. šolsk. svetu g. Mihaela Stare-ta in g. župnika Ivana Zorca, perovod-jem pa g. nadučitelja Ant. Javorška. Spisan je zapisnik in ob 1. uri se izid volitve razglasi. Izvoljeni so gg.: Anton Skok, obč. odbornik iz Mengša, Janez Svetlin iz Loke in Jurij Ručigaj z Dobe-nega — vsi enoglasno. Bralo se je možem na obrazih veselje, ker se je pokazala „zvezda", ki oznanja težko zaželjeno edinost v Mengeški fari. Kdo da je zagrešil zgoraj omenjeno skazo, o tem, če bo treba, prihodnjič.
Z Dolenjskega, 8. jan. Čuden svet dandanes! Zakaj neki? Vse hoče dobro živeti, a nič ne delati. No, kdor ima in ravno hoče, naj dobro živi, da je le pošteno; a dobro živeti na račun drugih, in če drugi ne dajo, se maščevati in bližnjemu največo škodo delati, je pač satansko. Čujte! V naši okolici bili so nekteri, ki so hodili od hrama do hrama ter čakali in prežali, da piti dobijo. Ker so se nekteri branili, ker bilo je malo, ter imeli so mnogo potreb, so šli tiho proč ali pa so žugali: Je že prav, bote že še videli itd. In res, prav ni bilo, a videli smo vsi: Na božičen večer gorelo je štiri do pet hramov v Stankovem in okolici. Pa ne, da bi bili goreli hrami po vrsti, ampak gorel je prvi, drugi ne; tretji in četrti, peti ne; šesti in sedmi ne, pač pa zopet osmi. Pač očitno znamenje, da ni bila gola nesreča, ampak —• maščevanje. Tak le je liberalen pa brezveren svet, več opazek menda ni treba!
Iz Hrenovic, 1. jan. Zelo sem blagroval gosp. učitelja Horjulskega, ki poroča v štev. 295 „SIoven-čevi", kako je prišel do glasbenega orodja v šoli. Pač mu rad pritrdim, da brez goslij ali harmonija učiti male otroke petja, je velika težava. To tudi tukaj jaz opazujem. Pri nas je nad 300 šolo obiska-jočih otrok. Dasiravno so v dva oddelka razdeljeni, vendar je 150 grl še precejšno število. Dragi bralec, misli si učitelja, ki že dve uri v šoli neprenehoma govori, zadnjo uro odkazano ima petje. Dasi že
žeta. V treh mesecih bila je loža vtrjena, njen sedež pri „Odkritosrčnosti" v Gorici. Namen ji je pred vsem plemstvo zvabiti od domačih in javnih opravil, zabavati je, ter navduševati za literarna podjetja, potrošne pojedine in potovanja, da se tako zadolži in propade.
Ta čas vjeli so tudi mene v svoje zanjke. In to ni bilo težko. Veš, kako sem bil zadolžen, da mi ni bilo več obstati. Pri „ Odkritosrčnosti" staknil me je bil nekega večera Ben Saruk. Ko me je bilo vino malo razvnelo, odkril sem mu vse bolesti in težave. Dolg, dolg, spoznal je kmalo, da me nad vse tlači, in ker sem se mu zdel za njegova opravila pripraven, pridruževati se mi je začel naslednje večere, dokler me ni dobro otipal. „Jaz vem za lek vaši glavni bolezni", obetal je nazadnje. »Prejemal ga bom, naj me pogoltne sam pekel", odgovoril sem. In tako me je vpisal za novinca Goriške lože. Obljubilo se mi je poplačati vse dolgove, če bom le zvesto spolnoval svoj posel. In res, hlapčeval sem jim, kakor trpin, sosebno Ben Saruku. Slednjič — bilo je Silvestrovo 1782 — sprejmo me slovesno v ložo. Počasi prišel sem tako daleč, da sem zvedel vse skrivnosti lože in naših bratov. Vedno bolj so se mi odpirale oči in videl sem jasno, kara sem zašel, toda prekasno je bilo; saj pa tudi me je vedno upanje slepilo, da se bodo vendar enkrat obljube začele spolnovati mi, t. j., moji dolgovi plačevati. Vse zastonj. Namesto tega, obrnejo se stvari ■celo na popolnoma nasprotno stran.
(Daljo prih.)
vtrujen mora sedaj še peti, se ve da, s suhim grlom, na pamet mora učiti velikrat za petje ne posebno nadarjenih otrok. Ker nima nobenega glasbenega orodja, da bi jim melodijo vtisnil v ušesa, mora sam večkrat ponavljati eno in isto pesem. Ko pa skupaj začnejo, mora zopet njegov glas prevladati, da 150 slavčkov obdrži v pravem tiru. In kolikrat stopijo mali virtuozi čez ojnice, zavijajo po svoje, glej zopet tu mora pevovodja povzdigniti svoj glas, da spravi svoje gojence zopet na pravo pot, koliko učitelj pri tem trpi in kako primeroma malo vspeha se doseže mi bo rad vsaki pritrdil, ki je imel v enakih okoliščinah s petjem opraviti.
Tudi pri nas je g. nadučitelj večkrat že mislil in spominjal, da bi se za šolo napravil en mali harmonij. Pa takih dobrotnikov kakor je preč. g. kanonik Zaraejic, nima vsaka fara. Pisal je že gosp. učitelj parkrat bolj premožnim naše fare, ki v daljnem mestu prebivajo, če bi hotli kaj darovati za napravo šolskega harmonija. Pa prošnja bila je zastonj. Najbrž si mislijo: Saj na leto komaj enkrat pridemo v domač kraj in še to le za par dni, kaj nam šolsko petje mar.
Enak harmonij, kakor so ga dobili v Horjulu, bi mi še veliko bolj potrebovali, ker se je zadnji čas cerkveni pevski zbor zelo pomnožil. Na novega leta dan se je pri slovesnih litanijah prvikrat okoli 40 pevcev prikazalo na koru. Ker imajo ti pevske vaje le ob nedeljah in praznikih popoludne, bi gotovo nič ne motili šolskega poduka, ko bi se oni v prostorni šolski sobi zbrali okoli harmonija, ter učili na note cerkvece pesmi.
Ko bi se pri nas kak dobrotnik dobil, ki bi kaj daroval za napravo glasbenega orodja, bi mnogo koristil šoli in cerkvi. Se ve, kar po 50 gld., kakor v Horjulu od enega samega dobrotnika ne pričakujemo, dobro bi došel vsaki mali donesek, ki bi ga kaki Hrenovčan ali morda tudi kdo drugi darovati blagovolil. Kamen do kamna palača, pravi pregovor.
Z malih doneskov bi tudi počasi nastal kak harmonij. Posebno če hočemo, da bi knjiga družbe sv. Mohora „Cecilija", cerkvena pesmarica, ki je bila v raznih listih glede besede kakor tudi harraoniza-cije pohvalno omenjena, kaj koristila, potreba je, da se ljudstvo pravilno podučuje v petji.
Zadnjič ste poročali, da v vasi Predjamo naše fare razsaja nalezljiva bolezen škrlatica — „šarlah", Po pomoti stalo je takrat „davica", kar naj se s tem popravi. Zdravniška komisija prepovedala je otrokom iz te vasi obiskovati šolo. Sedaj je bolezen preje-njala, menda jo je pregnala burja, ki posebno danes razsaja. Padlo je zadnji čas nekaj snega, ljudje po dnevi narede pot, ali po noči burja zopet vse po-ravnd, da zjutraj človek ne ve, kje je prava pot ali steza in jo mora kar naravnost čez njive in senožeti vsekati, kamor je namenjen. V novem letu nam burja nič dobrega ne obeta, ker bila je to zimo danes najhujša. Upajmo, da se bo tudi ona naveličala, le potrpimo!	y.
Domače novice.
(Tonzuro) prejelo je 1. t. m. v semeniški kapeli 29 čč. gg. bogoslovcev.
(f Oče gimnazijskega vodje) gosp. Šumana umrl je 2. t. m. na Štajarskem. Naj v miru počiva!
(Ljnbljanski drsalci) dobili so iz Bleda vest, da je jezero zamrznilo in se hočejo jutri gori drsat peljati. Bodo menda že rajši doma ostali, kakor pa na Bled na uro gledat hodili, ker se je danes vsaj po Ljubljani po ulicah kar cediti začelo od južnega vremena.
(Zoper premešeenje sodnije iz Zatičine v Višnjo goro.) Iz Št. Vida pri Zatičini se nam piše 4. t. m.: Cela naša fara, v kteri sami je 13 ž u-panij, dalje fara Zatiška, Krška in Št. Lo-vrenška nikakor niso zadovoljne, da bi se naša c. kr. okrajna sodnija iz Zatičine premestila v Višnjo goro. Temu premeščenju hočejo oporekati ali po de-putaciji ali pa s peticijo. Okrajni glavar g. Grill Višnjegorcem obeta tudi ^novačenje vojakov" v Višnji gori; pa omenjene občine mislijo tudi temu ugovarjati. (Pristavek vredništva. Za pre-meščenje sodnije iz Zatičine v Višnjo goro prosilo je le 9 občin; prav je toraj da zdaj še druge občine deželnemu zboru po peticiji naznanijo svojo voljo. Vendar pa se morajo jako podvizati, ker bo zborovanje deželnega zbora le še malo časa trajalo. Poroča se nam, da se mislijo oglasiti tudi vasi, ki jih hočejo odcepiti od Ljubljanske okolice in jih zvezati z Višnjo goro.)
(„SokoIov" občni zbor) bode jutri 6. januvarja ob 10. uri dopoludne v gorenji dvorani Ljubljanske čitalnice, na kar brate „SokoIe" še enkrat opozarjamo.
(Dnevni red XI. seje deželnega zbora kranjskega), 7. jan. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika o X. deželnozborni seji dne 4. jan. — 2. Naznanila deželnozbornega predsedstva. — 3. Gospodarskega odseka ustna poročila: a)glede uvrstenja občinske ceste Videm-Zdenjskavas med kantonske ceste (k prilogi 33.); b) o prošnji občine Brusniške zavolj uvrstenja neke občinske ceste med kantonske ceste; c) o prošnji občine črnomaljske zavolj uvrstenja cestnih črt Ljubljana-Žužemberk-črnomelj med deželne ceste; d) o prošnji okrajno-cestnega odbora Ribniškega za uvrstenje okrajne ceste Kočevje-Ljub-ljana, odnosno Kočevje-Rakek med deželne ceste; e) o § 3. marg. št. 6. letnega poročila, glede vodovoda v Šmariji; f) o prošnji občine Blejske in Gorjanske zavolj podpore za napravo neke ceste; g) o prošnji soseske Grobše v Postojnskem okraji zavolj podpore za gradnjo neke škarpe. — 4. Upravnega odseka ustno poročilo: a) o 9. marg. štev. § 1. letnega poročila o deželnega odbora delovanji; b) o predlogu g. poslanca Kluna o prena-redbi 13. in 15. zakona z dne 29. maja 1884, in o predlogu g. poslanca Šukljeja o pregledanji volilnega reda za vojvodino Kranjsko; c) o prošnji občine Železniki, da bi se v okom prišlo pomanjkanju zdravnikov na kmetih. — 5. Poročilo finančnega odseka o proračunih deželnih dobrodelnih naprav za 1. 1886 (k prilogi 17/B.). — 6. Ustno poročilo finančnega odseka o § 8. marg. št. 1—14. letnega poročila „šolstvo". — 7. Ustno poročilo peticijskega odseka: a) o prošnji Franca Zalarja, pomožnega uradnika v bolnišnici; b) o prošnji Friderika Drenika, pomožnega uradnika pri deželnem računovodstvu, da se jima pregleda prekoračenje normalne starosti.
(Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v četrtek 7. januvarija 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za 1886. leto. — Naposled tajna seja.
(Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Zopet nam je prijetna dolžnost, govoriti o neumornem delovanji vrlih Vrhničanov in je dostojno oceniti. Razpečali so, kot smo svoje dni že omenjali, že štiri krajcarske knjižice, tedaj primeroma največ. Prvi so pričeli z živo, vspešno agitacijo med narodnim ženstvom ter prodali jedno celo knjižico narodnim Vrhniškim gospem, drugo celo narodnim Vrhniškim gospicam. Evo! zopet novo sredstvo na korist našemu podjetju, ki so je izumili narodni trgovci Vrhniški in ki je tudi že izvršujejo, Pri večih trgovskih računih naj se izplačujejo goldinarji v denarji, čez ostali krajcarji pa z markami ^Narodnega Doma". Zdelo se nam je potrebno ta način nabiranja doneskov uvaževati in povdarjati, ker bi, če povsod dosledno ali pa saj po previdnosti uporabljen, utegnil postati nov nevsahljiv vir pomnoženju zaklada za zgradbo ^Narodnega Doma" v Ljubljani. Čast in hvala neumornim Vrhničanom, naj bi našli povsod obilo posnemalcev, Razpečanih imamo sedaj 35 kraj -carskih knjižic. XXXIV. smo dobili pod štev. 290. (poverjenik g. A. Z.) iz Ljubljane, XXXV. pod št. 203. (poverjenik g. M. F.) iz Maribora. Lepo hvalo marljivima gg. nabiralcema! (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Jos. Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)	Odbor.
(Občili zbor čitalnice v Šiški) na sv. Štefana dan bil je prav dobro obiskan. Točno ob 3. uri otvori g. predsednik zborovanje in med drugim po-vdarja lepo napredovanje naše čitalnice. Gosp. tajnik omenja v prav lepim obširnim poročilu društvenega gibanja in izletov, med drugimi povdarja najbolj izlet na Bled, kojega se je nad 80 članov vdeležilo.
Gosp. blagajnik poroča o društvenem stanji in premoženji, ter je dokazal, da je blagajnica vsled pomnoženja knjižnice največ trpela. Gosp. knjižničar nam je prav lepo narisal bogato in lepo knjižnico, ki broji blizo 600 zvezkov, med njimi ima vse knjige kar jih je „Matica Slovenska" izdala, le edino prvi del telovadbe ji manjka; dalje ima knjižnica vse igre »Dramatičnega društva", veliko knjig Mohorjeve družbe ter vse letnike „Novic". Gosp. Anton Jen ti poklonil ji je 152 zvezkov, za kar se mu je hvala izrekla.
V odbor so voljeni: predsednikom g. Franc Dre ni k; blagajnikom g. I v a n S u v a. Za odbornike pa gg.: Anton Knez. Franc Burgar, Ivan
Bizjan, Franc Dežman, Josip Štrukelj in Zmagoslav Korman. Kot pevska zastopnika sta bila voljena v odbor gespoda Maurar in Škarjovec. Pred sklepom občnega zbora se je izrekla želja, da bi pristopilo še mnogo novih članov, da bode Oitaluica zainogla še nadalje napredovati. Omeniti mi je še, da je Čitalnica naročena na jednajst listov, ki so vedno, vsim udom na razpolaganje.	D—n.
(Pravila podružnice sv. Cirila iu Metoda v Celji) je štajarsko cesarsko namestništvo v Gradci potrdilo in se bode sedaj v Celji ustanovila zasebna slovenska ljudska šola. Take šole bodo še najboljši klin proti pogubnemu delovanju nemškega „Schul-verina", ki se je v slovensko deblo na Stajarskem z vso zlobnostjo zagrizel in mu zdrave korenine spodjedati hoče. Klin s klinom! Društvo sv. Cirila in Metoda je že tolikanj podkrepljeno in razširjeno, da se bode dalo kolikor toliko „Schulvereinu" nasproti postaviti. Z dejanjem je treba njegovo škodljivo delavnost odvračati, s samim vpitjem po časnikih iu javnih shodih se ne opravi kaj. „Schul-verein" ima denar; kdor ima denar, tisti ima tudi moč v rokah in to ima ravno „Schulverein". Nam toraj v resnici druzega ne preostaja, kakor podružnice snovati, krajcar h krajcarju zbirati, kakor to delajo vrli Oebi v svoji Šolski matici že toliko let z sijajnim vspehom, s kterimi se bodemo tudi mi odkrivali tega pruskega nasilstva, kakor so ga „panali" Cehi, da jim vsaj več škodljiv ni, če tudi še po raznih krajih razgraja in svoje mreže nastavlja. Sicer bi morala pa vlada tukaj kaj prida storiti, ker je vendar dokazano, da je Prusija, oziroma ve-liko-nemštvo „Schulverein" v naše kraje poslalo le zarad tega, da se pripravlja most do Adrije. „Schul-vereiu-' ni šolsko, temveč politično društvo; šola mu je plašč.
(V Postojni) priredili bodo v letošnjem predpustu štiri veselice; dne 24. jan., 2. februvarja (Vodnikovo slavnost); 21. februvarja in 7. marca. — Na Silvestrov večer nabrali so za „Mir" 14 gl.; — posnemanja vredno)
(Umrl je) č. g. Franc Šiol, župnik v Ljutomeru v 56. letu svoje starosti.
(Razpisana) je služba kanclerja z 900 gl. letne plače pri deželnem odboru Goriškem. Prošnje do 21. januvarija.
Razne reči.
—	Kolera pokazala se je zopet na južnem Španjskem v mestu Algeziras. Takoj v prvih dneh t. m. pomrlo je 16 ljudi za njo.
—	Vanderbildc, železnični kralj severnih združenih držav, je pred nekterimi tedni nagloma umrl. Mrtud na možganih ga je zadel. Svet je na njem malo zgubil. Kedar je govoril o občinstvu, mu je navadno vošil: da bi ga h ... . vzel. Umrli je bil vtelesena surovost in sebičnost in vzor brezsrčnega maraoua. Vsi njegovi milijoni (jih je baje 200) niso ga mogli rešiti nasledkov, ki prihajajo iz vtrgane žile. Bilo je namreč 8. decembra ob 1 \iri popoludne, ko je bil pri njem drug železnični kralj, siloviti Robert Garett, predsednik železnici Baltimore-Ohio. Vanderbildt je ravno pripovedoval, kako mu je bilo tesno v mladosti, koliko pa ima sedaj v starosti, kar se nagne na stolu in besed mu zmanjka. Garett pristopi bliže, a Vanderbildt se zvrne na tla, ter niti besedice ne spregovori. — Umrl je star 65 let. Smrti ni mogel podkupiti. Amerika ima pa še druge nikdar site milijonarje. Tii je neki Yay Gould. Pred 20 leti se je bralo o njem, da je v zvezi z igralcem Yim Fisk vkradel celo železnično progo. Fisk je bil vstreljen zarad neke ženske, Gould pa je delal tako naprej, je kupoval železnice, telegrafine proge, zemljo, rudnike, tovarne, državne službe, vse kar-koli je imelo kako vrednost ali kar je mogel dobiti, danes ima največi telegraf na svetu in nadzoruje dvoje ali troje želez-ničnili sistem, od kterih zavisi kakih 20 amerikan-skih držav. Njegove žice so potegnjene čez ves amerikanski svet in njegove šine se raztezajo od oceana do oceana, od severnih jezerov notri do mehikanskega zaliva. Več mest na zahodu, kakor Št. Louis, Kansas-Cili, Topeka, Iudianopolis je v njegovi oblasti, ker gospoduje z njih prometom, in velike države so mu tako rekoč podložne, ker njegove želje so ukazi sodnikom. Stranka mu je vse ena, v Misuri je demokrat, v Kansasu in Nebraski je republikanec, za denar je pri njem vse.
— Država Kongo, velikanski švindel. V Lipsko „GartenlaubeM pošilja nemški zemljezna-nec Pehnel-Losche odprta pisma do M. H. Stanleja, najdenika veletoka 'Kongo. Pravi se tukaj, nihče ne odrekuje Stanleju izredne pogumnosti, železne vztrajnosti, in velikanske podvzetnosti, a kar ni, to pa ni. Ljudje so ga toliko časa hvalili, povzdigovali,
da je na zadnje sam mislil, da je učenjak prve vrste, izveden zemljeslovec, sploh da je za vse sposoben. V začetku tega leta so amerikanske države poslale v Kongo pooblaščenca Tisdela, ki je prišel po Kongu notri do Stanley-PooI, in ta je ljudem pokazal pravo podobo krajev ob reki Kongo. V državni „Illinois-Ztg." je prišlo ob kratkem poročilo Tisdel-a pod napisom: „pekel ob Kongu". Še preden je Tisdel to izrekel je Pehnel-Losche videl sam, kaj je ob Kongi a še le, ko so uradna poročila prišla iz Amerike, se mu je jezik odveza! in sedaj piše vse kakor se je sam pripričal. Njegov sestavek o Kongi se n. p. tako-le skončuje. „Kolikor sedaj o tropiški Afriki vemo, moremo odločno biti zoper to, da bi poljedelce, ki bi sami obdelovali polja, vabili v Afriko. Vsak tak poskus se začneš pogrebom insekončii s pogrebom, to sem že pred letom in dnevom po-vdarjal. Mogoče je, a komaj verjetno, da se v Afriki nahajajo kraji, kjer bi se evropske obitelji preživele z delom, a taki kraji so le posamezni in izredni. Mogoče je tudi, da učenost najde kak pripomoček, da obvaruje prihodnje naselnike pred nezgodo ob-nebja. Dokler se pa to ne zgodi, moramo pa prepustiti kupčevalcu in naselniku, da se okoristita s tropiško Afriko, v najtesnejši zvezi z njima naj bosta misijonar in zemljeslovec. Vsi ti imajo važno nalogo, Afrikane vzgojiti k delu in tako v korist obračati prirodnosti te dežele." Brali smo, da je kralj belgijski imenoval Stanlej-a za občnega namestnika te papirnate države. Bržkone mu je danes znano, da je vsa Kongo-država velikanski švindel in grob Evropejcem, kajti vsi, ki sreče iščejo ob Kongu, počepajo kakor muhe. Le še malo časa, iu pene se bodo razkadile. Potem bodo vsi Stanleya z blatom ometavali isto tako, kakor so ga dosihmal povzdigovali do nebes. — (Pri vseh teh slavospevih o državi Kango, se nam je čudno zdelo le to, da snujejo države, in imenujejo oblastnike, še preden vedo, koliko podložnikov bodo imeli. •— Da so pa kraji ob Kongo tako nezdravi, brali smo že iz poročil misijonarjev še poprej, preden smo slišali, da snujejo tam države, se ve da, le na papirju.)
Telegrami.
Postojna, 5. jan. Postojnska občina je v današnji seji preblagorodnega gospoda c. k. deželnega predsednika Andreja barona Winklerja in gospoda, e. k. vladnega svetnika Antona Grlobočnika enoglasno z navdušenimi ,,živio"-klici častnima občanoma izvolila.	Vičie, župan.
Beligrad, 4. jan. Kralj se je pripeljal ob 5 popoludne semkaj. Na kolodvoru pričakovala ga je ogromna množica ljudi, kraljica, ministri, občinski zastop in uradništvo. Vrstili so se razni, govori. Mesto je v zastavah.
Rim, 4. jan. Papež Leon XIII. poslal je Bismarku Kristusov red, nemški cesar je pa več papeževih dostojanstvenikov odlikoval z najvišjimi nemškimi rodovi.
Pariz, 4. jan. Freycinet prevzel je sostavo novega ministerstva.
Umrli so:
31. dec. Reza Petrič, babica, 67 let, Poljanska cesta št. 25, otrpnjenje srca.
1. januvarja. Karol Vizjak, lončarjev sin, 6 let, Cesta v mostni log št. 8, davic-a. — Matilda Janežič, ključarjeva hči, 2 leti, Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, Lanyngitis crouposa. — Karol Blumauer, tapetarjev sin, 1 leto, Cesta v mestni log št. 10, davica.
3. januvarja. Ana A/.noli, ključarjeva lici, 1 mes., Tržaška cesta št. 19, božjast. — Urša Končan, hišinja, 29 let, Emonska cesta št. 4, jetika. — Jovana Opic, uradnikova udova, 75 let, Karlovska cesta št. 7, Marasmus.
V bolnišnici:
29.	dec. Jožef Dolenec, dninar, 43 let, vsled vnetice možganske kožico. — Tomaž Dolenec, dninar, 23 let, Typhus.
30.	dec. Karolina Mazini, gostija, 70 let, Marasmus se-nilis. — Janez Majdič, zidar, 47 let, jetika. — Jovana Majdič, delavka, 19 let, jetika.
1.	januvarja. Marija Princ, posestnica, 51 let, vodenica.
2.	januvarja. Jakob Stoje, gostač, 75 let, Marasmus senilis.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
5. januvarija
Papirna renta po 100 gl. (s 1(5% davka)	83	gl. 55	kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16 »/o davka)	83	„ 80
avstr. zlata renta, davka prosta .	110	„60	„
Papirna renta, davka prosta . . .	101	, 15	,
Akcije avstr.-ogerske banke . .	871	„ —	„
Kreditne akcije............298	„20	„
London.......126	„ 20	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......M	, —	„
Ces. cekini.......5 „ 94	„
Nemške marke . . . . .	62 „ —	„
T u j c i.
4. januvarija.
Pri Maliču: Theimer, trgovec, z Dunaja. — Adolf Obresa, dež. poslanec, iz Clrknico. — Urbančič, grajščak, iz Preddvora. — Kurzthaler, fabrikant, iz Domžal.
Pri Slonu: Marija Gračiž, zasobnik, s sestro, iz Dubrovnika. — Janez Tamšek, zasobnik, iz Sevnice.
Pri Bavarskem dvoru: Franc Kral, zasebnik, z Vranskega.
Pri Južnem kolodvoru: Janez Kesehab, zasebnik, z družino, iz Rogatca. — Franc Kumar, komi, iz Logatca.
Pri Avstrijskem caru: Jožef Schioloja, zasebnik, z Dunaja.
Naročila »a
illiscHraMe (jirtaMrilt",
ki v Lincu na leto v 4 zvezkih izhaja,
in to v sredi januvarja, aprila, julija in oktobra,
sprejema podpisana katoliška bukvama in dotične knjige, takoj ko so izišle, naročnikom razpošlje po pošti franco. Naročnina znaša za celo leto le 3 gl. 50 kr. in jo sprejema
„Katoliška Bukvama"
na Stolnem trgu št. 6.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
«a želodec,
kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: innnkunje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico,-bljuvanje, glavobol, lu-6 v želodcu, bitje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tuc-at 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Svjirilo: Opozarjamo, da se tiste istiuite Mn-rijnccljskc kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk(5czy-ju. Razpošiljava se le
MARIA=ZELLER
tropfek
MIR ECHT BEI
APOTREKER TRNK0CZY LA1BACH 1 STUCKzo,
v Ljubljani pri U. jjj« jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper produ ter revmatizem, trganje po tulili, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvctu zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu Trukoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspcšno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Malieev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam nujprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (26)	posestnik v Smarji p. Celji.
Planinski želfti sirop Kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
3*omuhljevo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
SaUciSmi ustna voda,
aroinatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
o. lc. prlv.,
ne smelo bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvršč se takoj
v lekarni Triik<»czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.