Štev. 112. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec f, 220 U Ljubljani, u torek, dnč16. ma]a 1905. V upravništvu: za celo lito naprej K 20'— n pol leta „ „ 10'— t» četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ 170 li poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. (Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ___dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se Sle vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXIII. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Schiller.—Schuluerein. — Kamenje. Iz Celovca, 15. maja. Tukajšnji Nemci so se hoteli proslaviti na poseben način s 25 letnico nemškega BSchulvereina" in zato so izkoristili na prav predrzen in provokatoričen način 100 let-niso Schillerjeve smrti. Da praznujejo svojega Schillerja, zoper to nihče ne bo ugovarjal; da izkoriščajo njegovo ime v politične namene se more le obžalovati in obsoditi. V Celovcu so torej „praznovali" Schi-lerja in uganjali nemškonacijonalno politiko v petek soboto in nedeljo Razobesili so zastave na hišah, kajpak „f r a n k f u t a-r i c" ni manjkalo. Slovenci niso imeli povoda, se slavnosti kakorkoli udeležiti, se sploh zanjo niso zmenili, torej tudi ne zastav razobesili. Isto je storilo tudi mnogo Nemcev, in zlasti v bolj zunanjih delih mesta si videl mnogo hiš brez vsakega kinča. Druga poslopja so pustili v miru, slaba pa je pela domu družbe sv. Mohorja na Vetrinjskem predmestju Hiše so ponoči od sobote na nedeljo (v soboto zvečer je bila bakljada — precej klavrna — potem pa komers, na katerem je imel prvo besedo posl. Dobernik) v pravcatem pomenu besede bombardirali! Proti jutru je nastopila truma nemških „haj-lovcev" bili so vsi bolje opravljeni, med njimi menda tudi dijaki, ki je prinesla seboj debelo kamenje, s katerim so napadli prav silovito Mohorjev dom na strani Šolskih ulic, kjer je knjigoveznica. Sledovi kažejo, da so morali metati kamenje z veliko močjo, ker so šipe prebite, kakor bi bil vanje kdo streljal. 12 velikih in močnih šip je razdrobljenih na drobne kosce. Kamenje je ležalo pri oknih. Tudi na cesti je ležalo drugi dan mnogo kamenov, ki cilja niso dosegli. Kamenja niso pobrali na mestu marveč prinesli od daleč sem, kar kaže, da je bil ves napad skrbno pripravljen! Bila je na mestu večja truma prav z »razdeljenimi vlogami." O policajih ni bilo ne duha ne sluha. Tudi naslednjo noč nobenega ni bilo na mestu, kjer se je prej vršil drzoviti napad. Rekriminacij danes še ne pišemo; navajamo samo suha f a k t a. In nemški listi? Kaj bodo zdaj poročali tisti nemški listi, uradni in neuradni, ki so lansko leto povodom znanih ljubljanskih dogodkov toliko nesramno pisarili o Slovencih, a do danes niso preklicali svojih drznih laži, katere so bili Pod patronanco c. kr. k o r e s d o n d e n č-n e g a urada spravili med svet ? Kon-štatiramo same, da današnja uradna »Klagenfurter Zeitung" o razbitih oknih na Mohorjevem domu ne črhne niti besedice, dasi so razbite šipe Celovčanom v 2e dva polna dni na ogled in si tam morejo ogledati sadove slovite svoje kulture! Ali ne kaže tudi to, kakšen je naš — zistem. In zopet bodo proglasili Nemci nas za »barbare", — a oni ! ? Shod slovanskih časnikarjev. Opatija, 15. maja. Koncert v nedeljo. V nedeljo zvečer je bil v dvorani .Narodnega doma" v Voloski koncert in ples na čast slovanskih časnikarjev. Na vsporedu so stale poleg hrvaške narodne himne „Liepa naša domovina" in češke „Hej Slovane", večinoma slovenske pesmi. Tu je bučalo Jenkovo „Morje jadri-jansko" in zvenele narodne pesmi „Vstani, vstani Jerica", »Mati zakliče, pridne dekliče", »Pika poka, pika pok", »Jaz pa pojdem na Gorenjsko* itd. Seveda se je ruskim gostom na čast zapela tudi krasna pesem »Stara mati, oj ne šivaj, sarafana več." Sodelovalo je glasbeno-dramatiško društvo v Voloskem in pevsko tamburaško društvo „Lovor" v Opatiji. Vse točke so izvrstno uspele, ter bile vsprejete od slovanskih gostov z ogromnim navdušenjem. Posebno razveselili smo se vrlega sodelovanja opa-tijskih Slovencev, naših ožjih ljubljanskih rojakov, ki v znatnem številu častno sodelujejo pri zboru in tvorijo tudi na drugih poljih krepko, delavno agitačno silo za širjenje velike slovanske naloge. Po koncertu je slovanske časnikarje razveseljevala marsikatera njihova lepa slovanska pesem. Čast možem, ki tak« cdlično zastopajo v ime Slovencev dejansko hrvaško vzajemnost med brati Hrvati! Usoda ruskega vseučiliikega profesorja na Ogrskem. Rusko naučno ministrstvo je poslalo vseučiliškega docenta Petra Aleksandrovima Zabolotskega v inozemstvo, da prouči učne metode drugih tujih vseučilišč in spozna literature drugih slovanskih narodov. Sel je najprej v Berolin, od tam v Prfgo in na Dunaj, kjer je študiral češko in slovensko slovstvo. Od tam je odšel čez Budimpešto v Belgrad ter nameraval priti na shod slovanskih časnikarjev v Opatijo in od ondi v Ljubljano, da bi bolje spoznal slovenski jezik in slovstvo. Bil je izredno blaga, tiha duša, popolnoma vdan znanosti in brez vsacega političnega mišljenja Toda imel je neko strast, ki ga je na poti iz Belegagrada v Opatijo spravila v nesrečo. Ljubil je lepoto prirode in semtertje tudi fotografiral kakšno lepo okolico. Ko je v Novem sadu hotel nekaj fotografirati, ga je vlada, ki ga je imela na sumu, da je ruski ogleduh, prijela in dala zapreti. Revček je moral v luknjo, pobrali so mu vse reči rokopise itd. Seveda so bili s tem vničeni tudi vsi njegovi načrti. Nadaljevanje zborovanja. Opatija, 16 maja. Gromenje topičev je naznanjalo ljudstvu drugi dan shoda slovanskih časnikarjev. Zborovanje je po 10. uri dopoldne otvo-ril predsednik g. Ivan H r i b a r ter naznanil, da je došla cesarjeva zahvala za včerajšnji pozdrav. Pozdravil je navzočega Milana H o d ž a , ki je edini slovaški ogrski drž. poslanec. G. Hovorka čita brzojavke ter potem poroča v zadevi osrednje zveze slovanskih novinarjev. Skupni shodi so med slovanskimi časnikarji tvorili osobne stike, katerih prej ni bilo. Zbrane so adrese slovanskih časnikarjev, a to se mora še izpopolniti, da nastane prava adresna knjiga slovanskih časnikarjev z beležki vsega njihovega dela in z opazkami, v katerih jezikih korespondirajo. Tako se končno ustanovi slovanski dopisovalni urad. Priporoča pristop k mednarodni zvezi časnikarjev, pozdravlja navzočnost srbskih časnikarjev iz kraljevine in želi, da bi se udeleževali shodov in organizacije tudi bolgarski časnikarji, da bi tako nastali res vseslovanski časnikarski kongresi. Poljak L a s k o w n i c k i želi, da bi vsakega naroda časnikarska organizacija po- samezno sama zase pristopila k mednarodni časnikarski zvezi, ne pa samo osrednja zveza. Tako delajo nvmške organizacije in si za-gotove v odboru primerno število zastop--nikov. Med tem vstopi v dvorano drž. poslanec S p i n č i č Zupan Hribar ga pozdravlja, časnikarji mu pa prirede ovacijo. Spinčič v navdušenem govoru pozdravlja časnikarje, in želi, da bi se organizirali tako, da bi dosegali vedno večje svrhe. Želi, da bi se skoro ustanovila slov. časnik, koresponden-cija, ki bi nepristransko in resnično poročala o naših razmerah. Ceh g. C e j n e k je poročal o sklepu najvišjega sodišča, da morajo uredniki pričali, ter je predlagal protest. Soglasno sprejeto. Urednik celovškega »Mira" g E k a r je osvetlil slovanskim časnikarjem razmere na Koroškem, kjer ima 100 000 Slovencev le dve slovenski šoli. (Klici ogorčenja.) Pojasnil je, kako preganjajo sedaj sovražniki našega naroda „Mir" s tožbami. Toži ga „Siidmarcka", „Schulverein" in 12 c. kr uradnikov. Mnogi c kr. uradniki na Koroškem so očitni agitatorji za „Siidmarko\ G. Ekar pojasni kako v tožbah proti „Miru" silijo naročnike, naj hodijo pričat, kar je vzbudilo med navzočimi časnikarji splošno ogorčenje. Soglasno je bila sprejeta resolucija, katero je predlagal g. Pustoslemšek in ki se glasi: »Kongres slovanskih časnikarjev prote-proti nasilnemu, v zakonu neutemeljenemu postopanju državnih oblasti zoper slovenski list „Mir* o Celovcu ter pozivlje vse slovanske poslance brez razlike strank, da odločno nastopijo v obrambo preganjanega edinega slov. lista na Koroškem ter izvojujejo pri vladi, da bodo drž. organi tudi proti „Miru" postopali s tisto objektivnostjo, ki je predpisana v zakonih, in ne bodo slepo in poslušno orodje v rokah nemškega nacionalizma". O novem tiskovnem z^akonu je poročal g. dr. Ant. B e a u p r e : Načrt tiskovnega zakona je časnikarstvu neprijazen. Najpred obeta kar največjo svobodo tisku, — pozneje pa v sledečih paragrafih to tako omeji, da od svobode ne ostane nič. Tisk mora biti svoboden. Svoboda tiska je svoboda naroda. Mi ne živimo več v časih, ko je morala policija skrbeti, da tisk ne zajde predaleč, Potrebne meje tiskovne svobode mora storiti časnikarstvo samo in njegovo občinstvo. Zatoraj naj se stavijo resolucije, da se načrt državnega zakona v toliko izpremeni, da bo zajamčena potrebna svoboda tisku in časnikarstvu. K besedi se oglasi poslanec dr. B a -xa, ki povdarja, da večina državne zbornice ni prijazna časnikarstvu. Radi tega se ; mora napraviti skupna akcija vseh časnikarjev, da se upliva na državne poslance. Ko je še g. Miškovskij v istem smislu govoril, stavi predsednik Ivan Hribar predlog, naj se poda vsem slovanskim državno-zborskim klubom prošnja, naj se zavzamejo za svobodo tiska in časnikarstva. Predlog in resolucije so bile sogasno sprejete. Deputacija slovanskih časnikarjev je med shodom položila na opatijskem pokopališču na grob v Opatiji pred leti umrlega šlesko-češkega novinarja in odličnega narodnega organizatorja Jana Zacpala venec z napisom. Opoldne je bil skupen obed, potem prekrasen izlet v Senj Nebo se je vedno bolj oblačilo, a to izletnikov ni motilo v veseli volji. _ Rusko-japonska vojska. Vesti o ruskem brodovju. Tokio, 15 maja. Dognano je, da se je baltiško brodovje, ko je za nekaj časa zapustilo zaliv Honkoe, vrnilo tja nazaj ter je sedaj ondi usidrano. London, 15. maja. Listi danes soglasno poročajo, da sta se brodovji Rož- destvenskega in Nebogatova združili. Vendar so pa tudi došla poročila, da se je Roždestvenski že opetovano vrnil v zaliv Honkoe London, 15. maja Iz Ne\v Yorka poročajo, da se admiral K a m i m u r a trudi zajeti ladje, ki dovažajo Rusom potrebščin. Doslej je zaplenil štiri ladje s strelivom in topovi. Roždestvenski, ki se mu je posrečilo dobivati živež in premog, n e more dobivati streliva in topov. London, 15 maja. „Dai!y Mail" poroča iz Honkona: Bolniška ladja »Kastroma" se še vedno nahaja v Saigonu. Eno japonsko križarko so opazili južno od jugovzhodnega predgorja poluotoka bantun. Japonske nesreče na morju. Iz Čifua poročajo 15. t m.: Iz Njuč-vana danes sem došli parnik poroča, da je neka japonska prevozna ladja v Pečilskem zalivu zadela na mino ter se potopila. To se je zgodilo istočasno z nesrečo transportnega parnika „Sheincumaru". Iz Londona se glasi: O nesreči japonske admiralske ladje „Mikaza" še vedno ni oficielnega potrdila. Pač pa se množe privatne informacije, ki se pa ne vjemajo, in so zato tudi neverjetne. Iz vsega bi se dalo pa sklepati, da je ladja vendar nekoliko poškodovana. Neko poročilo trdi, da se nezgoda ni pripetila v Korejski cesti, ampak 10 milj južno od Formoze, in sicer v noči med 6. in 7. majem. Poroča se tudi, da je neki japonski parnik neko noč odpluL, iz Honkona z gradivom za popravo bojnih ladij. Togova admiralska ladja ponesrečena. London, 16. maja. Poročilo, da je Togova admiralska ladja zadela ob skalo, je dosedaj še nepotrjena, vendar pa je in-direktno verjetno vsled poročila, ki je dospelo pred dnevi, da so videli v korejski cesti, kako so druge ladje vlekle veliko vojno ladjo. Seveda je ondi vladala gosta megla, Vsakakor bi težka poškodba japonske bojne ladje po tukajšnjem mnenju upravičevala ton japonskih pritožb pri francoski vladi. V tem tonu se vidijo nepokrite skrbi, da, celo pesimizem glede prihodnjosti. Iz Tokia poroča „Standard", da piše časopisje vedno resnejše. Angleško brodovje je usidrano, kakor poroča „DaiIy Mail" iz Honkona pri otokih Lema, nedaleč od Honkona. Francozi ustavili angleški parnik s strelivom. Pariz, 14. maja. „Agence Havas" poroča iz Saigona: Angleški parnik »Carlisle" je zavozil v reko, kjer se je usidral. Kapitan je izjavil, da vozi blago. Guvernerjev namestnik pa je odredil preiskavo, ki je dognala, da vozi ladja strelivo. Ladjo so takoj postavili pod varstvo topničarke. Število ruskih vjetnikov na Japonskem. London, 15 maja. Iz Tokia poroča „DaiIy Telegraph', koliko je vseh ruskih vjetnikov na Japonskem: 10 generalov, 70 štabnih častnikov, 884 častnikov, 8558 podčastnikov in 50 760 mož. Linevičevo poročilo. Peterburg, 15. maja. Linevič poroča z dne 13. t. m.: En naš oddelek je 9. t. m. začel pri Himiaci ofenzivo. Prišel je v ogenj šele opoldne Drugi oddelek je bil na maršu iz Nauhanhetoce v Himiaco, ko je ravno zapuščal neko sotesko, napaden od sovražnika. Boj se je pričel okrog poldneva. Japonci so pripeljali v boj topništvo. Naš oddelek se je umaknil, ko je dovršil svojo poizvedovalno službo. Druga Linevičeva brzojavka z dne 14. t. m. poroča : Ruski oddelek, ki je bil namenjen v Erdagon, se je umaknil proti Sudagoi, ko ga je napadla 700 mož broječa sovražna četa. Oddelek pa je nato pregnal sovražnika, ko je dobil ojačenj iz Erdagi na ter ga prisilil, da se je umaknil proti jugu in jugozahodu. Češki deželni zbor. V nedelj* sta govorila v Kladravu Vse-nemca Iro in Schalk. Izjavila sta, da bodo prepustili Vsenemci v češkem dežel, zboru le razpravo o začasnem proračunu in o podporah za po uimah oškodovane. Nemški deželni poslanci bodo zborovali dne 17. t. m. ob 8. zvečer. Desetletnica Goluchow-skega. Pred desetimi leti, dne 16 maja 1895, je odstopil bivši avstrijski minister za zunanje stvari grof Kdtnoky Z< njegovega naslednika je imenoval cesar takratnega poslanik« v Bukareštu, grofa Goluchovvskega, ki praznuje danes desetletnico kot minister. Goluchowski je sin bivšega gališkega namestnika in poznejšega ministra za notranje stvari. Rojen je bil 25. marca 1849. V državno službo je vstopil leta 1872. kot ataše pri berolinskem poslaništvu. L. 1883. je postal legacijski svetnik v ministrstvu za vnanje stvari, pozneje ga je pa imenoval vladar za poslanika v Bukareštu. Cesar ga je 18. avgusta 1896 odlikoval z redom zlate rune. Začetek kulturnega boja v Avstriji ? Član katoliške ljudske stranke je izjavil nekemu časnikarju: V Avstriji smo pred kulturnim bojem. Zaamenja so: zahteve po ločitvi zakona v protikatoliškem duhu, Ber-gerjev predlog o cerkvenem premoženju itd. Ustanovitev društva »Svobodna šola" inpre-esnova liberalne stranke dokazujeta isto. Zgled je dala Francoska. Na Virtemberškem so odobrili predlog, naj vlada izdela spomenico o pravnem stanju cerkvenega premoženja. dasi je ugovarjal protestanški na učni minister, češ, da pride na ta način do ločitve cerkve od države. Katoličani morajo biti pozorni! Tudi avstrijski odvetniki so čutili v petek na svojem dunajskem shodu potreb«, da s« zahtevali izpremembo državljanskega zakona in pri tem naglašali nujno potrebo izpremembe postavnih določil o zakonu. Na tem shodu, kjer so se izjavili proti starostnemu zavarovanju svojih kon-cipientov, je bil tudi dr. Majaron. Shod hrvaških vseučiliš-nikov. V nedeljo so zborovali zagrebški vse-učilišniki. Protestirali so proti vladi, ki noče izročiti ob nemirih zaplenjene vseučiliške zastave. Ko je odstopil grof Khuen Heder-vary, je obljubila vlada vrniti vseučiliško zastavo. Rektorje izjavil, da ne more oblju biti sodelovanja za povrnitev zastave. V sredo nameravajo vscučilišniki prirediti ve liko izjavo. PoSjski napisi na vojašnicah. Gališke občine so izjavile, da žele imeti poleg nemških tudi poljske napise na vojašnicah, ki so jih zgradile občine. Vojno ministrstvo je izjavilo, da ne ugovarja poljskim napisom, samo občine morajo prositi vojno ministrstvo v vsakem posameznem slučaju za dovoljenje. Kriza na Ogrskem. Ker je odpotoval min. predsednik grof Tisza na svoja posestva v Gesztu, kjer ostane do četrtka, sodijo, da v tem času ne be rešena kriza Burian še ni odpotoval v Budimpešto z ozirom na Andrassyjevo smrt. V Novem Sadu je govoril preteklo nedeljo grof A p p o n y i. Rekel je, da morajo pasti skupne vezi ia da mora Ogrska postati samostojna. „Egertertes* piše, da grof An-drassy ne bo sestavil novega mrnistrst^a, ker mu je umrl brat. Prihodnji mož bo najbrže B a n f f y. Italijanske utrdbe ob avstrijski meji. Inomosf, 15. maja. Ob tirolsko-italijanski meji grade Italijani novo utrdbo na Malem hribu (Celle Piccolo) pri Cadore. Utrdba bo nadvladala ceste, ki vodijo iz Misurina Tre Croce in Ampezze v Belume. Iz nove utrdbe bodo lahko streljali na avstrijsko »zemlje Tudi pri Chuisaforte in pri Uaprile grade obširne utrdbe. Vse večje vaje italijanske konjenice bodo ob avstrijski meji. Novi angleški topovi. „Daily Express" poroča, da nameravajo v angleški mornarici na bojnih ladjah uvesti enotne topove. Novi topovi bodo lOpalčni, kroglja bo izstreljena s pričeto hitrostjo 3000 čevljev in bo nesla daleč, letela bo v primerno ravni smeri in imela velikansko prediralno silo. Ker bodo novi topovi primeroma lahki, jih bo šlo 12 na eno bojno ladjo. Dogodki na Ruskem. Peterburg, 15. maja. Tu je bilo včeraj mirno. Le v javnih vrtih so poizkušali delavci prirediti izgrede. Policija je naglo napravila red in prijela 50 oseb. Peterburg, 15 maja V moskovskih predmestjih so bili včeraj delavski shodi, bojev s policijo ni bilo V Tveru je nastala na trgu panika. V Revalu je poizkusilo 3000 delavcev vdreti v mesto, a jih je razkropila policija. Peterburg, 15 maja. Na Kavkazu so veliki kmečki nemiri. Vojaštvo straži podružnico drž. banke. V okrožju namest-ništva v Nižnem Novgorodu so zažgali po-bunjeni kmetje več graščin. Peterburg, 15. maja. V soboto je razpustila policija shod pravoslavnih svečenikov, ki so nameravali odposlati metropo-litu Antoniju adreso. Garibaldi o sestanku v Benetkah. Garibaldi je čestital italijanskemu ministru za zunanje stvari. Tittoniju, ker sta se z Goluchovskim dogovorila o albanskih okrajih v Makedoniji. Garibaldi nadalje obsoja Veliko Albanijo, Veliko Srbijo in Veliko Bolgarijo. Zahteva, da naj se upoštevajo pravice tudi najmanjših narodov ob Jadranskem morju, ker le tako je zajamčeno ravnotežje. Italija na Adrijanskem morju. »Giornale d' Italia" priobčuje pogovor z admiralom Cindianijem o položaju Italije na Adrijanskem morju. Candiani je dejal, da je novi mornariški program ministra Mira-bella točn in lep, toda z ozirom na prijateljsko zvezo med Italijo in Avstrijo, naj se še ne pomnožuje brodovje, ampak skrbi naj se zato, da bo Italija imela trdna operacijska ©pirališča za svoje brodovje v Adrijanskem morju. Doslej je položaj za Italijo skrajno neugoden in v slučaju vojske bi se Italija imela boriti z nepremagljivimi težko-čami. Italija nima enotne baze: glavna je v Špezziji; pristanišče za popravljanje brodovja je v Tarentu; v Benetkah je star in slab arzena 1. Tako je vse razkosano. Italijansko brodovje bi moralo križariti po visokem morju celo leto in bi se moralo razdeliti, če bi ga hoteli popravljati. Nasprotno pa se nahaja avstrijsko brodovje v najugodnejšem taktičnem in strategičnem položaju: lahko se vse koncentrira v puljskem pristanišču, kjer s pomočjo radijotelegrafa vedno lahko izve o gibanju italijanskega brodovja in za nepripravljene napade. Zato bi se moralo izdati 30 milijonov, da se popravijo in utrdijo vsaj tri pristanišča, v Brindisiju, Jakinu in Benetkah. Nam se zde ta izvajanja pretirana: dasi je puljsko pristanišče dobro zavarovano in se ladjevje nanj lahko opira, nima Dalmacija nobene vojne luke in je popolnoma izpostavljena italijanski invaziji. Dinamlt že dela na nouih železnicah. Iz Celovca, 15. maja. .Slovenec" je že večkrat pisal o nevarnostih, katere pripravljajo novim našim železnicam Lahi, ki na njih delajo v to likih trumah. In že se mora poročati o strašnem dogodku, ki se je dogodil ponoči od 14. do 15 t. m. na novi železniški progi iz Celovca v Rožno dolino. Velikanski viadukt, ki vodi od Žihpolj pod slovečim gradom H u m b r e g do mostu preko Drave, je zletel o polnoči po dinamitu v zrak. Zidava viadukta, ki stoji blizu Drave v zelo neugodnem ozemlju, je stala silno truda pa denarja Stebri so zelo visoki, po obsegu ogromni Delo je bilo malone že dokončano. Sinoči, okrog 11. ure opolnoči, so ljudje v bližnjih vaseh prestrašeni bežali iz postelj. Slišali so se silni poki, poslopja so se tresla. Ljudje niso vedeli, kaj je, ali je nastal potres ali čruga uima. Slišalo se je nad deset močnih strelov. Bil je podložen dinamit, ki se je zaporedoma razstrelil. Kmalu je bilo veliko delo, ki je stalo toliko truda, skrbi in denarja, v razvalinah! Z?losten pogled. Pred nekaj časom je bilo odpuščenih nekaj laških delavcev. Iz skladišč je bilo ukradenih 5 0 k i 1 d i n a m i t a. En del so že porabili; kaj bo z drugim? Tako hitro se po vsem tem še ne bomo vozili z novo železnico! In kdaj bo slavna vlada izpoznala, kam jo vedejo vedni nesrečni oziri na tujce?! Vsekakor je res čudno, da so v kratkem napadli z dinamitom že dva mostova na novi železnici. Dnevne novice. Italijansko vseučiliško vprašanje. Na Dunaju so zborovali včeraj italijanski vseučiliščniki. Izjavili so, da zahtevajo takojšnjo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Ce ustanove italij. vseučilišče v Roveretu, ga ne bodo pohajali. Končno so zahtevali enakopravnost vseh narodov na vseučiliščih. Slovensko vseučilišče v državni zbornici. Zopet je ta nesrečna, z baronom Schweglom zvezana stranka na Dunaju naredila politično napako, ki mora zadati vprašanju slovenskega vseučilišča zopet težak udarec. Kakor znano, so poslanci v „Slovanski zvezi" postavili med italijansko in slovensko univerzo Junktim", to se pravi: Zahtevali so, da se mora o obeh hkrati razpravljati, da če se dovoli ena, se mora dovoliti tudi druga. To so storili v prepričanju, da je zdaj najugodnejši trenutek, da se izpolni st?ra slovenska zahteva. Kajti italijansko vprašanje se mora zdaj rešiti. In če se reši brez nas, smo za desetletja zopet pozabljeni. Prvi uspeh tega sklepa je bil, da je „S!ov. Narod", ta izvrševatelj baron Schweglovih nakan, podlo smešil Slovansko zvezo". Zasramoval je naše poslance in se norčeval iz njihovega sklepa. Pozneje so liberalci uvideli, da na ta način preveč kažejo svoje izdajske namene, da so na zahtevo Schweglevo prisiljeni preprečiti ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Priznali so, da je Junktim" upravičen, in so grizli naše poslance, češ, da ne bodo svoje namere izpeljali. — Ko smo videli to zlobno rovanje, nas je večkrat srbelo, da bi udarili nazaj po teh ljudeh, a premagali smo se in molčali, ker smo vedeli, da more zdaj pomagati le združeno postopanje vseh. Zalibog smo se varali, ko smo upali, da bodo ti „naprednjaki" ostali zvesti izraženi zahtevi. Se pred nekaj dnevi je -S!. Narod" zopet sramotil in napadal MSlovansko zvezo" z lažjo, da se nobeden njen poslanec ni oglasil k bese li. Tudi to je bilo namenoma, da bi razdražili naše poslance in onemogočili složni nastop ter tako na višji pritisk zopet preprečili odločilno razpravo. Zadnje poročilo iz državnega zbora je pa razsvetlilo položaj z bengalično lučjo. Poslanec P 1 a n t a n je izjavil, da Slovenci ne zahtevajo, da se slovensko vseučilišče takoj ustanovi, in da so Slovenci zadovoljni, če se jim slovensko vseučilišče s a mo zakonito zagotovi(gesetzliche Sicherstellung" se je izrazil). Proti temu pa moramo najodločneje protestirati ! Kaj nam pomaga, da nam je zakonito zagotovljena narodna enakopravnost, če je pa v r e s n i c i ne vži-vamo ? Kaj nam pomaga na papirju zakonito zagotovljeno slovensko vseučilišče, ki sepa nikdar ne ustanovi? Mi smo ostrmeli, ko smo brali, da se je drznil slovenski" poslanec, v imenu Slovencev kaj takega izreči. Mi protestiramo in kličemo: Ni res, kar je govoril Plantan! On je govoril morda v imenu Schweglovem, ne pa v imenu Slovencev ! Slovenski narod stoji na stališču, ki ga je izrazila v parlamentu „Slovanska zveza" po poslancu dr. Ploju: Mi zahtevamo, da se takoj ustanovi vsaj pravna fakulteta v Ljubljani! Vlada bo seveda pohvalila tp Plantanovo izjavo, da ustanovitev slovenskega vseučilišča še zavleče, in zadaj se bo smejal oni nemški me-fisto, ki vdihuje slovenskim liberalcem vsako politično misel. Nemško časopisje je s Plan-tanom očividno zadovoljno. Dolžnost vsega slovenskega časopisja pa je, da d e s a -vuira Plantana in za njim stoječo slovensko-nemško zvezo ter dokaže, da vsi Slovenci soglasno zahtevajo: Takoj! Odlašali smo že dovolj dolgo! Cas je, da se naša zahteva v dejanju izvrši! Dvojna igra. Včerajšnji članek v „Narodu" o „velikem govoru" poslanca Plantana je spisan z namenom, da bi premotil slovensko javnost. Pri tem se ni ustrašil ta list falzifikacije. Piše namreč, da je poslanec Plantan zahteval, da se „že ustanovi" slovensko vseučilišče v Ljubljani. To pa ni res, kakor smo pojasnili. Tako igrajo liberalci dvojno vlogo: V dejanju delajo s Schweglom, na papirju pa hočejo biti Slo-' venci. Doklej se bo nadaljevala ta dvojna igra? Slovenska zmaga. Sinoči smo j dobili brzojavno poročilo, da je v Črešnjevcu i na Štajerskem pri Slovenski Bistrici zma-I gala slovenska stranka proti nemškutar-I skemu liberalcu Kresniku v vseh treh raz- I redih. S tem je tamošnje ljudstvo dalo za- služeni odgovor na mnogoletno podlo rovanje in psovanje nesrečnega »Štajerca". Čestitamo vrlim volivcem! čuden uraden list. Mnogi duhovniki v ptujskem glavarstvu so začeli „uradni list" glavarstva nazaj pošiljati z opombo „se ne sprejme, ker ga tiska tista tiskarna kakor Štajerca!1' Eiino sredstvo! Velike jesenske vojaške vaje graškega armadnega zbora bodo letos na Zgornjem Štajerskem in na Krasu. Graška 6 pehotna divizija ima vojaške vaje pri Knittelfcldu, domobranska divizija in ljubljanska 28 pehotna divizija pa imata je. senske vojaške vaje v goriški okolici. Krška meščanska šola. iz Krškega, 15 maja. Rodoljubni upor proti razpisu mesta ravnatelja na naši meščanski šoli kakor da bi temu ne trebalo znati slovenskega jezika v govoru in pisavi, imel je v današnji seji c. kr. okrajnega šolskega sveta, ki je bila radi tega razpisa sklicana izredno na zahtevanje neodvisnih članov te korporacije in sicer brez razločka na slovensko - strankarsko stališče posameznih članov na danes, — popolen uspeh. Sklenilo se je: 1 razpisati na mesto g. upokojenega ravnatelja na njegovo mesto učno moč iz I t. j. jezikoslovno zgodovinske skupine za meščanske šole s pristavkom, da mora prositelj biti vešč slovenskega jezika, ker pride v položaj, podučevati tudi slovenščino; 2. poslovni jezik okrajnega šolskega sveta je v bodoče slovenski napram vsim oblastim in uradom toraj tudi pri vsih razpisih službenih mest in pri vsih dopisih na posamezna šolska vodstva in c. kr. deželni šolski svet. Gospod pred sednik okrajnega šolskega sveta je sklep glede slovenskega uradovanja z meščansko šolo v Krškem, ki ima slučajno nem. učni jezik, sicer pa spada popolnoma pod ura-dovanje okrajnega šolskega sveta, vstavil, in se toraj ta sklep do razsodbe viših instanc ne sme izvršiti, t. j. za meščansko šolo še ostane nemški uradni jezik, da si je ustanovno od blagopokojnega Martina Hočevarja le pogojen nemški učni jezik. — Seveda bodo o veljavnosti te odredbe gosp. predsednika sodile više instance. — Neodvisni članovi okrajnih šolskih svetov na Slovenskem: posnemajte članove c k, okr. sveta za Krško in proglasite brez ozira na slovensko strankarsko stališče slovenski jezik uradnim jezikom za svojo okrožje. Odlikovanje. Upokojeni profesor veronauka tržaške c. kr nemške realke, g. Jakob Gomilšak, je imenovan častnim konsistorijalnim svetnikom triaško-koperske škofije. — Milijarija. Deželni zdravstveni svet bavil se je v svoji seji dne 13 t. m. z milijarije, katera je nastopila v novomeškem okraju epidemično, ter z zdravstvenimi na redbami, ki jih je bilo povodom te epidemije ukreniti. P® uradnih poročilih zbolelo je do 13. t. m. v vsem 34 oseb v 30 različnih hišah; med obolelimi je 33 žensk. V Spodnji Straži, Podgori in Praprečah je največ bolnikov, in sicer je v Spodnji Straži 15 slučajev, v Podgori in Praprečah po 5, drugi se razdele na Lokve, Vrhpolje (po dva slučaja), Poljubno, Spodnje Gradiše, Msniško vas, Zgornjo STažo in T«plice. V vsem je umrlo do sedaj osem bolnikov. Epidemija začela se je v zadnji tretjini meseca aprila potem, [ko so se pojavili posamezni slučaji v Spodnji Straži že koncem marca meseca. Epidemija povsod dosega hitri vrhunec, pa tudi hitro odneha. Razun jedinega moškega zbolele so izključno ženske v najboljših letih ; ženske fizijologična stanja nekako pred-imonirajo za to bolezen. Dognano je, da so opravljale skoraj vse obolele ženske poljska dela ter da so v zadnjem času osobito plele. Provzročitelj bolezni je še popolnoma neznan, tudi še ni nikakor ugotovljeno, da se bolezen prenese od enega človeka na drugega. Zemlja je v vseh krajih, kjer nastopa epidemija, mokra, ilovnota ter je talna voda visoka, te nezdrave talne razmere so morebiti z nastopanjem bolezni v kaki zvezi. V posameznih slučajih opazuje se milijarija prav pogosto posebno v krajih v nižini Krke Večje epidemije milijarije bile so na Kranjskem leta 1873. v postojniškem okraju ob Pivki, in 1. 1892. v krškem okraju; tudi ti dve epidemiji nastopili sta spomladi in na sličnem terenu kakor sedanja. Pri vseh epidemijah milijarije znašala je umrljivost 25 odstotkov, in se tudi v sedanji suče okoli te številke. Proti razširjanju bolezni odredile so se takoj vse zdravstvene naredbe, kakor so navadne pri nalezljivih boleznih, osobito tudi poskrbelo za stalno zdravniško pomoč, s tem, da sta se imenovala okrožna zdravniki v Toplicah in v Novem mes^u epide-mijskima zdravnikoma, okrajni zdravnik iz Novega mesta pa nadzoruje izvrševanje zdravstvenih naredb. Deželni zdravstveni svet vzel je to poročilo po kratkem razgovoru na znanje. — Nesreča. Pri delu na železnici v Solkanu je ponesrečil 27letni kamnosek Josip Blažon. Obdelaval je kame»; pri tem "je imelo pasti na kraj, kjer je delal, kame nje, katero so opoldne z mino odbili. Dilo se je znamenje za to, ali Blažon ga najbrže ni slišal, kamenje ga je pograbilo ter vrglo v vedo, iz katere so ga potegnili ter prepeljali v goriško bolnišnico. Poškodovan je zlasti na hrbtu. — Samoumor v cerkvi. Na Dunaju se je poizkušal ustreliti z revolver jem v Marijini cerkvi »na dvoru" neki- 24 letni Alojzij Schneider. Cerkev so morali takoj vnovič posvetiti. — CesarjevičRudolfova jama v Divači je bila, kakor že naznanjeno, dne 14 t. m. slovesno razsvetljena. Slabo vreme je marsikoga prestrašilo, a vseeno je prihitelo mnogo občinstva; osobito razna društva so se korporativno udeležila te otvoritve tudi z zastavami. Godba iz S*. Križa pri Trstu je zasvirala pri dohodu osebnega vlaka iz Trsta na postaji pezdravic«, nakar so se društva stavila v red in ob zvokih dveh godb odkorakali so vsi udeleženci v vilenico. Pred jamo je prisrčno pozdravila Tržaška podružnica planinskega društva" vse udeležence. Vtis čarobnosti Cesarjevič Rudolfove jame bo trajen vsem obiskoval cem. Malokdo se je nadjal, da bi našel ta-kove krasoie v divaški jami. Po ogledu jame so se udeleženci zopet v svoja društv i zbrali ter odkorakali v vas Divačo. Pred slavolokom v vasi jih je sprejel občinski načelnik, nakar se je predsednik ^Tržaškega planinskega društva", gospod dr Protner, zahvalil. Predsednik tržaškega sokolskega društva, dr. Rybaf, je pohvalil občino di-vaško da je ta biser Krasa dala v najem ^Slovenskemu planinsk. društvu". Popoldne je bila ljudska veselica; dež jo je malo pokvaril, a vseeno so nastopala razna pevska društva na odru ter žeta vso hvalo. Navdušenje je bilo veliko. Napis na slavoloku: „D >bro došli" in »Na svidenje" kaže željo planinskega društva, da se večkrat v Divači združimo ter jamo vilenico širšemu svetu naznanimo. Izvrstna godba iz Sv. Križa je zvečer zabavala pozno v noč. — Julij Drohobeczky( križe-vački uniatski biskup je slavil v nedeljo 25 letnico duhovništva. — Kap je zadela. 65 letnega delavca Antona |egliča z Jesenic na železnici v Rihembergu, in sicer pri delu prvi dan, ko je bil sprejet. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je pa umrl. — Pekovski štrajk v Gorici je stal K 697 46 v. Društvo za pomoč v štrajku na Dunaju je dal® 660 K. — Pogreb rajnega župnika Abseca v Litiji je bit preteklo soboto ob mnogobrojni udeležbi. Pogreb je vodil č. g dekan Alogar, ki je ob odprtem grobu vzne seno govoril o rajniku. z,alostinke je pelo pevsko društvo .Zvsn" iz Litije. — Semenj v Moravčah ne bo letos kakor druga leta 2 2. junija, marveč bo 2 7. j u n i j a. — Nevarni vlomilec in znan cerkveni tat J. Ki vel, ki ga zasleduje orožniš-tvo v St. Petru, je zopet vlomil in pobegnil proti Ljubljani. — Ukraden dinamit. V gaštajn-skih toplicah je bilo ukradenih 285 dinamit-nih patronov. — Požar. V soboto po noči je po gorela hiša, hlev in pod posestniku Ant. Novljanu na Peščenjaku pri Višnji gori. Kako je nastal ogenj, ni znano. — Nova pivovarna. & Krškega se nam poroča, da namerava gospod Le narčič, posestnik na Turnu pri Leskovcu graditi pivovarno, ki bi stala sicer na le vem bregu Save, vendar pa na kranjskem teritoriju cerkljanske občine v takozvanem Verbinju. Prošnja za porabo Save je že vložena. Posadilo se je tudi že nekoliko hmelja za poizkušnjo, če bo tukajšnji svet ugoden za njegov pridelek. — Čudne stvari iz tržaškega magistrata. Na občinskih upravah v Pulju in Trstu se morajo goditi kaj umazane stvari. Nedavno smo poročali o jako nečednem početju uradnikov puljske mestne hranilnice, sedaj pa poročajo iz Trsta o še lepših odkritjih v tamošnji mestni upravi. Žalostno je samo to, da je v Trstu ni roke ki bi si upala poseči v te razmere. Nedavno so imenovali za magistratnega uradnika in vodjo spedicijskih poslov, nekega Antona Vidussaja, ki je bil že zaradi tatvine v reških zaporih. Torej je med znanim tržaškim magistratnim uradništvom, ki je že tako in tako na najslabšem glasu zaradi svojega pe-litiškega mišljenja, celo tak, ki je čisto navadni zločinec. Pretekli mesec je neki uradnik poneveril v upravnem delu magistrata 14.000 K s tem, da je otvoril neki uradni spis Ko so stvar zasledili, pa ga še kaznovali niso, ampak so zatisnili obe očesi. Neverjetno, če bi se o tem ne pisalo celo v listih, ki so magistratu naklonjeni, kakor je n. pr. „lndipendente". — Tako je zadnjič mestna delegacija določila za neko privatno podjetje, ki misli ustanoviti sanatorij v Valle d' Oltra za jetične, celih 25 000 kron in si je pri tem izgovorila le 20 postelj za eventuelne tržaške bolnike — dočim je v mestu na tisoče jetičnih, ki se morajo zadovoljiti s pretesno bolnišnico pri sv. Magdaleni Prava ironija pa je slučaj, ki se je zgodil pred par dnevi. Mestna delegacija je namreč imenovala za uda komisije za ljudsko izobrazbo dr. Veneziana, ki je znan po svojih zakotnih poslih, ki so vse kaj drugega, kot izobraževalna društva. Ta mož, odlična oseba v magistratni upravi, je lastnik več zloglasnih hiš v starem mestu. . • — II gledališču se je zastrupil v Trstu 17 let stari Alfred H i r s c h. — Ponarejalec podpisa. V za družnem mlinu v Idriji je navada, da kdor pusti otrobe in vzame sam® moko, mu vrednost otrobov blagajna občnega konsumnega društva v denarjih izplača. Ta manipulacija je dalj časa za svoie namene izkoriščaval 19 let stari rudar Franci Koler; ponarejal je take nakazne listke s podpisom Janez Seljak in jih po šolskih otrocih pošiljal v blagajno za izplačilo; na ta način je oško doval blagajttic« za 49 K. Ko je pa zadnjič na tak listek hotel izvabiti 6 K 48 vin., so ga zasačili. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe — Tiskovna pomota. V sobotno vabila „Kmet. društva" v Loškem potok u se je vrinila neljuba pomota, da je izostalo ime kraja. Radi tega smo včeraj vnovič priobčili to vabilo strani napravili veliko luknjo v zid, ki je zidan iz samega kamenja, toda dosegli niso ničesar, ker niso imali pripravnega orodja, da bi prišli iz manjše sobe v večje. Ker jim tukaj ni šlo delo od rok, so šli v lekarno, tam se sicer dobili blagajno v roke pa jo niso znali odpreti in so jo pri svojih poizkusih čisto pokvarili. — Sluti se, da so storilci zidarji, ker je luknja v zid napravljena prav tako, kakor to delajo zidarji, razven tega sa pa dd sklepati iz vsega, da so bile krajevne razmere vlomilcem dobro znane, kar je prav lahko mogoče, ker so v hiši zidarji že dva tedna delali. ItolmkiliBUIce. š Političen shod. Dne 14. maja od političnega društva „Naprej" sklican shod bil je impozantna manifestacija narodnega probujenja vseh slojev Savinskega ljudstva. Zistopane so bile vse občine spodnje Savin-ske doline, zlasti mnogoštevilna pa je bila udeležba zavednih Teharčanov. Po pozdravu žalskega župana g. Josipa Sirca otvoril je načelnik političnega društva „Naprej" dr. Karlovšek zborovanje, ter dal besedo državnemu poslancu č. gosp dekanu Josipu Ž i č k a r , kateri je v zanimivem govoru pojašnjeval nameravano upeljavo o proveni-enčni postavi glede hmelja, prešel potem na carino pri uvaževanju živine ter po splošnem političnem pregledu spodbujal okrajne in občinske zastope. naj zahtevajo slovenske javne napise sploh, posebej še na železnici Celje Velenje. Dr. H r a š o v e c je poročal za tem o važnosti V. kurije za deželni zbor, ki daje slovenskim poslancem možnost za-braniti Slovencem sovražno delovanje dež «bora, o lovskem zakonu, novi cestni postavi, o šolskih razmerah ter sklenil svoj govor, ki je vzbudil mnogo navdušenja, s krepk;m pozivom, naj se povsod rabijo slovenski papisi ter zahteva slovensko urado vanje. Dr. K u k o v e c je bodril občinstvo k narodni zavednosti ter krepko ugovarjal nekatetim zlobnim podtikanjem nasprotnikov. V tem smislu govorili so tudi drugi gg. govorniki, katerih je še sledilo precejšno število. Stavile in enoglasno sprejele so se 4 resolucije in sicer: o okrajnem zastopu celjskem, o javnih napisih, slovenskem uradovanju pri občinah in provenienčni postavi hmelja, katera sev kot Savinski do lini škodljiva, odklanja. Želeti je le, da bi mnogobrojno obiskani shod ne ostal brez sadu. š Upravno sodišče razpravlja 17. t. m. o pritožbi celjske občine, nadalje Jakoba Zupančiča, dr. Ivana Dečka, Viljemine Wallandove in Fani Pellejeve proti odloku štajerskega namestništva zaradi volitve v celjski okrajni zastop š Samoumor v celjskem „Narodnem domu". K samoumoru Vrečko v e m v »Narodnem domu" se še poroča, da je rajni Vrečko en dan pred samo-umorom oddal gostilničarju v „Narodnem domu" pismo z naročilom, naj ga odpre še le drugi dan. V pismu je bilo, da voli nekaj svoje zapuščine raznim narodnim društvom, med njimi tudi »Narodni godbi". š Okrajni zastop laški. Cesar je potrdil izvolitev dr M r a v t a g a za na čelnika in nadučitelja Valentiniča za načelnikovega namestnika okrajnega zastopa v Laškem. Slovensko katol. akade-mično društvo „Zarja" v Gradcu se je na svojem prvem rednem občnem zboru za letni tečaj izvolilo sledeči odbor: Predsednik phil. V a 1 e n t i n Rožič, podpredsednik jur. Fran Mastna k, tajnik jur. Josip F o d o b n i k , blagajnik phil. Martin Malnerič, knjižničar phil. Fran Kotnik. š Poizkušen vlom. Z veliko predrznostjo so neznani storilci v noči od ne-! delje na ponedeljek poizkusili vlomiti v trgovino Zamparutti in v lekarno Pri črnem orlu v Celju. Pri Zamparuttiju so od vrtne Ljubljanske novice. lj ,Nravno močvirje". Dunajska „R2ichsp«st" prinaša uvoden članek o znanih ljubljanskih razmerah. Na taka grozna očitanja prizadeti krogi ne morejo več molčati! lj Na oklicih so bili: G. Josip Costaperaria, arhitekt z gdč. učiteljico Marijo Dev; g. Emil M i k -š i č , uradnik deželne hipotekarne banke z gdč izprašan® učiteljico Elizabeto Bernatovič; g Valentin Ham z gdč J o ž e f o Mezeg. Jožef Bor-štnar s Heleno Mohorc; Jožef Korene z Marijo Unetič. lj Kolesarsko dirkališče v Lattermanovem drevoredu bode vzel za dobe desetih let v najem ljubljanski »Sokol". lj Podoknico so včeraj zvečer priredili svojemu vrlemu pevskemu vodji g. Ivanu Crniču ob njegovem imendanu, „Zveziniu pevci. lj „Zadruga slikarjev in pleskarjev" je izvolila za svojega podna-čelnika g, Franca G 1 u š i č a , ne pa g. Tuma Glašiča, kakor smo po neljubi pomoti poročali. lj Prebrisana tatica. Kakor smo včeraj poročali je prišla neka 17 letna deklica pred nekaj dnevi k Uršuli Rinkovi v Hradeckega vasi in ji ukradla srebrno uro vredno 20 kron. Sedaj je policija omenjeno deklico v osebi delavke Marije Hribarjeve iz Šmartnega pod Šmarno goro izsledila in aretotala. Hribarjeva si je bila prisvojila delavsko knjižico Ane Blačeve, dekle pri Travnu na Glincah in je tudi napravila na to ime precej dolga. lj Srebrno poroko obhajata danes g. Jakob in Ivana Sterle, gostil-ničarka ^pri Terčku" na sv. Petra cesti. Obče priljubljenema slavljencema iskrena čestitke. Bog dal še mnogo let! ij Upokojen je po 50 letnem službovanju na lastno prošnjo kurat v deželni bolnišnici č. g. Karol Heidrich. lj Dr. Vindišer nam naznanja, da se Schillerjeve slavnosti v Tonhalle ni udeležil, kar s tem biležirao. lj Zaradi zakonolomstva in nedopustnega nošenia orožja (revolverja) je bil P a v e 1 K a r š e k , 24 let stari preglednik električne železnice v Ljubljani, obsojen na 14 dni zapora. lj Aretovan je bil danes opoldne posestnik Josip Marušič iz Osredka, ker je bil brzojavno zasledovan radi težke telesne poškodbe. lj Promet s tujci. Vladi so predložena pravila za društvo: Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, ki ima namen pospeševati promet tujcev na Kranjskem. _ Izlet slovanskih časnikar jev v Senj. Opatija, 17. maja. Lični novi parnik hrvaške parobrodne družbe „Tatra" nas je včeraj točno ob 1. uri popoldne odpeljal iz vološkega pristanišča, odičen z mnogimi hrvaškimi zastavami po morju ob krasni obali hrvaškega Primorja. Nad 200 udeležnikov nas je bilo na paro-brodu. Parobrodna družba je časnikarjem dovolila prosto vožnjo in jim gostoljubno postregla na parniku s pivom m mrzlimi jedili. Ostra sapa je brila, a slovanski časnikarji so takih sap navajeni, zato jih ni motila. Tudi nebo je semtertje zarosilo, pa na to nismo gledali, zrli smo le na krasne pokrajine, mimo katerih je hitel parnik: mimo Reke in njenega obrežja, ob katerem Slovan bije boj za obstanek proti tujemu kapitalu. Nebo pa je rosilo, kakor bi hotelo imeti usmiljenje z nami in se žalostilo nad needinostjo med posameznimi slovanskimi narodi, ki pospešuje tujcu rast. Strel! Vedno več strelov od obrežja. Kraljeviča je pred nami! Vozimo se v prekrasno luko bakarsko. Pod nami bučeče morje, ob straneh pa sivi Kras, pred nami gričevje, na katerik zori »bakarska v6dica in stare čestite hiše Bakra, ozko stisnjene ob hribovje, kakor bi stale druga na drugi. Daljnogled nam kaže, kako iz mestnih okenj vihrajo z robci nam v pozdrav, z mnogih hiš vihrajo hrvaške zastave, k obrežju pa j hiti ljudstvo in maha s klobuki. Parnik se približa obali. Časnikarji na krovu se odkrijejo, odkrije se množica na bregu .... „Hjj Slovani!" »Liepa naša domovina!" Gromke glasove zanaša veter na obal in z obali nam odmevajo isti glasovi. Razumeli smo se! Parnik že plove iz zaliva bližje mimo čarobne Kraljeviče. Vozimo mimo gradu Zrinjskih junakov, sedanjega samostana oo. jezuitov, ki so restavrirali starinski grad v njegovem slogu in mu pri-zidali še eno nadstropje. Velika hrvaška zastava se vije s samostana, pri oknih pa stoje menihi in mahajo z robci pozdrave časnikarjem, zastopnikom vseh rodov slovanskih. Pred vrati samostana stoji čestit pater, obkrožujejo ga gojenci in vsi nam kličejo pozdrave. Na krovu pa edzdrav-ljamo patrom, vihtimo klobuke in kličemo od vsega srca: „Živili!" ;Mimo priplevejo čolni. Mornarji nam izročajo moroarski pozdrav : „Vesla v zrak !" Ob obrežju pri Kraljeviči istotako srčni pozdravi, na novih zgradbah vihte zidarji klobuke, na višinah pri vinogradih nas pozdravlja ljudstvo. Skoro smo mimo lepe Cirkvenice, Selc in Novega. Ob en četrt na 6 smo bili v S e n j u iskreno pozdravljani po županu Zimper-mannu, kateremu je odgovarjal župan Hribar. Le tričetrt ure smo imeli časa nagle-dati si mesto hrvatskih junakov in njega obrežje ter bližnja otočja. Žilibog smo čuli, da so se pristaši hrvaške čiste stranke prava absentirali od vsake udeležbe pri sprejemu. Zakaj? Povratek na razsvetljenem parobrodu skozi tiho morsko noč je bil čaroben. Na krovu so se zbrali »slovenski fantje" in peli vzdržema slovenske narodne pesmi. Pri povratku v Opatijo zopet presenečenje. „Tatra" se je bližala Opatiji, na katere obrežju je bil uprizorjen velik, prekrasen ognjemet. Iskre v najrazličnejših barvah so švigale v zrak. Splošna sodba navzočih tujih letoviščnikov je bila, da tako čarobnega ognjemeta še ni bilo v Opatiji. Tudi z našega parobroda so izpuščali rakete proti Opatiji in zažigali na parobrodu umetalni ogenj. Opatija je nn veleodličen način po kazala, da razume veliko nalogo slovanskega časnikarstva. Danes dopoldne je bil sbod zaključen s poročilom o slovanskem dopisovalnem uradu in s skupščino osrednje zveze. — Sedmi kongres bo skoro gotovo naMoravskem. Popoldne i z -let na Reko. Književnost ln umetnost. * Prodiranje Nemcev. Gospod V e r g u n je izdal jako dober etnografski zemljevid, ki kaže prodiranje Nemcev v slovansko ozemlje. V e r g u n računa, da so Nemci od 1 800 do 1800 vzeli Slovanom 7600 kvadratnih milj zemlje (južnim Slovanom 3200 severnim 4400 kvadratnih milj.) Zemljevid je izšel v izdanju »Slavjanskega Vjeka (Dunaj VIII/2 Benaoplatz 8) pod naslovom »Karta nemeekih zahvatov". Ta karta je bila v Peterburgu dovoljena, konfiscirana pa v Odesi in na Saksonskem. Ruska cenzura se je bala, da se ne zameri Nemcem! Razne stvari. Najnovejše. Francoski divji lovec Roy se je utrdil v svoji hiši in je bil oblegan v soboto že deseti dan po orožništvu in eni pehotni stotniji. Hišo so končno razstrelili z liditom, da so prijeli svobodoljubnega div jega lovca. Prijeti dunajski tatovi biserov. Dunajska policija je prijela 13. t. m. 5 oseb, ki so kradle izključno bisere. Dolže jih, da so med drugim vdrli skozi klet v prodajalnico zlatarja Paterna. Nov škandal na Francoskem. V Lillu so odkrili nov škandal. Neki vseučiliški profesor in neki višji častnik sta oddala neki banki prodajo srečk za neki dobrodelni zavod za vsoto 500000 frankov. Nesreča v premogovniku. V Rečici so se vneli dne 13. t. m. ob pol 12 uri ponoči plini. Dozdaj so našli 21 mrličev. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 16. maja. Povodom lOletnice ministrskega delovanja G o 1 u c h o v -s k e g a se je jubilantu poklonilo urad-ništvo. Jubilant je dejal, da je bilo mogoče le s pomočjo uraJniškega štaba doseči tako lepih uspehov. Gradec, 16. maja. Po noči so na raznih krajih okolu Lienca in Irdinga čutili močne potresne sunke. Berolin, 16. maja. Soproga tovarnarja s kovinskimi stvarmi Holzel je z ar-zenikom zastrupila svoje tri otroke in sebe. Mrtve je našla 121etna njena hčerka, ko je prišla domov iz šole. Baje so nesoglasja v družinskem življenju vzrok tega strašnega dejanja. IVI o star, 16. maja. Slavni pesnik fra Crga Martič v Kreševu umira. Sofija, 16 maja. Bolgarska vlada je dobila obvestilo, da se Grki ravnatelja bolgarske deške šole v Solunu, Cengelora, smrtnonevarno zabodli v vrat. Razburjenje proti Grkem raditega vedno bolj narašča. Saigon, 16. maja. Admiral Jonquio-rds poroča iz Nadrama, da je dal pregledati indokitajsko obalo, a ni nikjer sledu o ruskem brodovju. Saigon, 16. maja. Rusko brodovje se je sicer zopet usidralo v zalivu Honkoe, a je v nedeljo ob eni uri odšlo proti severu. Sedaj ni v francoskih vodah niti ene ruske vojne ladje več. Tokio, 16. maja. Tu je razširjena vest, da je oddelek nemških čet zasedel Haifu južno od Saituna. Nemške čete so razobesile nemško zastave. Vest vzbuja tu senzacijo. London, 1 6. maja. Poročevalec „Pa!l Mali Gazette" brzojavlja, da je ruski admiralat uverjen, da se Nebogatov še ni združil s Roždestvenski-j e m, pač pa da sta medseboj v zvezi s pomočjo poizvedovalnih ladji in brzojava. Roždestvenski ne bo več pristal v francoskih vodah, kakor hitro se bo preskrbel s premogom. London, 16. maja. Danske oblasti so poizvedele, da bo četrto brodovje že v enem ali d veh tedni h p 1u1 o pedanskih vodah preti Vzhodnji Aziji. Aleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Primerno berilo zo mesec moj! «©> Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje. Slavospev s podobami, obsegajoč nad 11.000 verzov. Po staronemškem izvirniku speval Matija 964 5—4 ZemJjič. Cena s poštnino K 2 20. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru J 1015 3 -i Kupiti se želi ra j Naslov: M. Jemec, trgovina Ljubljana. omače kunce, 15 16 Čas opazovanja 9. zveč. 734 3 Stanje barometra v mm 7. zjutr. 2. pop. 738 8 7340 Temperatura po Celzija Vetrovi -j-11'7 sl. sever. +115 -I-14-2 sl. svzh. sr. svzh. Nebo dež obl. § § a ? ° s .12 0 D večinoma mladiče, srebrne, velike belgijske in mešane srednje pasme 1013 i-i ima naprodaj od 1 — 3 K ter jih pošilja po poštnem povzetju Jožef Rožič, posestnik v Tržiču 41, Gorenjsko. Pri vprašalnih pismih je priložiti znamko za odgovor. Proda se novo, nepokvarjeno, nerabljeno Srednja včerajšnja temp. +13 3°, norm. +14 o0. Zahirala. Za mnoge dokaže srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata in svaka, gospoda Karok Ojstriš=a kakor tudi za krasne darovane vence in za spremstvo ob pogrebu dragega pokojnika izrekamo vsemsorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo. Ljubljana, dne 16. maja 1905. Žalujoči cstali. sistem „Path" najfinejši model 1904 po primerni ceni. Ponudbe pod N. T. upravništvu tega lista. Kovaškega pomočnika sprejme takoj v trajno delo Franc Rupar 101s 2-1 kovaški mojster, Škofjaloka. Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. 1020 Razstavljeno samo do všf. sob. 20. maja : Velezanimivo potovanje po fiv medrusko-japonsko lj* vojno. Od Bajkalskega jezera skoz Mandžurijo, Kino, Korejo v Japan. Z zanimivimi prizori iz prometa v Njučvangu, Harbinu, Tientsinu, Tonghu, Pekinu, Cemulpu, Tokiju itd. Vzhodni Aziji = Ueiiko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov < 969 3-3 g|d Vy5 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, -vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1"95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. priporoča iz najfinejše plastiške ilovice s pomočjo najnovejših strojev narejeno stisnjeno strešno fe^ ►J °,peko (DoPP^fal^iegel, Strangfalzziegel), žlebake, navadne stres- jfl n"*e (Biberschwanzziegel) I. in II kakovosti, naravne barve, impregnirane in glazirane, poslednjo v različnih barvah. Mnogoletno jamstvo za trpežnost opeke napram vremenskim vplivom. Edino zastopstvo za Kranjsko: SjS_______R"do»f Oroszy, Ljubljana. fc? Na prodaj je: a) hiša v Ormoži, nahajajoča se v jako dobrem stanu, z veliko kletjo, z lepim sadunosnikom, njivo, vrtom, vse arondirano, jako pripravljeno za vrtnarstvo meri skupaj 1 pl. 682□ k; b) vinograd obstoječ iz 8 pl. 934 □ k skoraj vse na novo nasajenih goric 10 pl 1139 Lik šume, 4 pl. 1349 □ k njiv, 5 pl. 1153 □ k travnikov in 2 pl. 916 □ k sadunosnika in pašnika,^ vse arondirano, tik Jeruzalema v najboljšem kraju ormorško-ljutomerskih goric; c) hiša v Mihalovcih oddaljena 10 minut od župne cerkve pri Svetinjah sposobna za kakega umirovljenega č. g. duhovnika itd. s popolno gostilniško kon^ cesijo in veliko kletjo; k hiši spada 3pI.97lDk zemljišča, med temi 1 pl. 103 III k obnovljenih goric, dvugo so njive, travniki in sadunosnik. Plačilni pogoji so pri vseh treh zemljiščih prav lahki, ker je treba le četrtino kupnine v gotovini položiti, ostanek pa po dogovoru. 1001 3 2 Podrobna pojasnila daje biležniška pisarna v Ormoži. Piimerna birmanska darila oblek za dečke in deklice v najlepši in najfinejši izpeljavi po čudovito nizkih cenah v angleškem skladišču oblek. — Ondi je v zalogi tudi največja izbera 1004 3_3 najfinejše konfekcije za gospode in dame. Oroslau Bernatouič, iffišf^ 5. Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža =Toplice. Akrato-vrelec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1 maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Zdraviliška uprava. 774 8—2 Velika, lepa omara za knjige (renesančni slog) se ceno proda. 999 3_3 Naslov se izve pri upravi našega lista. Fi$ct>cr I v ^amnil^a SGr daje $