Grossmannov festival fantastičnega filma velja za enega najbolj zanimivih v Evropi - Letos že sredi junija - Bogata zgodovina Ljutomera
Ste vedeli, da je prve slovenske filmske zapise v Ljutomeru posnel dr. Ka-rol Grossmann? Grossmann je bil ljutomerski odvetnik, ki se je v prostem času ukvarjal s filmom, fotografijo in gledališčem. Leta 1905 je posnel tri filme, ki veljajo za prve slovenske filme: Sejem v Ljutomeru, Odhod z maše v Ljutomeru in Na domačem vrtu. Ob njihovi stoti obletnici je leta 2005 v Ljutomeru zaživel Grossmannov festival fantastičnega filma, ki velja za enega najbolj zanimivih v Evropi. Letos ga bodo izpeljali že mesec prej kot prejšnja leta, zato si na koledarju obkrožite dneve med 19. in 24. junijem, če filmskih poslastic, zvenečih filmskih imen in prave parade zombijev nočete zamuditi.
Kot pravi programski vodja Grossmannove-ga festivala Tomaž Horvat, so se že na prvi ediciji festivala odločili za promocijo žanr-skega filma, saj je na tem področju zijala ogromna luknja. »Kot je bil naš sorojak Karol Grossmann pionir na področju takratnih tehnoloških inovacij, tako si za nas upam reči, da smo pionirji pri načinu organizacij e in programskih smernic festivala, ne nazadnje tudi pri privabljanju svetovno znanih filmskih imen. Čeprav smo festival ustanovili popolnoma brez poprejšnjih izkušenj in kontaktov v filmski industriji, nas je skozi učna leta organizacije festivala vedno spremljala tudi nora ambicioznost. Žanrski film je v Sloveniji na splošno zelo zapostavljen, poleg tega smo festival situirali v majhnem
in odročnem Ljutomeru, kar je pomenilo, da smo morali biti toliko bolj glasni, predani in izvirni, da so nas opazili tako obiskovalci kot potencialni gostje.« To se jim je kmalu obrestovalo, saj so v Prlekijo začela prihajati pomembna filmska imena, kot so Roger Corman, Christopher Lee, Udo Kier, Robert Englund in drugi. Festival je postal prepoznaven doma in v tujini.
Privrženci fantastičnega filma so najbolj zvesto občinstvo
Na naše vprašanje, ali ima fantastični film veliko privržencev, Tomaž Horvat odgovarja pritrdilno. Še več, gre za zelo zvesto občinstvo, pravi. »Občinstvo Grossmanovega festivala je skozi leta vseskozi raslo in sedaj ga štejemo
64
GEA junij 2023
f

že v nekaj tisočih. To so predvsem ljubitelji in poznavalci fantastičnih in grozljivih filmov, starejši obiskovalci prihajajo glede na odmevnost določenih filmskih gostov, vedno več pa opažamo mladih in najmlajših, ne nazadnje njim posvečamo tudi dober del programa. Če so v prvih letih prevladovali še večinoma domači ali lokalni obiskovalci, se je v zadnjih letih struktura teh močno nagnila na stran tujcev.«
Kot dodaja, privrženci fantastičnega filma tudi na svetovni ravni veljajo za najbolj zvesto občinstvo. »To so pravzaprav že sub-kulture, ki jih druži še kaj več kot zgolj filmi. O popularnosti samega žanra pa priča izjemna rast žanrskih filmskih festivalov po vsem svetu, ki v današnjih časih pretočnih digitalnih vsebin predstavljajo tisto dragoceno platformo, kjer se ljubitelji tovrstnih vsebin še lahko srečujejo in kolektivno uživajo v filmih. Kar je idealno za ljubitelje tovrstnih žanrov in pripadajočo subkulturo,« meni. In če se primerljivi festivali po Evropi večinoma odvijajo v prestolnicah ali turističnih centrih, kjer so umeščeni med drugo kulturno ponudbo in največkrat omejeni na multiplekse, se v Ljutomeru domala celotno
mesto obarva v festivalske barve, obiskovalci debatirajo o filmih na vsakem koraku, filmski gostje se pomešajo z občinstvom, ki se mu ob koncu festivala pridružijo še zom-biji. »Če prištejemo še vse naše spremljevalne in strokovne prireditve, takega doživetja enostavno ne more ponuditi prav noben drug primerljiv festival,« je prepričan Horvat. »Vse to je sicer možno po zaslugi našega filmskega programa, s katerim vsako leto predstavimo najboljše, kar tisti hip ponuja žanrski film na svetovni ravni. Po številu prikazanih filmov se nikoli ne bomo mogli kosati z največjimi festivali, zato se trudimo prikazati zgolj butični nabor ogromne filmske ponudbe in najbolj razvpite naslove ter privabiti na festival njihove avtorje. Po zaslugi prepoznavnosti festivala je to vedno lažje. Verjamem, da take goste velikokrat pritegne tudi eksotičnost prizorišča, saj tovrstnih festivalov v tako majhnih krajih sicer pač ni,« še poudarja.
Muzej ljutomerskega kasača in Miklošičeve domačije
Letošnje festivalsko dogajanje je 19. in 20. junija napovedano v Ormožu, med 21. in 24.
Domačini pravijo, da nikakor ne smete zamuditi obiska okoliških vinorodnih



■ Robert Englund na vinski degustaciji
junijem pa bo v Ljutomeru. Poleg filmskega programa bodo na voljo tudi filmske delavnice, pogovori z avtorji in gosti festivala, predstavitve knjig ... V spremljevalnem programu se bodo predstavljali vinarji, potekala bo odprta prleška kuhinja, tržnica knjig, stripov, filmov in majic, živi glasbeni nastopi, karaoke in že omenjena parada zombijev, ki se bo po mestu sprehodila na zadnji dan festivala.
Če boste Ljutomer in okolico obiskali prvič, naj povemo, da gre za majhno in prijetno mesto z bogato zgodovino in prelepim okolišem. Priporočamo obisk tamkajšnjega muzeja, kjer si je mogoče ogledati več zbirk iz preteklosti, tudi Grossmanovo spominsko sobo, ki so jo uredili ob prvem festivalu. Na hipodromu stoji Muzej ljutomerskega kasača, obiščete lahko tudi lokalno lončarsko delavnico, ki predstavlja dolgoletno lotmerško tradicijo. Zanimiv je čebelarski muzej, prav tako tudi domačija znanega jezikoslovca Frana Miklošiča.
Domačini pravijo, da nikakor ne smete zamuditi obiska okoliških vinorodnih gričev, kjer vas bodo razvajali z lokalno gastro-nomsko in vinsko ponudbo. Poleg prelepega Jeruzalema in Svetinj pa si drznite raziskati tudi sosednje kraje in griče, mogoče ravno tam doživite pravo prleško gostoljubje. Za tovrstno raziskovanje je najbolj primerna izposoja koles, ki je na voljo na več mestih v Ljutomeru in okolici.	■
Katja Željan
junij 2023 GEA 65