ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Izhaia vsakega 5. in .20. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. := Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo
in
UpravnIStvo
se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 10.
Naročnina:
za celo leto	.	.	K 7*20
za pol leta	.	.	„ 3*60
za četrt leta	.	.	,1*80
Posamezna številka 30 ▼.
Štev. 6.
V Ljubljani, 20. marca 1919.
Leto XII.
Železničarska konferenca.
Društveno vodstvo Spl. žeL org. za Jugosla-vUo sklicuje dne 23. In 24. sušca (ožnjaka) 1919 v Ljubljani, »Mestni doma, železničarsko konferenco slovenskih, hrvatsklh, bosanskih In srbskih železničarjev s sledečim dnevnim redom:
1. Splošno poročilo. 2. Ujcd'njenje vseh deželnih organizacij v centralno organizacijo za Jugo-stavijo. 3. Predložitev spomenice za vse železniške kategorile države SHS. 4 Stališče razredne ■(rokovne oragnizacije napram nacionalni organi-aaolji. 5. Razno.
Konirenca so prične dne 23. sušca točno ob IIl ur| predpoldne. Vsaka kr. skupina Splošne id org. za Jugoslavijo pošlje do 100. članov po .fnega delegata; in za vsakih nadaljnlh 100 članov
enega delegata.
Gostje imajo vstop le proti Izkaznicam, katere fedafe centralno vodstvo na priporočilo kr. skupine dotičnega člana.
Kr. skupine izdajo poverila, katere morajo detegatje pokazati pri vstopu.
Dne 24 sušca ob 7. uri zvečer se bo vršil železničarski shod v »Mestnem domua v Ljubljani. Zahteve železničarjev bodo na dnevnem redu.
Po naročilu centralnega vodstva.
Centralno tajništvo Splošne železničarske oragnl-aacije za Jugoslavijo v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg štev. 10.
•	• m
Za konferenco dne 23. in 24. sušca predlaga centralno vodstvo sledeči opravllnlk;
Besedgo na konferenci imajo le delgatje; če hoče tudi kdo izmed gostov govoriti, mora to dovoliti zbor.
2. Referentom se dovoli za izvajanja eno uro časa; v debati 10 minut
3. K enemu in istemu predmetu se sme govorit] samo dvakrat
4. Kdor želi besedo, se mora pismeno priglasiti pri predsedniku.
5. K vsakemu predlogu ima predlagatelj za utemeljevanje predloga besedo.
Prvi maj v Ljubljani.
Krajevna politična konferenca za Ljubljano in •kofico je sklenila dne 19. t. m. praznovati prvi maj ta napravila naslednji sklep:
L Prvi maj 1919 se kar najsiovesneje pra-a««Je.
2. Prvega maja 1919 naj počiva vse delo. Izvzeti od tega so le: Neobhodno potrebni promet »a železnici ter pošti in ona dela, ki so nujna za vzdrževanje obrata. Ustavi se delo v vseh obratih, obrtih, trgovinah In na cestni železnici, jav-aib urad.h, šolah ter v gostilnah in kavarnah v teh od 9. do 12. dopoldne.
3. Pozove se trgovce, obrtnike in lastnike podjetij, da dajo prost dan svojim uslužbencem.
4	Krajevna politična konferenca za Ljubljano in okolico soglaša s sklepom, da se osnuje za proslavo Prvega maja poseben odbor, sestoje« iz treh «lanov kraj. pol. odbora za LjublJ. in okol., treh «lanov »Svobodea ter Po tri člane vsake strok, •cganizacje.
8. Podrobnosti in način proslave Prvega maja se prepuščajo izvoljenemu odboru.
Dobro došli.
Bodite pozdravljeni proletarci krllastega ko-"*4 kj prihajate na konferenco v Ljubljano, da položite temeljni kamen za novo stavbo, ki naj
mogočnejša, solidnejša, kakor je bila ta stavba v preminuli državi.
Ne več manjvreden narod, ampak v bratski vzajemnosti enakovredni in enakopravni deli enega naroda. Bodite pozdravljeni zaupn.ki železničarjev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ste došli v Ljubljano, da postavite temelj zakonski podlagi, potom katere naj se definitivno
uredi službeno in plačilno razmerje železniškega osobja.
Ali ta konferenca se bode morala pečati z obliko stanovske organizacije železničarjev. Dosedanje deželne organizacijo se morajo preosno-vati v centralno organizacijo; na sedežih dosedanjih deželnih organizacij se nastanijo deželna tajništva. Ako hočemo imeti močno in bogato organizacijo, moramo nekatere sklade centralizirati. Predvsem mora biti skupen posmrtinski in odpravninski sklad.
Pravovarstvo in izredne podpore se lahko decentralizira. Strokovni list urejuje tajnik in je odgovoren centralnemu vodstvu. Strokovno glasilo naj izhaja povsod po dvakrat mesečno in naj se peča edinole s strokovnimi zadevami List pa naj bode tudi stvaren in n^j se izogiblje osebnih napadov.
Konferenca bode morala tudi zavzeti jasno Stališče napram nacionalni in verski organizaciji železničarjev, ki straši edino še v Sloveniji; kar gotovo ni v čast slovenskim železničarjem. Ne na Hrvaškem, ne v Bosni, ne v Srbiji, se nahajajo take žolte organizacije, kakor so pri nas. Kdor je učlanjen pri eni teh žoltih organizacij, ta je tam radi pregrešno zabitosti in nerazumevanja gospodarskih nasprotstev, ali pa iz pregrešnega egoizma, potom katerega hoče preko ramen svojih tovarišev zlesti predčasno na njih mesto. Konferenca mora zavzeti nasproti tem razdiralcem stanovske sloge odločno stališče.
Nikdo nas ne more siliti, da trpimo tnrčes na našem telesu. Kakor je norost obstoj narodne organizacije delavcev v narodno ujedinjeni državi, istotako je blaznost, če se v Sloveniji ustvarja krščanske delavske organizacije, kjer se na prstih ene roke lahko naštejejo tuje vere. Namen tčh organizacij je prozoren. Kakor so meščanske stranke pred vojno ribarile med delavstvom, da so ga razdvojile in s tem naredilo za boj nesposobnega v prid domačemu in tujemu kapitalu in pri volitvah v prid meščanskim strankam,' katere so s proletarskimi glasovi glasovali v državni zbornici vsikdar proti železničarskim zahtevam.
Vse krajevne skupine naj diskutirajo na od-borovih sejah dnevni red te konference, da bode možno uspešno zaključiti to velepomembno konferenco in, da bode ista porodila sad, ki ga od nje pričakujemo.
Dobro došli delegatje prve jugoslovanske železničarske konference.	c
Svetovna zgodovina plove v revolucijo.
Revolucijski valovi ki so se izlili Iz Rusije po srednji Evropi, pričenjajo preplavljati tudi dežele zmagovalcev. V Italiji vre, v Angliji se pojavljajo mogočne stavke v industrijalnih središčih. In še preden more pobasati imperializem osvojena ozemlja v malho, stopa delavstvo na plan s svojimi zahtevami in ti rja odločno svoje pravice. Stavka za stavko se priglaša in komaj je stavljena ena zahteva, že pridejo nove zahteve na površje — povsod zmaguje radikalni element Železničarji, rudarji strojniki, elektrotehniki tekstilni delavci, bančni uradniki in lučni delavci še celo stražniki so se pridružili mogočnim stavkam, ki ogrožajo obstoj kapitalistične družbe, ki nima za to delavstvo drugega sredstva kakor strojne puške in brzostrelne topove na razpolago. Ta sredstva pa ne vplivajo pomirljivo, temveč silijo delavstvo na oborožen odpor.
Nemiri v vseh obrtih, v katerih je vladal še pred kratkim uzoren red, so tudi za Anglijo nevarni, ker prihajajo na površje radikalni elementL Zgrešeni so pomočki, ki jih uporablja vlada proti delavskemu mezdnem gibanju. Stari voditelji strokovnih organizacij so brez moči napram temu gibanju. Da ohranijo delno še svoj vpliv, sledijo nehote temu gibanju. Svet se suče v čisto drugi smeri
Kako daleč so te razmere že dozorele, kaže delavsko gibanje na Šotskem, tam zahteva delav-
stvo 40 ur tedenskega dela.	Ta	zahteva je	bila
obelodanjena pod zaglavjem:	Klic	pod orožje	I	Ta
oklic konča s stavkom:	Ce se	to zahtevo	n«
odobri, bodemo prihodnjič še	več	zahtevali.
Iz poročila je razvidno, da hočejo delavci s to zahtevo položiti temelj novi socialni družbi Kadar delavstvo dobi to znižanje delovnega časa, bo stezalo roke po večji svobodi, Jci jo je mogoče doseči le potom socializma.
Dosedaj so bili angleški delavci prijatelji me-ščanstva in revolucija jim je bila popolnoma ne-znana stvar, nekako strašilo.
Razumljivo je, da je vsied tega položaj vlade zelo mučen. Velikanska zmaga na bojiščih, — doma se pa pripravlja revolucija. Najboljše razpoloženje za revolucijo je v deželi, ki je doživela poraz. Ali po takem svetovnem preobratu je revolucija tudi tam mogoča, kjer se jo najmanj pričakuje.
Dosedaj je bil angleški delavec samo sindikalist Angleška delavska stranka ni bila doslej ne komunistična, še manj pa revolucijonarna; zastopala je edino le delavske interese na obstoječih temeljnih političnih in socialnih podlagah. Visoke mezde, cenena živila in 54 urni tedenski delavnik, so bili glavni vzrok brezbrižnosti za politilio, s katero so se odlikovali pred vojno angleški delavci
Sedanje gibanje je nastalo vsled tega, ker je vojna oblast po sklenjenem miru imela kaj mak» veselja nad tem, da bi odpustila vojaštvo v do»-movino. Sele po pritisku delavstva je bila primorana tedensko odpustiti do 3000 vojakov. To (število se je v zadnjem času zvišalo na 45.000. Na ta način odpuščeno vojaštvo sili v tovarne, ali njih mesta so že zasedena, deloma z delavkami deloma z nekvalificiranimi delavci. Vsemu temo so pridruži še pomanjkanje stanovanj in visoke cene življenjskih potrebščin. Oni delavci ki so btl tako srečni, da so ostali tudi med vojno na starih delovnih mestih, se pa togote radi tega, da vlada noče odpraviti med vojno uvedene omejitve koalicijskega prava. Na kratko povedano, brezposelnost in vsled nje nastala beda trenotno narašča in s tem tudi splošna nezadovoljnosl ki se izraža v mnogobrojnih stavkah, v katerih gonf ena zahteva drugo.
Ali s tem še nismo natančno opisali gonilno silo tega gibanja. Povsod se zahteva podržavljanje rudnikov in železnic pa tudi povratek čet v domovino z vseh bojišč, opustitev oborožene intervencije v Rusiji odpoklic čet iz zasedenih okrajev. In ravnokar javlja brzojav, da se v eni luki delavstvo branj spremljati z vojnim materialom in municijo naložene parnike, ki so določeni za intervencijo v Rusiji. Pa tudi agrarno vprašanje igra pri tem važno vloga Na stotisoč stanovanj je treba preskrbeti za v domovino se vračajoče vojaštvo in invalide. Vlada pa hoče bogatim lordom odkupiti stavbišča po med vojno visoko naraslih cenah. Delavstvo hoče to tratenje ljudskega imetja s tem zabranitl da zahteva po-državijenje takih zemljišč. Zahteva po vojni gro-zno izmučenega delavstva, da se odpokliče vojaštvo v domovino, je za mirovne mešetarje osrednjih držav velike važnosti.
Ako presojamo podobna gibanja v Italiji Severni Ameriki in Argentinijl se nam vedno bolj In bolj vsiljuje misel da svetovna zgodovina krmari v revolucija
Politični mešetarji.
Ni dovelj, da nas bodo na pariški mirovni konferenci, če se ne zgodi kaj, kar bi ti imperialisti ne videli radi, prav pošteno potegnili. Mirovna konferenca se namreč vleče kakor Jara kača, pa ne da nobene jasne besede od sebe. Vs« je zavito v tajnost diplomacije in vse, kar izvemo
o	konferenci, Je tako brutalno, tako imperialistično kakor smo že pričakovali. Tolažijo nas z Wil-sonom; pravijo, da bo Wilson razsojal, da se osnuje zveza narodov in cel kup takih tolažilnih besed imajo za nas. Lepo se glase ta »zlata«
gesla, te »zlate« obljube, toda če stvar presojamo tako kakršna je, pa pridemo prav kmalu do povsem drugačnega zaključka.
Recimo, da bi Wilson razsojal. Prav! Po- ' glejmo pa kdo sedi pri pariški konferenci. Sami imperialisti in zastopniki kapitala. Niti prema- j ganci nimajo primernega zastopstva na konie- j renči. In če je treba razsojati o sporih med impe- J rialisti in kapitalisti, tedaj bo Wilson ali kdor- 1 koli razsojal le o kapitalistično imperialističnih ! sporih, ker morejo ti zastopniki zmagovalcev J imeti le take interese, ne pa o ljudskih pravicah,
o	svobodi narodov, o interesih delavstva. Kdor ] misli in sklepa drugače, se moti, kdor pa to za- ■ govarja kot nekaj gotovega, ta pa slepari ! javnost.
Nič boljše razmere in perspektiva ni pri nas doma. 7x od vsega početka skušajo vladati v Ju- { goslaviji z absolutizmom, s terorizmom; pri nas j opravljajo to delo politične stranke, oblasti in de- j magoštvo. Napraviti hočejo strog centralizem, da : se ubranijo socialnih reform, da izdelajo ustavo j in organizirajo prešeren militarizem in bfrokra- j tizern. V teni pogledu deluje najbolj agilno vsa li- ' beralna buržoazna in kapitalistična gospoda slo- ' venska in hrvaška, katero podpirajo tudi rumeni j železničarji, takozvani Zvezarji. Ta stranka si je j vžeia monopol politične modrosti ter bo, reakcionarna kakor j e* ker šteje v državnem predstav- ; niitvu 83 poslancev, največja ovira v socialni za- j konodaji kakor tudi ob uvedbi ugodne demokra- j tične ustave. Liberalna stranka je prodala, izdala ’ vse pravice deželnih avtonomij, deželne zakond- j daje in tako onemogočila, da bi Slovenija v svojem področju kaj pametnega ukrenila. Odvisna je j Slovenija popolnoma od centralne vlade.
Ce vpostavimo take trditve, jih moramo pod- j preti. Med pokrajinami v naši državi so razlike, j so tudi različni stroški za potrebne stvari. Nosili bomo'skupne stroške in če kdo misli, da bo država v celoti pod tem režimom hotela nositi naše večje stroške, se prokleto moti, zakaj vladajoči krogi na Hrvaškem, v Bosni, v Crni gori in Srbiji nimajo zmisla za naše zahteVe in potrebe. Kdo naj torej nosi te stroške? Nosili bomo av-stro-ogrske in srbske vojne dolgove, a naših večjih socialnih, Šolskih in še nekaterih drugin potreb gospodje tam doli ne bodo hoteli poznati.
S	tega stališča zagovarjamo delno avtonomijo, ali pa zahtevamo, da se izvedo po vsej državi vse one ustanove, ki jih delavstvo nujno potrebuje.
Trpeli smo, umiramo v bedi, naši onemogli tovariši umirajo gladu ali morajo celo prosjačiti: ljudje, ki so delali vse življenje, ki vzdržujejo družbo, pa ta prokleta družba nima na stare dni niti skorjice kruha zanje. Hočemo izobrazbo, hočemo pošteno živeti. Dosti so nas osleparili nekdaj, v času absolutizma, danes pa mora zavladati pravi demokratizem.
Ob prevratu monarhije je imela Slovenija svojo vlado, ki je lahko marsikaj ukrenila v dobrobit prebivalstva; danes pa te pravice nima več, ker jo je sama izpustila iz rok. In to je bila velika napaka, Smo centralisti, toda centralisti v skupnih notranjih in zunanjih stvareh, nikakor pa se ne smemo dati zadaviti po kratkovidni politiki v Belemgradu. Naš boj bo za avtonomijo v naših lastnih stvareh, ker sicer mora priti katastrofa,- čeprav proti naši volji.
Organizacija delavskih svetov.
Na Dunaju Je razpravljala državna konferenca delavskih svetov o organizacij; delavskih svetov ža čelo Nemško Avstrijo. Sklenilo se je, da se do 15. marca morajo izvoliti povsod novi delavski sveti. Vsi industrijski kraji, ki še teh nimajo, morajo iste takoj ustanoviti. Na tej konferenci se je upostavilo provizorično državno zastopstvo delavsk h svetov in se je izdelal sledeči Statut'za njih sestavo:
Namen in naloga delavskih svetov je, da izrazijo voljo vsega delavnega ljudstva v pol tič-nern in gospodarskem oziru in mu na ta način dajo možnost, da se direktno udeležuje pol.tike. Krajevni delavski sveti sestoje iz izvoljenh zastopnikov: 1. f žičnega in duševnega delavstva obeh spolov, vseh obratov in stanov. Izvoljen je lahko vsak, ki smatra za cilj odstranitev kapital stičnega načina produkcije, razredni boj za sredfetvo v svrho emanc pacije delovnega ljudstva, in spada v svojo stanovsko organizacijo ter je star črez 20 let; 2. izvoljenih zastopnikov vojaškega sveta; 3. voljen h zastopnikov kmetskega sveta; 4. vseh raznih lokalnih organizacij. Kot vodstvo krajevnega delavskega sveta se izvoli eksekutiva, sestoječa iz načelnika, zapisnikarja,
blagajnika in njih namestnikov in štirih prisedni kov. — Oni pod točko 2. in 4. označeni imajo samo svetovalni glas in se ne morejo voliti v ekse-kutivo.
Krajevnih delavskih svetov voljeni zastopniki tvorijo po gornjem vzorcu okrajno delavsko svete, ti pa zopet deželne. Ti zopet tvorijo državno zastopstvo delavskih svetov. To zastopstvo voli iz svoje srede državni izvršilni odbor delavskih svetov s stalnim zborovanjem in sedežem na Dunaju.
Razmerje med delavskimi iu drugimi delavskimi organizacijami je urejeno na sledeči način;
1. z lokalno delavsko unijo, ki je sestavljena iz vodstev vseh raznih krajevnih organizacij; 2. r. vsemi na ta način sestavljenimi okrajnmj organizacijami; 3. deželnimi in 4. s centralnim delavskim svetom.
Izvrševalnemu odboru je državna konferenca delavskih svetov po določitvi teh sklepov naročila, da se posvetuje o vprašanju glede kmetskih svetov in predloži tozadevne predloge.
V	Nemški Avstriji torej imajo povsod svoje delavske svete, vojaške in kmetske svčtč, kjčr jih pa še ni, se bodo ustanovili. Namen raznih »svetov« je jasen. Edino ž njimi so bo mogla izražati res prava, čista ljudska volja. Da pa to mora biti, mora reči vsak, ki je pravi demokrat in s tem tudi priznati, da se more ljudska volja le na tak način vedno najčistejše izražati, ne pa na način »demokratizma-imperializma«, ki so si ga zasanjali »gospodarji« tako, da končno res sami mislijo, da je demokratizem!
Domača politika.
Danes ni nobenega dvoma več, da vlada v Belemgradu nlrna pravega pregleda v gospodarskih in kulturnih razmerah v novi državi. Razmere, ki so vladale pred vojno v mali Srbiji niso bile nikoli enake razmeram pri nas. Ves gospodarski in socialni položaj je tam doli povsem drugačen. Tu imamo, in tudi na Hrvaškem, nekaj industrije, doli je ni; agrarne razmere so pri nas čisto drugače urejene kakor v Bosni, Crni gori, Srbiji in Banatu. Dočlm je pri nas demokratična misel že nekaj napredovala, so tam vobče danes še prave patriarhalične razmere, v katerih odločujejo vsaj gospodarsko le mogočneži.
Izdali so v Belemgradu agrarno reformo,, ki se je sklenila kompromisnim potom in no odgovarja našim zahtevam in potrebam, toda vlada se jo ne upa niti izvesti. Ni dovelj, da pušča reforma raznim korporacijam privilegije, še to reformo, ki so jo sklenili in ki jo bila objavljena, nima Zaslombo v vladi, marveč io hočejo odgo-diti do nedoločenega termina.
7.e to znači veliko slabost vlade. Se znarčil-nejši so pa drugi načrt’, ki jih namerava vlada izvesti. Uvedla je svobodno trgovino, zapreti namerava zunanji trg, uvesti skupni carinski tant, vrednost krone je določila nižje kakor naši naj-bližnji sosedi in sovražniki Italijani, na katere smo danes tako grozovito hudi. In cenzura?
Vse te stvari so za naše razmere prav velikega pomena. Ce se nam zapre trg, pride v skrajno kritičen položaj naša industrija in kmetijstvo, ker ne bo dobivalo surovin in strojev, ki jih ne-obhodno potrebuje za svoj razvol. In naravna posledica vsemu temu bo brezposelnost in ruin delavskega življenja ter padec produkcije in gospodarsko uničenje. Z uvedbo proste trgovine postanejo vse aprovizačne ustanove nepotrebne, sč odpravijo in draginja bo grasirala še bolj kakor med vojno. Brezposelnost, padec produkcije, velika j draginja in odprava aprovizacijskih uredeb pa nas more t rati le v obup, ker se morajo po teh načrtih razmere tako poslabšati, da postane eksistenca delovnega ljudstva naravnost nemogoča.
Ta kratkovidnost vlade je neodpustna. Ce gospoda v Belemgradu nima upogleda v gospodarske in socialne razmere v državi, bi bila nje dolžnost, da se posvetuje, da preišče razmere po strokovnjakih in potem sklepa na podlagi nasvetov, kaj in kako naj se to ali ono izvede, da se beda ne poveča pač pa omili. Tega pa gospodje niso storili, marveč so brez preudarka v strahu pred vojnimi dobičkarji in izkoriščevalci nastopili pot, ki mora privesti do katastrofe.
Le opomin je to. Zakaj, kakršne so razmere danes in zlasti z oz rom na velike razlike v posameznih pokrajinah nove države, je potrebno, da se upoštevajo te razmere, da se ugodno pospešujejo. Slovenija je pravzaprav aktivna pokrajina, če pa se jo postavi pred ta dejstva, mora propasti.
Ce nova država ne mara moderne ureditve, če ne mara potrebnih reform, socialno preskrbo,
potem je naša naloga, da izvojujerno avtonomijo, ki nam bo zasigurala uresničbo naših zahtev. Ne razumevanje dnevnih vprašanj pri centralni vlad» nas utegne le ovirati pri delu za dobrobit prolc-tarijata. Strog centralizem je za nas nevarnosr. če se merodajni krogi ne prilagode modernim nazorom.
Domače vesti.
NaSo lokomotive.
Kako smo so veselili preobrata! Vsaj smo vedno računali, da bo s koncem vojne tudi koncc trpljenja. Pa — zmotili smo se. Za nas se takn-rekoč šele vojna začenja, ker ni »ga morda osobja, ki bi imelo ob danih razmerah tol ko pretrpeti, kakor ravno strojno osobje. — Po preobrata je ostalo v Jugoslaviji gotovo število strojev.
Približno 90% tistih je pa v takem stanju, d* je že treba precejšnje vdanosti v usodo in ha-:	zardne	igre z	življenjem,	če se strojno osobje
i	sploh odloči, s	takimi stroji	nastop.ti službo. Da to
no koristi prometu, je popolnoma jasno. Vsak tre-I nutek slišimo o enem ali drugem defektu, o katerem pred vojno nismo slišali. To je vzrok, da se 1	promet	komaj	za silo vzdržuje, da se prerivamo
!	naprej,	kakor	že gre. To	je seveda sedaj, ko o
pravem prometu še niti govora ni. Kaj bo pa pozneje, ako se začne promet? Ali računajo moro-i dajni gospodje še vedno na požrtvovalnost osobja? Ali še vedno mislijo, da bomo iz same Iju-! bežni do domovine nosili na semenj naše izmu-I čene kosti? Zadnji čas je, da se merodajnim faktorjem zakliče: »Vun iz pisarne, in na progol $a| j je vendar že čas, da bi videli zopet gosp. inže-[ nerje, da se zanimajo za lokomotive. Dokler so j bili pred vojno stroji v še dobrem stanju, smo jih I bili siti; drug je delal drugemu na stroju prostor, i prodajali so svojo »pamet« in sekirali so osobje ! tako, da se je marsikateri strojevodja že koma!
; zdrževal, da ni tega ali onega napodil. Sedal ja i čas, da se gospodje zavedo, da so na stroju ljudje,
' kateri hočejo tudj živeti, kot se spodobi in ki no-| čejo, da jim je lokomotiva pekel. Lokomotiva ni j pcmoček, da se spravljajo ž njim ljudje v grob; ali
—	kar bi bilo še mnogo grozneje — v norišnico. Pač se opaža nekakšna apatija pri osobju. Vendar je to vse samo navidezno. Opazovalec pa vidi, da vse vre. 2e lete na adreso kurilniškega vodstva psovke in grožnje, da je joj! Ob enajsti uri kličemo: »Zdramite sc! Situacija ne prenese nobenih odlašanj več. Ako ne ukrenete vse potrebno, d;i se služba na stroju olajša, ako ne preskrbite, da bodo stroji zares popravljeni, da dobijo boljše olje in premog, se lahko zgodi, da bo prepozno«t Sedaj je šo čas. Ko se enkrat promet razvije tudi tukaj, ne bo lahko odpomoči. Konsekvence, ki morajo iz tega nastati, si pripište sami sobi. Za malo denarja, ob slabi hrani, slabi obleki in z invalidno lokomotivo ne bo šlo!
Prizadeti. Slovensko strokovni kongres preložen.
Zaradi nejasnega položaja moramo po nasvetu več naš.h zaupnikov preložiti strokovni kongres v Ljubljani na nedoločen čas.
V nedeljo, dne i6. in pondeljek, dne 17. L ra. se torej v Ljubljani ne bo vršil kongres, pač p* bomo organizac.je obvestili o pravem času, kdaj se bo vršil.
Jasno je, da moramo imeti na strokovnem kongresu jasen političen položaj, ki je v trenutki» kritičen, da moremo uravnati svojo taktiko in svoje realno delo času primerno tudi v strokovnih organizacijah, zakaj že danes je očito, da nas čakajo najhujši boj. za naše najprimitivnejše pravice. Naše organizacije so se lepo razvile; utrdimo in povečajmo j h še! Resnoba položa nam nalaga ta ukrep, zato Vas prosimo, da ga sprejmete blagohotno na znanje.
V Ljubljani, dne 10. marca 1919.
J. Fetejan.	Iv.	Mlinar.
Za družine preganjanih tržaških železničarjev
so nam dospele naslednje zbirke: Skupina Ljub ljana I. 328 kron, skupina Ljubljana II. 142 kron, skupina Rajhenburg (zb rka od Sevnice do Dobove) 598 kron. Natančnejši izkaz priobčimo v prihodnji številki.	•
Kolporterji. »Učiteljski tovariš« piše v št. 11. Po ljubljanskih trgih in ulicah se je pojavil nov stan — kolporterji. Prodajajo časopise in ob tej trgovini tudi nekaj zaslužijo, kar je prav. Ni pa prav, da se je tega posla lotila tudi šoloobvezna mlad na, ki ne prodaja samo časopisov za denar, ampak daje občinstvu za nameček še svoje vet ali manj neslane in sirove dovtipe. »Laški kralj ub.t«! kriči paglavec. »Piš me v . , odgovarja
Štev. ö._ _	’	VT_.ŽELEZNIČAR.	  Stran	3.
drugi. »Slovenec!« kriči eden. »Jugoslavija!« j »Slovenec« laže!« dela zase reklamo, konkurent. ; »Atentat na Wilsona!« vpije novičar. »Al’ si bin 1 zravn?« protestuje nevoščljivec. Itd. Vseh »dovtipov« iz umljiv.h razlogov ni mogoče objaviti. Svoj čas je bil tqkoj ogenj v streh:, ako jo tak otrok Slovenca ali Narod nesel od soseda do soseda. »Mladina se zastruplja«! so jokali moralisti. Danes je vse dobro in prav. Po 5 do 10 kron zaslugi tak otrok na dan. Da jih ne nese vsak domov, je gotovo. Rajši žuli cigareto in se mami z alkoholom, pa postopa po ulicah od jutra do noči.
Kaj ga briga šola in dom! Ni še dolgo od tedaj, kar nam je oblast govorila, skozi okno, da mora ljubljansko učiteljstvo v red devati mladino p« ulicah. Danes se ne zgane nobena oblast, da bi odvrnila mladino od spolzkih poti, ki jih nanje poganja kolportaža. Vsa okna so čvrsto zapahnjena. Da, da; ne samo kolporterji, tudi izdajatelji listov imajo dobiček! In kaj se potem menijo koristolovci, čeprav razpečavajo svoj papir na račun morale šoloobvezne mladine! Ce nihče drugi, pa zahtevamo mi, da naj otroke takoj izločijo od kolportaže! Naj ta posel opravljajo odrasli j ljudje, ki jim od srca privoščimo, da si s tem j opravilom izboljšajo svoje slabo niaterieln« ! stanje.
Dopisi.
Škofja Loka. Nedavno je prišlo med tukajš- j njim postajnim mojstrom Malgajem in prožnim I delavcem sodrugom Kovačem do malega prepira, j v katerem se je očitalo sodrugu Kovaču, da je za \ časa demobilizacije rekviriral od vojaščine razno j blago, na kar se je baje Kovač izrazil, da so le j postajni uslužbenci rekvirirali, ne pa on. Seveda j gospod, ki ga imenujejo delavci »lepi Malgaj«, je j to povedal na postaji. G. Kramaršič se je čutil ža- j .'Jonega in je vložil proti sodrugu Kovaču tožbo za- j • ii žaljenja časti ter posval »lepega Malgaja« zä pričo. Dne 27. m. m. se je vršila razprava, in ko j k sodrug Kovač g. sodniku obrazlož 1, da sploh i Kramaršiča niti omenil ni, in ko je sodnik izrekel, ! da ne najde nobene krivde sodr. Kovača, se je mo- | žakar razkoračil in se prav po salomonsko odre- j zal: Alj obsojen mora biti! Meni jo ravnateljstvo i tako namignilo, in sicer mora plačati 50 kron za ! našo »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev«! To- i raj tako slabo vam že gre, da hočete bogateti na j račun ubogih delavcev? Ravnateljstvo gotovo kaj Jakega ni storilo! Sodrug Kovač je bil seveda oproščen. Delavci, to naj vam bo v svarilo, da za vas ni mesta drugod, kot v socialno-demokra-tični organizaciji, ker le ta je zastopnica in za-šč.tnica delavstva!
Zalog. Dne 10. marca se je vršil v Zalogu prt Ljubljani ustanovni občni zbor skupine Zalo;; »Splošne železničarske organizacije«. Shodu je predsedoval sodrug Mikec. Poročal je sodrug Per- j dan iz Ljubljane, ki je v enournem govoru bistro ! razjasnil položaj železničarjev in pomen organiza- j c je. Govorili so še 'sridrufi Mikec in Doviak, ki I sta se opravičeno pritoževala nad postopanjem ( ondotnega postojenačelnika Masla. V odbor so bili j izvoljeni: Mikec Franc, predsednik; Polk Andrej, ! podpredsednik; Mislej Ivan, blagajnik; Mahkovec . j Anton, namestnik; Dovjak Fran in Bernard Fran, ; prefcledn'ka. Odborniki: Bertosi Iv., Pirjevec Vikt;, j Taufer Ign., Zidan Anton, Vinzentini Jos., Pezdir Val., Gregorčič Val., Orel Al., Koderca Iv., Rome i Jak, Bitenc Pavel, Grad A!., Jelnikar Franc, Bri- j ščak Mih., Zupančič Mih., Zaman Al. Sodrug Per- I dan je v zaključnih besedah pozival vse sodruge j k neumornemu delu za izboljšanje položaja želez- i tiičarjev, za kar je žel burno pritrjevanje. Ob ö.: j zvečer j© zaključil predsednik dobro uspeli shod. j
Sava ob luž. iöl. Ravnateljstvo juž. žel. nas i je osrečilo z majhnim gospodkom. Cuje na ime ! Breskvar in je postajni mojster. Znan je že pre- i cej daleč naokolo, zlasti pa v Kresnicah. Prvo, ! ko je pričel, je bik), da je postajnim uslužben- ' cern pripovedoval približno naslednje: Poslau j sem samo za nekaj časa sem, ker mi je g. Pre- j gelj obljubil lepo postajo, kjer bom načelnik. Imel j sem sicer druge lepe postaje na izbero, pa sem j jih odklonil, ker nočem delati starejšim kolegom \ konkurenco. Drugič je rekel, da je hud liberalec in »Zvezar« in da je silno natančen v službi. Ljubi in vpošteva samo ljudi, ki so njegovi somišljeniki, ker Slovenci moremo biti vsi v Zvezi. Samo kot taki bomo povsod pripoznani. Sem kot zaupnik »Zveze« bom že skrbel, da bo vse in povsod snažno. (Kakor smo slišali z druge strani, Je Breskvar že kupil železno metlo, s katero bo so-cial-demokrate pometal. Op. uredn.) Prav dolg obraz pa je nared i, ker je naletel povsod na odpor in je videl, da je v naših trdih bučah samo
rudeča kri. Moti se pa tisti, ki bi mislil, da so gosptidek obupali. Hitro je začel navijati druge strune. Kdor ga ne pozdravi, ga naznani. Istotako gre »expressno« naznanilo, če napraviš napačen ; korak itd. Socialdemokrati se morejo učiti olike j od nas, tako pravijo gospodek. Naj bo, vendar pa i naše trde buče ne pojmujejo, da bi bila ravno de-nuncijacija pravo učno sredstvo. Mi smo tudi i zoper to, da je Breskvar hud nasprotnik nemške-j ga jezika, zahtevamo pa, da tudi svojo soprogo I nauči slovensko, da ne bo hodila v pisarno nem-
i	škutarit, od koder jo pa mora pri zadnjih vratih j vun spravljati, če slučajno naleti kakšen usluž-! benec na tak pogovor. Ravnateljstvo juž. želez-; nice bo pa storilo dobro, če take gospode pouči,
■ kako se odstrani poškodovani voz od vlaka. Dne : 10. marca t. I. je pri vi. št. 35 potreboval za to j opravilo 40 minut, kar bi pa lahko bilo opravljeno ; v 10 minutah. Breskvar je namreč začel z delom | tako, kakor mesar, kadar kravo od zadaj zakolje,
i	Seveda, zaradi agitacije za »Zvezo« še ni imel f časa, pogledati kakšna je lega postaje. Sicer pa ! brez zamere, za enkrat imamo že socializem preveč v kosteh. — Opazovalci.
Iz Jesenic. Dne	14. marca t. 1. se	je vršil v
gostilni	g.	Verglesa	javni železničarski	shod, kateri je	bil	tako mnogobrojno obiskan,	kakor že
mnogo	let	ne tako.	Predsedoval mu	je sodrug
Mlakar, poročal jo sodrug Mihevc o pomenu organizacije. Ni posebno lepo, da se mora o takem j dnevnem redu govoriti, ker bi ga moral že vsak šolar razumeti, ali žal, da je pri nas tako in nič drugače. Zasluga za to gre raznim agitatorjem Z.
J. Z., katerim sploh železniški uslužbenec tako daleč smrdi, kakor nam smrdi mrhovina, ki je že dva meseca v zemlji; še zmlraj lazijo za železničarji ter j‘h sleparijo z raznimi bedastimi obljubami, katerih ni mogoče s takimi gospodi rešiti, pač pa je rešitev v Splošni železničarski organizaciji, ki vidno raste. Dan za dnem se pa Zveza krha in podira, ker je bila stavba na močvirju postavljena.
Prav imenitno zabavo smo imeli z gosp. pl. Kapusom, ki jo v polni luči pokazal kakšen demokrat je, a smo ga pa že itak preje poznali; rad bi zapeljal ubogo železničarstvo v take verige, iz katerih ne bi bilo n koli rešitve, ali tisti časi so že minuli, ko je delavstvo od strahu pred uradniki trepetalo, bliža se čas, ko bode ravno narobe prav, in to gospodje tudi dobro razumejo in pravijo: Slovenci bodite narodno »solidarni« s svojimi izkoriščevalci, oni so pa lahko razredno solidarni s svojimi stanovskimi tovariši kateregakoli naroda ali katerekoli vere.
Železničarstvo, zapomni si, da razredni boj ni fraza; od tega ne odnehamo preje, dokler se naši' izkoriščevalci ne poboljšajo, ter nas morajo pripoznati kot človeka, ne pa kot najslabšo živino. Razredni boj je živa potreba slovenskega naroda, zato ker je ogromna večina tega naroda delavstvo, ne pa kapital.
Ako zmaga delavstvo v razrednem boju, je šele narod dovolj močan za višje narodno življenje.
Danes razume tudi slovenski delavec, da potrebuje v tem boju zaveznikov, in ti se dobijo samo pri razredno-zavednih socialističnih delavcih vseh narpdov. Delavska mednarodnost je pogoj za narodni napredek vseh Jugoslovanov.
Toraj posebno železničarstvo, sedaj nam sije zlata Zarja, pazimo, da nam ne uide, čas je zlato, in ta se mora porabiti v svrhe izobrazbe in agitacije za pošteno delo, za proletarsko svobodo, ki se mora doseči, ako gremo po začrtani poti, ki sta nam jo pokazala Marks in Engels: delavstvo celega sveta združi se!
Gospodu pl. Kapusu pa svetujemo, naj se v drugič, äko bode še tak shod posetil z namenom nagajati, bolj dostojno obnaša, da ne bode iz velikega gospoda postal še manjši možiček, kakor pa pri sedanjem shodu.
Gospod Kapus, dobro si zapomnite, da taki shodi niso za šale sklicani, sklicani so zato, ker železničarstvo potrebuje dobrega in zdravega nauka, ne pa Vaših fraz.
Železničarji si pa dobro zapomnite, kaj hoče naša demokratična gospoda.
Utrinki.
Naloge organizacije slberalnlh železničarjev.
V	našem bratskem listu »Naprej« beremo:
Tl preklicani »liberalci« ali JDS so menda vsi enaki. Tudi jugoslovanski železničarji niso nič boljši.
To nam zopet potrjuje pismo, ki so ga poslali koncem meseca februarja t. I. ravnateljstvu
državnih železnic SHS v Ljubljani. Pismo slovo dobosedno tako-le:
Zveza Jugosl. želez, v Ljubljani, štev. 249 Ljubljana, 27./II. 1919.
Ravn. drž. Žel. SHS.
v Ljubljani.
Delavci v skladišču drž. žel. se hudo pritožujejo čez skladiščnega paznika Iv. Glavača, kateri pri vsaki priliki zabavlja čez našo mlado državo, je tudi Schulvereinet' in se izraža proti delavcem, da pokida Jugoslavijo. Ker je skladiščni paznik Iv. Glavač državljan Jugoslavije, se ga ne more čez mejo postaviti ter se prosi, da naj bi se ga inaihno postajo premestilo, da mu ne bo mogoče tako Izražati se ali tako z delavcem ravnati oziroma porabiti.
Predsednik: Deržič m. p.	Tajnik:	Do(i«#r.
Pismo pove dovoli. Ce bi-še kaj dostavili teinu pismu, bi se kvečjemu osmešili s tem, da se pečamo s tako nizkotnimi ljudmi. To se pravi d.J
Tako piše »Naprej«. Mi pa vprašamo: Ali bomo še vedno mirno gledali, kako peščica časti-hlepnežev leze črez hrbte delavcev po zlatč ovratnike? Obžalovanja vredni so tisti reveži, kateri se ne znajo otresti tistih denuncijantov, ki imajo sedaj vso narodnost v zakupu. Seveda je sedaj kaj lahko grešiti eventualno si pomagati na boljša mesta. Vsaj gre vse in prav vse na račun narodnosti. Ako pa predšednik »Zveze«, gospod Deržič, in njegova denuncijantska koinpanija res mislijo, da so naši hrbti samo zanje tukaj, jih bo-irio prav kmalu poučili, da smo mi popolnoma drugačnega mnenja. Leta 1914. so Imeli Šusteršičevi klerikalci nekakšen patent za vse denuncijacije. Liberalno časopisje je kar sopihalo in že obsodilo Šušteršiča kar na vislice. Danes so pa sami prevzeli ta rabeljski posel. Sicer pa pride vsak na vrsto. Šušteršič je osramočen odšel in isto še mora tudi zgoditi z liberalci. Pred kratkim smo slišali očitke, da postopamo z »Zvezarji« nekoliko pretrdo. Ali je katera beseda dovolj trda, ki jo m! napram tem ljudem rabimo? »Der grösste Schuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant«. Kot patentirani Jugoslovani si prevedite ta rek sami v slovenščino.
Ravnateljstvom državnih in južnih železnic pa povemo: Ce ne bodo ustavila take lumparije, bt> tako zagrmelo, da se bodo vsi stolčki preobrnili
— materiala se nabira vedno več. Mislimo, da na» gospod Golob razume.
Laze. Splošno znano je, da je postajni paSa v Lazah hud agitator za »Zveza«. Kdor ni Zvezar ni Jugoslovan, kdor ni Jugoslovan, za tega ni dela. Do tukaj bi še mi stvar razumeli, ako bi šlo res samo za tujce. Nerazumljivo pa je, da tu nič bolje ne ravnajo z domačinom. Tako je na pr. neki delavec s proge na pritisk postajenačelnika pristopil k »Zvezi«, samo zato, da ne bo odpuščen iz slu-j žbe, in plačal naenkrat 18 kron. Mesec dni pozneje pa je bil kljub temu odpuščen iz službe, ker
— ni bilo dela. In ker res ni bilo dela, so takoj vzeli v službo drugega. Crez mesec pa so prvega vzeli zopet v službo. Revež si sedaj lomi glavo, zakaj to? No, enostavno: Sedaj Je moral nastopiti službo za manjšo plačo in ni ga bilo treba sprejeti v provlzijskl sklad. Mož je sedaj po štirih letih službovanja zopet tam, kjer je bil začet-
[ koma. Tako zna »Zveza« skrbeti za svoje člane, tako jim pripravlja, preskrbo za starost. Dogodek smo navedli samo zato, da vsak sam razmotriva o tem ko se ujema: Postajenačelnik »Zvezar« ln delavec »Zvezar«. — Rudečkar.	•
.......Wf ... f..........  V'
Vestnik uprave.
Krajevna skupina Celje poživlja vse svoje člane, da takoj vpošljejo SvOJe članske knjižice blagajniku v svrho žigosanja.	Odbor.’
Tiskovine so vso že dogotovljene in sc iih dobi pri upravi. Istotako članske znamke. Ce ta ali ona skupina morda še ni dobila tiskovin in znamk, naj nam to takoj javi; ravnotako, če smo jih poslali premalo.
Dali smo natisniti tudi članske izkaznice, ki veljajo samo kot Izkaz za obisk društvenih shodov in sestankov, na katere imajo vstop samo člani naše organizacije.
Dobili smo med drugim tudi vprašanje, kam naj se prileplja članske znamke. V pojasnilo navajamo, da spadajo znamke v članske knjižice,
Ker kuponov in prejšnjih sprejemnic (Aut-nahmseheine) več ne porabljamo, naj se odslej porablja izključno tiskovine, ki smo j h nanovo izdali. Od novih članov pa naj se nam poš lja pristopne izjave, po katerih Jih uvrstimo v evidenco. Pozneje bodo v to svrho izdane posebne liste. Preostale kupone in sprejemnice naj skupine za-
časno shranijo, dokler ne ukrenemo, kaj se ž njimi zgodi.
O	priliki izdamo »navodila za funkcionarje« glede upravnega poslovanja skupin.
Poštnih položnic še nismo prejeli od čekovnega urada; kadar jih dobimo, jih takoj razpošlje-mo skupinam v potrebnem številu.
Nemško glasilo »Eisenbahner« naj skupine same naročijo naravnost na Dunaju pri upravi, toda samo za tiste člane, ki no znalo slovensko čitatl V plačilni poli na] se dotične člane posebej označi. Obračunati pa le tudi za te člane vse v Ljubljano, ker bo stroške za prejemanje izvode »Elsenbabnerja« poravnala naša uprava n&r&v-nost pri dunajski upravi.
V	blagajniških knjigah in izpiskih se za sedaj ne dela razlike, temveč se vse skupno vpiše in obračuna.
Obračune In spise v upravnih zadevah naj so pošilja upravi »Železničarja« v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 10, dopise glede shodov, pravovar-stvenih zadev itd. centralnemu tajništvu Spl železničarske organizacije istotam.
»Železničarski dom«. Po sklepu ustanovnega delegacijskega zbora naše organizacije naj se povsod in ob vsaki priliki nabira za »Železničarski dom«. In to vsled neznosne stanovanjske mizerije.
Železničarji naj zbirajo doneske ne le med seboj, temveč tudi med tistimi, ki so v stiku z železničarji in ki od njih žive.
Železničarski koledar je pošel.
Uprava SpL žel org.
Shodi.
Železničarski shodi s dnevnim redom: Naše ujedinjenje in spomenica za železničarje se vršijo po sledečem sporedu.
Hoče Pri Mariboru, dne 30. marca ob 10. uri predpoldne.
Ptuj, dne 29. marca ob 7. uri zvečer.
Pragersko, dne 28. marca ob 7. uri zvečer.
Celje, dne 27. marca ob 7. uri zvečer.
Zldanlmost, dne 30. marca ob pol 8. uri zvečer.
Skoljafoka, dne 25. marca ob 9. uri predpoldne (pri Novem svetu.)	y
Na teh shodih poroča sodr. poslanec Kopač.
Boh. Bistrica, dne 25. marca ob 3. uri popoldne (pri Orobotku.) Poročevalec sodr. Skobi in dr. Korun.
Borovn'ca, dne 25. marca ob 3. uri popoldne.
Novomesto, dne 30. marca ob 6. uri zvečer.
Jesenice, dne 28. marca ob 7. uri zvečer.
Poroča sodr. Z o r g a.
Zalog, dne 25. marca ob 3. uri popoldne pri Plevnik Vevče.
Udja, dne 30. marca ob 4. uri popoldne na Pošti.
Poroča sodr. Perdan.
Poljčane, dne 30. marca, čas začetka in lokal se naznani
Ponikve, dne 25. marca, čas začetka in lokal se naznani
Govornk sodr. Marn.
Reichenburg, dne 30. marca ob 9. uri zjutraj.
Poroča sodr. Pečnik.
Razno.
Dleta v čehoslovaškl demokratični republiki. (Razglas z dne 28. januarja 1919. št. 1379. Q. R.)
Dosedanje diete za železniške uslužbence, ki se nahajajo sedaj v službi se izpremenijo po navedenem razglasu naslednje:
1. Za uradnike VIL in VI. činovnega razreda 40 kron. 2. Za uradnike X., IX. in VIII. razreda 30 kron. 3. Za aspirante 25 kron. 4. Za podurad-nike in oficijantke 20 kron. 5. Za služabnike in delavce 15 kron. Dosedanji predpisi službenega reda in regulativa ostanejo v veljavi.
Oeneralni ravnatelj:
Dr. Bašta.
K temu razglasu pripominja »Zeleznični zfl-zonec«:
Razglas teh »demokratskih« diet je povzročil med uslužbenci čehoslovaških železnic veliko ogorčenje in nezadovoljnost Ako si visoki narodni demokratje domišljajo, da so želodci gg. uradnikov VII. in VI. činovnega razreda vsak dan za 25 K drugačni kakor želodci delavcev, naj jim toraj pustijo tistih 40 kronic; morda se bodo zato še bolj navduševali za državo. Vsekakor pa bodo uslužbenci zahtevali, da se uvedejo enotne dietč, brez razlike na kategorije po 30 K na dan. Ta znesek je z ozirom na veliko draginjo, ki so jo povzročili veliki agrarci, mesarji itd., neznaten.
Situacija je s lno napeta in skrajni čas je, da uprava zadovolji celokupno osobje.
Konec generalno stavke v Berlinu.
Xakor poroča brzojav, se bliža generalna stavka v Berlinu koncu. Podzemeljske železnice so začele takoj obratovati, tudi stavci v tiskarnah gredo polagoma na delo. Vendar pa moramo počakati še na poročila delavskega sveta, zakaj ta stvar povsem je nejasna.............
Kolikor smo informirani o generalni stavki v Berlinu, podamo tukaj: Stavka je bila neorganizirana in uvedena, preden je še vodstvo stranke zanjo izvedelo.
Nemška država je izgubila nekaj jako dragocenih dni, katerih plodu ne bo tako lahko pogrešala.
Stavka je zavedla delavstvo v poulične boje, ki so še le pravzaprav pokazali, kaj je nered v organizaciji. 2e desetletja nam je bila organizacija v Nemčij nekakšen ideal. V Nemčiji nam je delavsko gibanje pokazalo pravo organizacijsko umetnost Nikdar in nikjer na svetu ni pokazal socializem tako gigantsko voljo ln spoznanje, nikjer niso bili milijoni ljudi organizirani tako krepko, kakor ravno v Nemčiji. In vendar nam kažejo današnji boji v nemški državi kako delavski boji končajo, če niso premišljeno organizirani
Vodstva vseh strank so izgubila vajete iz roke in še niso bila do danes zadosti močna, da bi utegnila brzdati zaenkrat izbruh bojevitih strasti Večinski socialisti se ponašajo, da imajo veliko večino naroda za seboj, vsaj so dobili pri volitvah enajst milijonov volilcev, ki so bili gotovo v veliki večini proletarci. Vendar pa niso bili v stanu, preprečiti stavko ln poulične boje. Nič boljše ne gre neodvisnim itd.
In tako imamo zopet enkrat pred seboj sliko, kakšni ne smemo biti. Kaj je organizacija, če ni v njej discipline, če delajo nekateri proti volji vodstva. ker se v tej ali oni stvari ne strinjajo z vodstvom, ki se pa utegnejo po pametnem preudarku sporazumetL Ne sklepi gotovih peščic fanatikov smejo biti merodajni nego le cilj, ki se zanj bojujemo, mora biti skupen.	— 1 —
Nekaj Iz češko republike.
Na češkem eksistira društvo železničarjev, znana »Zemskš Jednota«, identična z našo Zvezo.
Dne 15. januarja 1919 so imeli kurjači postaje »Zdice« — člani »Zemskč jednote« — v gostilni »u Koruny« zborovanje. Z obžalovanjem so vzeli, usodo društva »Zemskä jednota« na znanje. Kon-statirail so, da je društvo popolnoma zavozilo na pota laži, klečeplaztva in drugih takih čednosti Škoda lista, v katerem se samo ščuva in zastru-puje. List, ki je glasilo strokovno organizacije, ima služiti organiziranim članom, lih Informirati o vseh življenskih slučajih, mora objavljati poučne, vzgojevalne in izobraževalne članke, ni pa za to tukaj, da služi koritarjem, eventualno ljudem, katerim jo ščuvanje življcnska potreba. Vsak napreden in pameten človek ve, da se morejo odstraniti zapreke sloge; tiste pa niso dr. šmeral, temveč fanatični nazori sedanje nacionalistične politike. Člani »Zemskč jednote« bi morali svoj časopis čitati in gotovo ga bodo vrgli z uredništvom vred črez krov.
V	Belgradu je prečital pred nekaj dnevi regent Aleksander prestolni govor v Narodnem Predstavništvu. V govoru, ki je plod duha centralne vlade, ni posebnih inicijativ. Tiče se le bolj formalltet in navduševanja za novo država V govoru omenja Imperializem Italije in poziva k slogi. Tudi predsednik Narodnega predstavništva je govoril dolg govor, v katerem je naglašal demokratizem, protestiral proti italijanskemu imperializmu in proti londonski pogodbi po kateri naj bi razkosali Jugoslovane. O pozitivnem programa ni povedal noben govor nič posebnega. Zastopniki socialne demokracije se niso udeležili prestolnega govora in se ne udeleže adresne razprave, ki so le formalnost brez daljnega pomena.
V	Belgradu so torej začeli tako kakor je bil že prej običaj po vseh podobnih državah. Iz vsega je razvidno le to, da vlada nima nikakršnega jasnega novega modernejšega programa, dasi je imela dovelj časa, da bi napravila vsaj načrt
»Ljudski glas«. Dne 4. aprila izide politični tednik za slovensko ljudstvo, ki bo namenjen zlasti kmetiškemu prebivalstvu. Naročnina znaša za celo leto 10 K, pol leta 5 K, četrt leta 2 K 50 vin. Vse dopise in spise kakor tudi naročnino sprejema »Ljudski glas« v Ljubljani (uprava »Napreja«), Frančiškanska ulica št. 6.
Kongres slovenskih strokovnih organizacij se bo najbrže vršil šele o binkoštih. Do tedaj se zjasni politični položaj in se izvrše še nekatere predpriprave. Zlasti se je potreba posvetovati z organizacijami po ostali Jugoslaviji.
MaJsLj spis. Vse politične, strokovne in prosvetne organizacije, nadalje posamezni zaup*ita krajev, kjer ni organizacije, naj javijo najkasneje do 30. marca na upravništvo »Naprej*«, koliko izvodov majskega spisa naroče.
Naznanjamo, da bo letošnja številka majske*» spisa izšla v prav posebno odlični izdaji, trajne vrednosti. Velikost bo kot pri socialni reviji »Demokracija«. Ovitek bo tiskan v dveh barvah. Sodelovanje so nam obljubili naši najboljši pisatefll in umetniki.
Cena majskemu spisu se je radi izrednih stro. škov za papir in druge tiskarske potrebščine določila na 1 krono za Iztls.
Vsak sodrug, vsaka hiša si mora zagotoviti ta važni spis. Naročite ga vsi, ki čutite socialistično!
Angleška pred splošno stavka londonski dopisnik »Secola« poroča, da je malo upanja, da bi se utegnili izogniti splošni stavki na Angleškem. Vedno večja nezadovoljnost je med delavstvom. V soboto poteče ultimat delavcev. Položaj je reseo.
Pogavlca v Sarajevo V Sarajevu se pegavica vedno bolj razširja. Uradno se je ugotovilo, da .v Sarajevu obole za pegavico vsak dan tri do štiri osebe.
za »Železničarski dom«
so prispevali: Wauch na Vrhniki 4 K, Wclllsch v Ljubljani 6 K, skupina Škofja Loka (zbirka) 26 K 30 vin., vplačevalnica »centrala« 3 K 52 vio» Karol Pustaverh, Borovnica 10 K; prej izkazanih 10.967 K 2 vin., skupaj 11.016 K 84 vin.
Nadalje so še prispevali naslednje zneske, ki so v zgoraj navedeni skupni svoti že zapopadeni; Skupina Ljubljana I. Kravogel 3 K, Mauer, Sabec* Pušnik, Recizelj Fran vsak po 2 K, Pogačnik Fran 10 K, Miklošič, Ravnik, Povalej po 5 K, Vidic» Mraz, Vernik, Furlan, Kušar, Cenek, Klamar, Kolarič, Gerdina, Uranič, Grmoric, Eržen, Nečitljiv, Teržinar, Zvonar, Orošelj, Fritz Zupančič» Vetec, Jug M., Kregar, Ostanek, Tramšek, Kmeta, Rusbach, Lipovšek, Skofic, Salamon, vsak p>
1	krono.
Nadaljnji izkazi slede.
Zbirka za »Železničarski dom« v znesku 145 kron 28 vin., ni bila nabrana v Zidanem mosta, kakor je bila izkazana, marveč v Radečah.
V	SLOVO.
Ker sem prestavljen iz Ljubljane v Dunajstcp Novo mesto, se tem potom poslavljam od dolg», letnik tovarišev, katerim se iskreno zahvai»ujeoi za njih gostoljubnost.
Jorz Josip, strojevodja.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
reylstrevana «oru#» s omajano i»»«i«,
Frančiškanska ulica it. 6.
Tiskovina sa tole, tupan. stva In urada. Najmodernejše plakata In vabila ta shoda In veselica.
Letne zakljuike.
Najmodernejša uredba s* tiskanje listov, knjig, bro-iur, Itd.
Stereotip!!«. Lltograflin.
Adalbert
Kassig
Liubljana, Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurlače itd. v ramih oblikah po najnižji ceni. Postrežba 'očna.
;-IT Ven