Št. 19.
V Gorici, dne 7. mavca 1899.
Tečaj XXIX.
Izluijit dvakrat na teden t Štirih tedanjih, in sicer: vsak torek in petek, /jutranje Izdanje opoldne. \eferno izdunje pa ob h. mi popoldne, m stane z ^Gospodarskim Listom" in s kak<> (impi uradniško Mfdnu pni<><;<t \r»il po pusti piejemana ali v Con«'! »m t\»i\\ ji'išilj,uia.
Vs»« !<•!.».......«W. ti -
\ih,I lota.- .-......*    S -
C-trt leta......»    1-riO
lVv«mJ".' st.-ulk,. sunojo *'. kr Xai<Č!»in.r  -\,\,', na  i,Ka\mštio  s   f!«s|K.ski   uli<i
;c.. «.» v <;»!}<• \   i',(,[.;,i T.-k»rm>  \. <;aiuMVk -.«.ik
i..n >;i S   ni.> /jn.ij   \<> '»   /\»i"r;  »d> ned-ha1. '.» -*i '» d/ I:' ur-    Vi naioiilu liro/ duposlnuc naruriiiiu*
si*   llf  <)/!!.tlii<».
..rirnioUK« ** sfr.iji ^»-mM«.' *ri »»v.- trkMt ¦ k//,' n,„v..ii.' \ .; -k/u!..'/-. .h-;;, i>.':I/ ^
\  !-',! V.ui.        *   iw-i \  t«.l«.u»    L.nr.-iiiii   t..v r».   ,s«    Li'i.s.it'11111 i*ii).iti % a .. iW.>-Via FaMra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odprnvništro
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadoj. — "Urednik sprejomljo stranke vsak dan od 11,
do 12. uro predpoldne.
Dopis! imj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katore ne spadajo v delokrog uredništva, »si so pošiliaio lo npriivuiStru.
Neplačanih pisem no sprejenilje no uredništvo ne upravruStvo.                   .__..„
Oglasi in poslanico se raeunijo po putit-vrstah, čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krafc 7 kv., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru.
Naročnino hi oglase je »la&ili loeo Gorien.
„(*oriSkii Tiskarna" ,\. {'ubi-Sčck tiska in zalaga razen «SoCe» in =Primo>ca» So „Slovausko knjižnico«', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* so raeunijo po 20 kr. petit-vrstica.
OJfcjovotni ;iredn:k m izdajatelj Ivan Kavčič v C »rici.
Bog" In narod!
»Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Znamenja onemoglosti.! *¦¦••¦-••• ™>«»K.»-no*ii! it»iijutii «.r«,si,.Viijo
i:.:. >« ,,.,. i k.t.,,i, m. ii..:,.,„i mi-  j ^ z.,;,,,,i' i,!i,klT '""T i'»^»»«. i.«j..v«ii
.»:,, .u i. s..,., ,,k.,- .!.>,«,... p,,^.,,^,,     '" ,M,:,,,,,,,1 ]TU luu,,\ !" k,,r v,"il,< ,Ll h '
,    ".                .  ,      , '        '        p«)i.siii'.f,   katere   uganjaj   /.   nariti,   morajo
vse |,ni!i! r-M' piiMaan.', prav  !ako, kakor m»   '       .,    ,      .          .   ,                     .                 '
. fl„  v                        .     ,      ,           ,.                 ; rodili   lo   /.!«•   posloaiee        za   u-e  same,   so
tm-du >t'.'ia i  c«l   n.is.h  -!-/»-.a   proti  <'\«rn i            ..     . .     '    ,      ,   ,     ...    .....
•                            začeli misliti na  1»,   kako   In s. uirdih svojo
•«•.'.- p«»ri*-n:^iti- Ua/narodevall i» ;i' -'o !< jvo t/pod r.ik, in iiiar>:k.i!« r,i slovanska postojanka na • l-~kt*Mi, v slovenskih ili-,v!(:!i, ali pa i" tu/«- ji.t /va lisctj Hr\.tti. «¦ |n<ii.i lui--nti n.i-prn!:aM,ai v f.<k.-. »lisi, v k.idTih ;»• v^a.l.i x \-it "lin 'l !a!a n i ra/n ir«12< uin1, mi p-irn-.!!!: ia t.:n. r. i,- ;.A»\; ki Mi -Iv im-j.-; -'.i    N^ :ti>i    ..!:    !m'..-',iji:.   T.'.na    -i-h
pif/ii-ij«) v priiiiinskih d«'/i'l.ili za slalno tako, •la la si' /ilebiii vtritif Slov,;«:nv, nrkuj pa jiSi !«¦ pi.tr^nili s .salmj li r |u>(\'.si poitalijau-t-ili     - v p t> >•'lin i s \ () j i p okraj i m i.
Ni š,. »i,,;,.,, ,,il   l.-^a, ko s,, pisarili ;ia tli-^t)   i:i   'iroki' o   • liii/.Miai   lslic > Ti-slom kar .s«» pi-|i!i v. novim ii.u-rlom!
|           Z-.hii/.-iP.' l.-liv .-. 'lV-iom hi hiio imelo
is;i>kr Itali.aiif pi«'«l f •.lovaiiciijiMii", no,
S.-'k- u.-i ra/.::ar,».i.'va»i:!i  -«• ..- p i }nsl.,4;:.t ji      |   ^
!-o;.;i   J:.iM!.ffia   /.a^-t  v  <.>>: :!i:!i.   Tak"    ko   3   f
.....r,.Ii::.t tJJ |.«.-.|5.,% . , .... j,., -!,-.»*.:j N.-Slr: ni   1   ""vl  n,u''rl  ',a  huA  ^HVl11  ,i',]i.i;i1"' i;'  l[^ z
JMa-,.«;:   V -!:/.¦¦.!. »i'«i.» ož-U.-¦- s4„ m ,,.>-v:.i-io,   |   <,-!'!:":"   H',:i>,lji   V  "•,i""'   i>'''l<'1":«"'
t.r cj.i   moivjo   :-,.   na-ial;.-   ra^iaiv.i.-vaii   po   \             Hv.uuuhn  A •= r o I i.  profesor na \s,'Uri-
s«,o *ii    (!•;-''[;   ii;   -v- jI'     so   iio.hi«i'i   ^voi>  «   '¦ "2   v    ^l'il!1"'   ilalijau^ki   si'llalor,   rojen  v
,;;.•'.   .i.i   f.!,.v;:,/o   ,b^L-\,hn   nai...!..:.!   v^.   J   «5 *» ** * *"«-   i«' i/n^l n«»v n.trrl.  po  katereai
••'r.ui-k»' o v,-r.-, iia !*; -«¦ nt- u;o •!:   p-p-a ali   j   ""^ >•• i»nili i;lo\an-ki'iitn t;il»aiijn v prinmr.skili
f-»* ^(»h«/.»i.., «.-.:.:u"iu   i..ik.» pr.-v:.,.!,..   !   i(i  !dl •s!«'Va"1   '   ,'!L:  ,l,'"^i,,i' ,,a »» M'•»«»-
(»'k.-i-  '¦¦¦   •¦•   \ .¦i-;J-t'\'t !i i-o i" ¦     ivr>.!    ¦   ,,J'! li,',l!'   t,;i   ¦"'•"'•,   '"   n,'!i|ilu"t   ILilijiiinnn.
<   p.ii'«,'.'   '., >*ov, !!¦• Mi i- i,|m-Ui '1,'avii'o   i   ^' '°   %v,u"   »lašvilnjr,   nuj   se   loei od lnlr«'
:L-','-;,¦¦•,   /'.f.":   pti   i;a^   i,a    si/a '  Tria   v   '   J -: t»s a»" 13 «.> ¦ -  v  kateri   je   sirer  lieka.J  ilalijamiv,
p <k i'¦'   !'i'.  i'i<^    '.-.-a    .;;si s    t. ju i»i i   vi  i   ''''   tli'1"   ",il'"»   ''•'   •'"   ',"'/  ^«»'i,-r'«  Upliva
!'ar.il'-.a po ,ni, K! v-i   _, ri», k,.! fe  ¦>
3 j r -s. e i - ko-' ;*iii N<k;   IclSo-I  ii.j  ";:,/:!  .'.<' pr»->ati   j   *'''!
na  i ah.. Ilai! .H.'.ia.   v-   !m   ta   .'adn'::«  m-   j  '^'",Ji- h  ^»'•¦>,''»»«  »¦».! pripad«« tudi (J.irisko-
i..,li!r -/av.*s».t. ifinv.t   -o :»• ;e •...mi,,.....:«,.        1   «;tadi--.\ai^ka linv. Si-ki-   doline.   V taki pn>
|/a::ani^//.av:j''!,/iHiJ.-,;a!i;.!:'i\*.-«j.   j   Ul^iui },i i,,l,,!' H-'!i.!'»"i veeim,, in .i.-, r l:itn.
dar -.. ,.'• š.. v,..ln.. ^n.j m-I,, !..!..,;:.. da m-   |   •»•^'| J" l-it^.-a.a il. popolnoma lahko tekom
«MsS ^j,jvjiu:a-.   l,r   da   -/<.p,-!   pri:i-»c.>. pri-   |   ^M^-
uior.-k" SUn.tli- oi» ;-:d, fio^v-i "' *':«ti ^..td.*:;'
i /.ludno   naj   se   |o.;ijji   od   nje   ludi   isliski ¦ iki.   O,tanek    Islie   p.t    n.*}   se   /drn/.i   s
-aa\ a;s he/jfti :-:s.ii. da jki.m. ;.• v-,- prsti, r.j-skt: pckra.aie ' sto;; r.jila-Ji. pni: jj-i;u vendar Im!; tu i-ol; t^* s|„WjM(i;.tt da /a na-
u.«da.   da   tka.ra   i.::i   : d.   et.kj.tl kum-r. tf-r
Nad l,ibuini;<i in Sr^ko dolino mi toivj />< u\•¦apali, in ••'» ;:h radi le-a kar i/«"rlali i/ •.»()<• .novv* iJokrajiiie, rejirav -o svoj ras m- *rn IsJt, tudi ii dve poitalijaiirili.
Kako hi {»i!o '"po v fe; novi knmovini ! Jiolijaiii ;o «•» -ad.ijo <nl <tale(\ proslavljajo s   vdor,.* AM-o!i;a \>r ;.'.* povzdiguje;,! v *l<
fa  {i:ora  fadi  v  ,>l ?>¦>   5,.-v.-r .-fri-i-ii.4   pii-   ^   \;-?-   nehe-a j-;;di   tak«>M   naerla,   eeprav so
s-:;::'.- ,-::kr.:'  'ri^r- priv.r- :                                  j   pJ.p:; aiii,  .ti -!i .»^..uie h-   na   p.ipirju l-r
\:,': ;,   ::  i...', :. /.,:<•..   -.   ?«• ra,:v d'.  V   !   >•' !.:! ••'!' '•'"' :".di/n;»'.   /!a-.li    ne v   -. d.mjili
j:...:«   'iv.-.';--   '¦'..¦    n:;.¦.¦:;.)   .'d.    V-- to pa   '   '•- '"' -" ¦'-  '"''-    h r /..    pn ml-va/i  na  vm'
«!<,..<¦ r..i, !>,:... .-.- r ^ ;••.   i > pr.::a.r-ki ^"o-   .   -'.:a:.:  ;o  -*.n-h ^ a^.-pi-di   Tn ii -on;ka ,Kar-
vai.   '::• ••¦ 1; J.::... '.-• ."¦;•'-• a  i:o . v kar. re;.»   |   ;ovt'   it:   .^¦•1'.';:;' I-a*   «>• luvita ?. A-eoii,;evim
'.-..di   \.s:ra.iM 'm   :-..,'   i-:.^:.:."   ii',;:.T «..•   j   ii...'r!i.!!J.  IV.M ,:•¦   \h\ ,   ki.ko   i„/e   .Saivi-uci
ra;::iar- v'n:i.,v.l;   -I .     ¦.<,   :.-   >pr.-»a i..- v  !   i>. <oai.e   .p-;:  a  M:,an".   dru.-a    pa.   ki;-
MARCO  VISCONTI
/.(.<»Iit}\IN>KE   l:oM\N                       :
wifi'.:;a:i:ki napisa* ZToirjna:*? 6rc::i.        j
»*frkvt'iia   vrata   >«j   l.ila   <»dj»rta ; ? iif-ti-t s»» j,. ^ji,.ji rt.]i nij t»l)nri«/.-nih nn»/. ! \   itajra/lirsn-j.-iii  spravah.   To  ljmli   ]v '• h\\ An-n\   fivsstin««  rrivt-Jlu   v   najvoi-ji ; nairliii.   J/dal jo bil   mi  vsa  svoja  po-; sostva ter v vse gradov*« ukaz. naj mu j kot ^raj^raku nomuiloma pošljojo toliko vojakt>\% kolikor so jih l»iii. do!/.ni. r<»lo to vojsko jo liil opravil vkup, kor se jo bila raznesla vest o limontskom uporu. Prir-akovati jo bilo,  ua   pride dosti teli neminie/.DV   dvoboj  gledat,   in   ni   bilo izključeno, da bi mogli ti spodbujati k nemirom tudi Bellancc, kateri so že itak jako nezadovoljno prenašali težki jarem.
Da bralec bolje spozna te vkup zbobnane vojake, navedemo tu pogovor, ki sta ga imela v cerkvi neki lovec iz gorsko vasico Pagnona in neki pek iz Maiidelhi, velikega trga na jezerskem obrežju.   Lovec  je  imel na  sebi sivo
suknj" iz ra;>vii;o. ki mu jo M«aa'a skoro t\o kolon, pod njo na !e.-.n.' hlaro, do|L'o do :.do/njev ; ii:>. no^..ii eokljo, zavezano z vrvi.-o in pocikiivniii'/d'»bimi žn-lilji, > katerimi nmn-jo uorjani v.-mio litKiiii po -oživili jierinah kraj -tra=-nili prepadov, ("o/ ramo jo ime! privezan neki >od<Vk in lovsk-i ro^, na hrbtu pa mu jo visel joenov lok in nek«- piiH-ii-e v. vr\jo vkup zvezano. Pek je iio-il jopir iz holoira sukna. katerega ozki rokavi -*» bili zapeti za pestjo z medenimi "muhi. Vrh tega je imel še pkišr, zarobljen z medvedjim krznom,, a na glavi voglato kapo. V rokah je držal neki zarjaveli meč.
Ta zadnji je opiral ramo na kro-pilnik in poslušal,' kaj so govorili lam okoli. Ko je zagledal lovra, ki j<> *i* mimo njega, ga je potolkljal po rami in mu (lojal: O, borenzino, tudi ti si v Hellanu'^
tDa, tudi jaz. Kaj hočeš, tisti prekleti Oivello ne more mirovati, — da. bi se mu zalegla trakulja!»
•Tiho za božjo voljo ! kaj ne veš, da jo taka kletev po postavi prepovedana, in se kaznuje z globo desetih lir ?»
«A, pojdi s svojimi postavami! reci jim, naj nas pridejo iskat v našo gore, se bomo vkloli tam».
ulliiilalionskii, in ki sicer vodno nobna, da so ]irimorske tlcžele latinske, da v njih „uilt.o tutlo \.» italian" in zopet »non si parki clie ilaliaii" —je našla v nabili deželah, govoreča o oznaiVniMii iisnMu, kar c<»l« tisoče Slovencev in Hrvatov, katerih poprej ni liolela poznati!
.Seiitinella" prifakuje tudi, da so prične resna akcija y,n uresničenje Ascolijcvoga na-irta, in zalo poživijo italijansko - polifiško driislvo Janene", naj se ^ane v leni po-^ledu. Dr. Pajerja, ki je bil že večkrat odlikovan v Itiinii, čaka loroj nova naloga, da reši e-oriš-ke llalijane po Ascolijoveni načrtu; poleni dohi zopet odlikovanja iz Hima. hi ko hi lak« nuslala v Avstriji „m.ila Italija", hi hil.i izpolnjena srčna želja goriških iire-denlovcev, in v lej „uiali Ilaliji1- bi se dalo tako lejio živeli in ninreli — - -  - -
Za vse so že preskrbeli. Na mnenje, da (Jerica hi lipela v gospodarskem ozirn pri laki ločilvi Italijanov in Slovanov, je že oduovoril nekemu goriškemu prijatelju senator Ascoli, ki pravi, da lo mnenja spominja na one čase, ko Turin ni mogel ostali več. glavno mesto ..kraljestva". Turin pa je sedaj veliko bolj obljuden, veliko bolj močan, kakor poprej, ker ima reko Po, kalera mu omogoča izdidno lastno industrijo; lako bi morala poleni (Jerica izkoriščati sile Soče, podprta s kapilalijami i/. Trsi a. 1'oleg lega Ma t/.>!i:i račon:ili tudi z milini ]ioilnebjein v (Jerici, katero je gotov vit* dohodkom.
Za vse so h,rej že preskrbeli, sedaj ;e kar polreba, pričeli ločevali dežele ter ustvarjati novo pokrajino.  —  ¦  -     -
Kaj nameravajo prav za prav Italijani s leni načrtom? Pred vsem si hočejo utrditi svojo pozicijo v primorskih deželah. Ker se jim ni posrečilo poitalijančili jih do cela, in ker vidijo, da slovanskega gibanja ne morejo ndiiMli, ker :o prejiričani, da ob njihovem :a-dan;em položaju v deželi jm i....™;,* c/in_ -orna strmoglavili Slovani, so se zavzeli za -kupno.-l, in sedaj hočejo Ustvarili novo pokrajino. Na la način mislijo šiloma poitalijančili vse one Slovane, kateri hi pripadali • ej .pokrajini*, in poleni hi bila ta pokrajina nekaka  „drž.iva v državi l"
Kadar {>a bi se jim izpolnilo vse, kar pričakujejo od lake .pokrajina",   ter  bi ista
i'a kako si ti prišel semkaj?« je vprašal nadalje pek. Haj nimaš niti hiše! Ali si nemara namesto koga drugega tu?*
Da, namesto našega župnika. On ima nekaj zemljišča; a od tega mora plačevati desetino, in poslati, kadar zahteva nadvladika, Štiri dni v letu kakega moža v vojaško službo. Odkar se je pa nadvladika uganil, neee nikdo v vasi služiti tem izobčenim hudobcem. (-H-vello kolne in se pridušuje, da odvzame duhovniku planino, da mu stori to in ono. Zato si siromak na vse načine prizadeva, da bi zadostil, prosi, sedaj tega sedaj unega, kakor morov Takrat se je meni priporočil. Pomislil «em: divjih koz ni, medvedov tudi ne, kaj hi delal doma ? Mari greni, in bom videl ta dvoboj, ko že toliko časa ni bilo kaj takega,       in tako sem prišeU.
«,Taz služim zase, je dejal pok. Tisto majhno hišico, imam, pa moram opraviti vsako leto Štiri dni vojaške službe. Ta bo zadnji krat, ce Bog hoče, kajti moja pisma razločno govorč, in če bi hotel ta naš ljubeznivi gospodar ukazovati kakor lansko leto, cla bi se moralo vsak tronotek pod orožje, bi pa nam to ne ugajalo dosti. Saj pri nas v
dozorela tako, da bi bila povsem prikladno za priklopljenje k Italiji, tedaj bi nastala jedna jedinn želja, da se lo ludi zgodi.
Potem bi pa poslali v .domovino" klice, naj .i I re" zbere svoje vojake pod belo-ru-dečo -zeleno zastavo, kar jih ima doma, in kar jo ostalo Junakov4* iz bitke pri Aba G ar ima, pa naj pohiti proti severu, da združi ?. „m a te r j o" — ,rog io n e G iu li a".
S takimi načrti se dražijo duhovi med Italijani še bolj. kar niso že tako dosti na-draženi, škiljenje preko črnožoltih obmejnih kolov se poostruje, - in zal6 bi morda prav storile poklicane oblasti, ako bi dušile razširjenje takih pojavov, ki imajo ali pa se jim nadevajo protiavslrijske tendenco, storilo bi morda bolj prav, kakor pa lo slorč, kadar duSijo stremljenje južnih Slovanov, ki se bore samo za ravnopravnostl
Prav bi storilo, ako hi poseglo vir ... da se ne širijo taki nazori, katero hočoj' vcepili „knporijoni" vsemu laškemu ljudstvu v dušo in srce, kor uvldevajo, da oniagujejo, da trkajo na vrala novi časi, kateri jih spravijo ob prevlado. V svojem omagovanju porabljajo vse, kar koli se da porabiti, v svojo svrho proti Slovanom in proti državi* Zvijajo se sedaj okoli Ascolijevega načrta, kateri nam najbolj dokazuje njihovo onemoglost v politiškem bojevanju s Slovani. Ali naj s«; le zvijajo, jasno je, da oniagujejo, iu da tudi — omagaj o.......
DOPISI.
Iz 1'iilja. ~ „V Palju izhaja izza nekaj dnij nacionalno - demokratiški list BGazzeita dol Popolo". V svoji številki od 1. t. m, pripoveduje, da v prošlcm predpuslu je napravila tukajšnja .Oilaoniea" ples, h kateremu so smeli priti tudi uslužbenci mornarice, ker je to dovolil admiral pl. Hinke. Na to ape-luje g. admirala, zakaj se ni kaj takega dovolilo ium ... *,Aa Wateri je podila MLega Nazionale*.
Moj Bog! Naša »Citaonica« pa — .Lega Nazionale!"
Radi splošne žalosti v vladarski rodbini (kar »zalege*' seveda nič ne briga) je bil letos ples MČitaonices v njej lastni dvorani in ne v gledališču.  To se je naznanilo
Landellu vsi vpijejo, da je že preveč, in da nam bo treba početi kako neumnost, kakor se je godila v.Limonti»-
< Živili! > je dejal lovec.
«Da, da, — a sedaj, pravijo, je opat sv. Ambroža zbesnel kakor Turek in prisega in roti pri vseh svetcih in pri veh hudičih, da se hoče maščevati*.
cLehko je pretiti, a težjo storiti. Saj se mora pravda danes tu dognati po postavni poti, Ako tisti, ki se, bo bojeval za Limontino, unega obvlada, naj jim pa skuša kdo kaj storiti, če hoe?, da so dvigne vse ljudstvo ob Comskem jezeru*.
*Vi<H se, da si mlad, moj Loren-zino. Mari ne veš, da se pravica vedno le gospodom prisoja?«
«Kaj pa, če bomo mi vsi složni?»
«Pač se ti mora človek smejati. — Naj bi bili tudi vsi složni. — Vidiš tam na trgu tistih štirideset mož, oboroženih 8kopjem? Kdo se bo ustavljal njim, ki tičijo vsi v železju, in tako če bi tudi mahal po njih, bi bilo uprav toliko, kakor Če bi udrihal po, kamnu ?. In pa taki ljudjii so vedno pripravljeni tudi na smrt za tistega,.ki jih plačuje, i če bi bil ta vrag sam*.
«Pa mi?»
tudi admiralatu na primeren način ter se je | naprosilo g. admirala, da sporoči to uslužbencem pri mornarici. To se je zgodilo.
V drugih Časih, ko je bil ples v gledališču, so povabili vse načelnike oblastij in podrejene uradnike. Okrajnega glavarja so sprejeli vedno s sviranjem avstrijske himne in z .živio"-klici na cesarja. V gledališču je vihrala hrvatska in avstrijska zastava; sedaj v lastni dvorani sta bili podobi Njegovega in Njenega Veličanstva okrašeni s cvetlicami in z zastavami.
Kako pa je na plesu »zalege« ? Na odru stoji kip Dantejev, okrašen s cvetlicami, ki kažejo ostentativno belo-rudeče-ze-1 e n e barve! Gledišče je nakičeno z raznoterimi zastavami ; med njimi zaman iščeš — avstrijsko! Maske prihajajo v italijanskih barvah z m a rger j t ami. Godba svira himno »zalege«, — .nella pa-tria* in druge hujskajoče komade. In na lak ples naj bi bila povabljena c. kr, avstrijska mornarica?!
Pa, zakaj tudi ne povabijo na take plese okr. glavarja, admirala in drugih visokih dosUranstvenikov ? Samo iz tega vzroka, ker bi bili primorani pustiti svirati avstrijsko himno v navzočnosti takih mož, katere pa italianissimi — kakor sami govore — nočejo i slišati!
Vendar pa bi radi privabili mornarico na tak ples, da bi jim povečala prejemke!
Kako so zviti ti tiči!
H koncu še to: Ples »Čitaoniee« je fin ples, katere se udeležujejo dostojni ljudje, ne pa tak, kakoršen je pks »zalege" — »ballo mascherato" na kateri pohajajo razni dvomljivi življi, da tam tudi nemoralno nastopajo. Ples »frtaoniee« je elite — ples, oni »zalege" pa »ballo mascherato«, kar mislim, da razumejo naši — »čari b u r 1 o n i !*
Domače in razne novice.
Osebne Testi. G. Frančišku Hafnerju, ravnatelju na ženskem učiteljišču v Gorici, je podelilo Njegovo Veličanstvo povodom od njega samega naprušeriegš,. sUdnega upoko-jenja naslov šolskega svetnika ter ga oprostilo k temu pripadajoče takse.
Inžener pri namestništvu Natale Toma s i je dobil vitežki križ Franc-Josipovega reda. To masi (Tridentinec) je že dolgo vrsto kt v službi v Primorju; po njegovem načrtu je sezidana mornarična župna cerkev v Pulju (Madonna d mare), in isti Tomasi je vodil tudi delo pr» Jdanju ženskega učiteljišča v Gorici.
Dr. Marko K o z u l i č, sodni adjunkt v Jjjgijjn 3Balem, je imenovan okrajnim sod--   f&ss v istem kraju.
Bfež. sodišča svetnik v Trstu Em. conte S medna je imenovan višjega dež. sod. svetnikom extra statum v Trstu.
Kralj pruski je imenoval tovarnarja v Trstu Henr. Ritter-Zahony-ja častnim •   vitezom reda »Johanniter - Orden".
Odvetniški iapit je nar^d" ~ ^noto ori višiem «»—*«-"'^oaršču v Trstu z od-iiutum vspehom odvetniški koncipijent g. dr. Edvard S lavi k. Čestitamo!
Iz kontlugentue komisije za pridobil ino. — Nj. ekscelenca gospod finančni minister je imenoval višega finančnega svetnika Jakoba pl. Kuhačeviča členom te komisije, Avgusta Bruschvveilerja, ravnatelja tovarne v Izoli, pa njega namestnikom.
«Mi smo povrh, in nas imajo \u kakor za nekako strašilo. Kakor vidiš, so nas zagnali sem v cerkev, da bi se ne bratili z Bellanei. A če bi nam ukazali, udariti nanje, misliš, da bi tega ne storili ?>
«Jaz gotovo nei, je odvrnil iskreno
•IBravo, bravo!» se je zasmejal pek. 1 «Saj sem ti povedal, da si premlad! In | le to ti rečem, da če bi na primer danes ljudstvo iz Mandella s kom potegnilo | prati BeBa&cem, bi prišli pa recimo že "*j*&L Bellanei v Mandello prav tak6 delat z nami; daiws sem jaz palica in ti osel, jutri^pabom jaz osel in ti palica; oslov- i ski pogaHja&pa j»tjteti, ki je tepel včeraj, i tepe danes, in bo tepel jutri in pojutrišnjem hv vedno, dokler bo svet».
Tfti je končal pogovor, ker se je keamijajoJSima približal jeden tistih štiridesetih Čr^vellovihoborožencev s kopjem, ki se ja Setal medgnječo tistih divjih vojakov, in pazil, da bi ne nastal med njimi kak nered.
V največji dvorani nadvladikovega dvorca so se med tem zbirali gospodje, vitezi, grajščjaki, gospe in plemenite gospodične z dežele in iz gradov okoli jezera, tekmovaje med seboj s krasom
Razveljavljena razsodba. — Znani I naš goriški rojak, gostilničar Vodopivec v Trstu, je bil po dogodkih povodom smrU cesarice obsojen na 6 mesecev ječe. Njega bra-nitelj g. dr. Rybar je bil vložil na to pritožbo ničnosti, in te dni mu je došla od kasacij-skega sodižča na Dunaju odločba, s katero se razveljavlja sodba prve instance ter se jej nalaga, preiskati natančneje nekatere okol-nosti.
Slovenka in Italijanka pred sod-,,|j0. —. Vsled znanih demonstracij v Devinu je postavilo državno pravdništvo na zatožno klop tudi tri gospice po § 305.; med temi je bila tudi učiteljica g.čna S c h o 1 z, češ, da je zaploskala z rokama in vskliknila: »Živio, dol Lega!" Za ta strašni zločin je reva sedela tri dni med 22 soobtoženci pred okrožno sodnijo v Trstu. Toda niti ene priče ni bilo tekom cele obravnave, ki bi bila le od daleč obdolževala g.čno Scholzv Vsi, ki so bili o tem poprašani, Slovenci kakor Italijani, so naravnost zanikali njej podtikano dejanje. Vkljub temu je državno pravdništvo vzdrževalo obtožbo z železno vslrajnostjo in predlagalo, naj se kaznuje tudi ona. Toda sodni dvor jd je oprostil, kako;1 tudi obe gospici Plesovi. V razlogu je rečeno, da tekom cele obravnave ni bilo proti njej nijedne obdol-žilve. — Njena nedolžnost je bila torej sijajno dokazana! - Toda c. kr. okrajni šolski svet v Gradišču jo je takoj sinpendoval in ji j odtegnil plačo. Otroci so pohajali — a gospice niso hoteli niti preslišali!
Dne 2. decembra, ko je bilo blagoslov- , Ijenje »Šolskega Doma", in je bilo tam vse natlačeno ljudij, je letelo kamenje z nasproti stoječe hiše. Žena L o v i š č e k je bila zadeta v desno ramo tak6 silno, da nad S dnij ni mogla nič delati z isto roko in je moral mož Jmesto nje najeli drugo osebo. Kamin je pobrala. Zdravnik je konstatoval, da bi bil isti kamen vzročil veliko nesrečo, ako bi koga zadel v glavo. Naravno, ako so bili že nasledki udarca v i ramo tako hudi! — Dasi je bilo redarstvo takoj na licu mesta obveščeno o dogodku, vendar je vsa reč nekako zaspala. Šele 10. februvarija je bila uboga »Lovišče k prvič preslikana, ne da je sodnija vedela, ktlo je metal kamenje. Toda vse te reči ni bilo mogoče potlačiti, — in naposled so našli vitežko junakinjo —- gojenko c. kr. učiteljišča, hčerko nekega profesorja Benedetti-ja. Pretekli teden se je vršila proti njej obravnava pred kazenskim sodnikom I. istance (torej prestopek!) in obsojenaje bila na — 10 gld. globe. Uboga L o v i š č e k naj se za svoje bolečine in za stroške obriše pori nosom! Benedetti je še vednogojenka c. kr. učiteljišča!
Ali naj pišemo še kak komentar? Čemu! I
Na okrožni sodniJI r Goeloi — rakovo pot. — Danes je bila določena na okrožni sodniji v neki trgovski zadevi obravnava med dvema slovenski m a strankama. Jedno je zastopal dr. Stanič, drugo dr. P a j e r. Sodni dvor je pa bil sestavljen tako, da eden le lomi slovenščino, drugi je niti lomiti ne zna, tretji pa je izjavil, da slovenščine nič ne razume.
Dr. S t a n i č je zategadel sodni dvor odklonil. (In v resnici se je takoj pokazalo, da ve3 sodni dvor ni razumel niti tega: z a kaj se je šlo v tej pravdi!) Vkljub temn }» sodni dvor sklenil, obravnavo nadaljevali, za slovenščino pa poklicati tolmača, ki pa ni vsposobljen za ta posel. — Dr. Stanič je naznanil proti temu sklepu pritožbo ničnosti in ¦— obe stranki in IS prič so zapustili dvorano, da se raje med seboj poravnajo. Za danes dovolj!
Deželni zbor goriški. — Število poslancev je sicer zdaj popolno, toda zborovanje prične zopet šele po beli nedelji, torej n'Mco 11. aprila.
in novejšim krojem obleke, z dragocenim lepotičjom in s spremstvom.
V dolgi sobi pred tisto dvorano jo I kar mrgolelo dvorjaničev, strežajev in oprod.  V prestranem  dvorišču  je odmeval topdt konjskih kopit, lajanje psov | in kričanje hlapcev.
S kako težavo in kako* brezpo-trebno so vozili seboj gospodje to veliko spremstvo in pa vzlasti konje v ! malo vas, ki je čepela med jezerom in strmo goro, in v katero so se mogli pripeljati le z ladjo ali pa priti peš po gorskih stezah! Vendar so morali seboj vzeti tudi spremstvo, da bi ga videl svet, in da, bi si mogel po tem ustvariti pravi pojem o bogastvu in blagorodnosti tistega, ki ga je vzdrževal.
Druge sobe tistega j ako prostornega poslopja, iz katerih je bil razgled na trg, so bile prenapolnjene z ljudmi nižje vrsto. Prišli so tje,ker.so bili bodisi hlapci kakega gospoda ali prijatelji kakega postrežnika ali oprode; marsikateri se je tudi znal vtihotapiti s tem, da je spretno spustil kaj drobiža v stra-žarjevo roko, naperjeno proti njemu pri vhodu.
Med plemenito gospodo v veliki dvorani sta se šetala tudi odvetnik sveto-
Vlada grofa Thuna, ki hoče vladati z J desnico, torej tudi s slovenskimi poslanci, se ne upa do nikak-»ga resnega koraka proti prepotenci italijanske opozicije, dasi ima v rokah vso moč, da jih nauči pameti in spoštovati tudi slovensko dvetretjinsko večino v deželi. Pripravlja se celo, da izroči deželno upravo na milost in nemilost tej opoziciji.
Namestnik grof Gočss je bil v soboto v Gorici. Imel je večje posvetovanje z dr. Pajerjem. s katerim sta prereSetala vprašanje o bodočem deželnem glavarju in razne druge morebitnosti, ki so s tem v zvezi. Dr. Pajer je zadovoljen z vspehom tega razgovora. — Grof GoCss je posetil tudi dr. G r e-gorčiča, ker je namestnik deželnega glavarja in bi bilo vendarle predemonstrativno, ako bi ne stopil za par minut tudi k njemu. Drugega pomena ta poset nima.
Italijani se kažejo zdaj ,na zgoraj* prav | krotke, da ce!6 spravljive.   Na  Dunaju dobo o njih najlepše sporočilo, i/, katerega bo donelo, da smo Slovenci fi-di, ki   preveč   zahtevamo. - - C:*.-16 deželnemu Šolskemu zalogu Italijani niso več povsem nasprotni, le iladin predlog bo treba nekoliko premeriti, dasi so izjavili, da ne pridejo v zbor, kedar bo kaka ' točka v tem pogledu na dnevnem redu. To- | rej premeniti Jiočojo   vladin   načrt  zakona! Da, ali kako V   Premene   ga   lahko   tako, da bo pozneje slabše negu je dandanes!
Skratka povemo: Zdaj pridno delujejo vsi mogoči stroji, da bo slovenska dvotretjinska večina izročena na milost in nemilost italijanski manjšini, kar se jim utegne Uidi posrečiti. In tako vladanje imenuje grof T h u n: vlado v /mislu združene desnice ! L"pa hvala za njo! Ko pojdejo naši poslan«'i zopet na Dunaj, naj povedo klubom desnice, koliko vrednosti ima beseda grofa Thuna na Primorskem !
Aposlel nestrpnosti Iu srd« proti Slovencem. — Poročajo nam i/, mesta: »Tukajšnji »Ctir-Vereiu* je odpustil siojega služabnika iz flužbe iz raznih \zrokov ter je vsprejel drugega, kije priden, delavn, polten mož, ali slučajno slovenskega rodu. Zdravnik za kurja očesa iu lek.rnar Kurner ni mogel zatajiti svojega srda proti Slovencem tudi o tej priliki; zahteval je, da morajo odpustiti novega služabnika ter v.sprejeti ali Italijana ali k večjemu Nemca.
Skoro gotovo hi g. Kurner rad spravil na to službo kakega Italijana iz kraljestva, kajti Nemci so mu ravno tako pri srcu kakor Slovenci.
Spominjamo se, da ta gospod je glasoval svoj čas v občinskem svetu proti podpori za napravo orgelj v cerkvi Sv. Ivana z opazko : to je u e m 5 k u cerkev! Zakaj ? Zato. ker reaiei v njej pojo neruski.
G. Kurner ima sicer nemško ime, a moral hi niti Slovenec, kakor je več dmjjih Kurnerjev, kajti tudi on jo dobival frvi poduk v slovenščini! Kako da je postal Italijan ter zagrizen sovražnik Slovencev, lega menda on sam prav ne ve.. .*
OasI se menjajo. — Šjor dr. V i ne i s Koma, oče očeta tiste za Slovence prelju-beznjive pesmi .Mnrameo", govori pri sod-nijskih obravnavah — slovenski! — In tudi laški odvetniki v B1aSki* Gorici vlagajajo izza zadnjih časov pri sodiščih - slovenske vloge. — Kedo bi bil mogel sanjati o kaj takem še pred par leti?! Laski gospodje odvetniki se boje, da ne bi presl.1 njihova slovenska klijeutela popolnoma v roke slovenskih odvetnikov. .Sedaj je v Gorici T> slovenskih odvetnikov, ki imajo več posla, kakor pa vsi laski skupaj. To število pa se v nedaljncm času >e pomnoži — vsled česar odpade zopet neka; klijentele laškim odvetnikom, ki vsi kaj radi pobirajo slovenske groše, ali so kljubu temu strastni sovražniki slov e u s k e g a n a r o d a, kateri jih redi. Kaj pa počno tačas, kadar se
ambroškoga samostana in odvetnik L-i-montinov. Bila sta oblečena v doigo svileno obleko vijoličaste boje, ki jo i molu zadej nukvi kupno, podložen s horme-linovim krznom; kapuoov kljun jo bil taktf dolg, da je segal do pete. A li-montski odvetnik ni imel v roki >rebnio palice, kakor njegov nasprotnik. To jo
' bil častni znak le tistih zagovornikov, ki so zastopali pravdo kakega viauike ali pa kako bolnišnico, kakega samostana «li drugo pobožne družbo.
Z • rr.jntskim odvetnikom seje sprehajal Otorino Viseonti, Lupov gospod,
I ; i je bil obečal svojemu oprodi, da »vido s Bolluiio tisti dan, katerega bi imel b.ii dvoboj. On je bil zal vitez v šestindvajsetem letu, in ker bomo o njem veliko pripovedovali, naj nam bralec ne zameri, če se nekoliko pomudimo pri njem, da ga upoznamo.
Ottorino Viseonti je bil sin Uberta, brata Mateja Velikega, torej bratranec Galeazza Prvega, ki je bil umrl jedno leto pred temi dogodbami, katere pripovedujemo. Ottorinovi bratranci so bili tudi Marko, Luchino in Ivan, še živi Matejevi sinovi.
(Daljo pride).
jih naše ljudstvo popolnoma otrese, ter nikdo več ne prestopi njihovega praga?!....
Tako jim počasi preide veselje, zavzemati  se za izzivanja v smislu   »Nlarameo" !
»CoiTlcroru* učenost. — »Corriere" od sobote pravi, da Gorizia ne prihaja od Gorica, ker: 1. Gorica stoji že 900 let, a takrat še ni bilo Slovencev. — 2. ker to ni dokazano s kako zgodovinsko listino. — Da so Slovenci v teh krajih že nad 1300 let, je znano vsakemu otroku, ki hodi v šolo, le »Corrieru" ne ! Kakor se vidi, cepci okoli wCorriera* ne poznajo niti italijanskih zgodovinarjev, ki so dovolj pisali o dohodu in bivanju Slovencev v teh krajih in o njih bojih z Longobardi; zato tudi ne moremo zahtevati, da bi poznali znamenito Longo-bardsko zgodovino slovečega Pavla D i a-cona, čegar 1000-letnico bodo praznovali v bližnjem Čedadu.
Da je pa Gorica slovensko ime, priča beseda samo, priča furlanska (j uri ca, priča dejstvo, da je gotovo nad ."(J drugih Goric na jugu in severju, koder so Slovani. — Ako „<;.* ne vi'-, naj pogleda v tiare listine, in videl bo, da vas Gorica je spadaia pod duhovnijo Solkan. Tu so bivali Slovenci, ki so gradili prve koče .na Gorici* okoii sedanjega gradu, dali so torej našemu mestu postanek in ime. Slovenci so bili prvi gospodarji, italijanslvo se ;»» ie umetno semkaj zaneslo ! Sicer -i' s o<p?:i okoli ,<!.* o t"i» li'1 bomo prepirali !
.Le-Itfiml dlseendcutt d. I hitlul«. — Tako pUe „U Popolo istriano* o primorskih Italijanih. Tudi .Karjola* je ponatisnila razprto te besede ter jih označila z „bel! Nsiin t« parole*. Kakšni pravni nasledniki Latineev so uasi Italijani, j»- ob'V znano, a!i vendar ponovimo tukaj nekaj imeit, ki pričajo o .latinskih* prednikih primorskih Italijanov. Poglejmo kar po Gorici! .Bombic, I$.ilit\ H.ttMič, Cotie, ('Xčut, Kocijančič, ;!v-gorič. Golob, I.ič.-n, Kodermac, Piuavčič, Kor-Vn", Prinčič, Perinčič, .Mihelič. Mozetič, Možic, Kofol, Glcsčič, Cejan, Travan, Tončič, Pavletič, Tomšič, Mani-ič, Plani*iV itd . itd.. itd.. Ali pa nemška imena: Seppenhof-r. Stciuer. F.gger itd. Dr. Hgger, novo »voljeni poslanec za Gorico, je sin popo!:io:>ia nem-kili roditeljev; njegov oče jr bi', trd Nemec iu tudi dr. Kgger se je čutil še pred nedavnim časom Nemca, dokler se ni prelevil v Italijana v smislu .Trnom-* pi> uplivu dr. Pajerja. l»r. llaubela je če;ko- utorav>ke rodbine, in oče njegov se damisuj-i dan '¦'«; rad govori če^ki.
.Toda vsi ti, kakor Italjani v I-Id, so .legittimi diseemb-utš de« iatiui*. in vsaki izmed njih ima .legitimno* spričevalo v žepu, da njegovi predniki so biti v žlahti z Bomu-iom in Bcmoiii!
l*Hmre*nj<».         V  p«>tek  predpohidr.e
je v gostilni wVittoria'' v Z.igr.idu neki Ivan Moro usmrtil svojo ljubico Mer.-<'dr.s Kabns ter potem ustrelil -lamela sebe \ prša. Banjen je nevarno. Pr;»\iio, «hi sta oba iz Solkana •loma.
Nora brzojavna postaj«. — On- i. t. ni. so odprli v ZdravSrint v politiAkem okr.i.u gradiskem novo samostojno brzojavno pos; i;o z omejeno dnevno složno.
Težka riba. — 'Poročajo nam .: Vipavskega: .Pri Velikih % »bljah na Vipivskom je vlovil neki ribič jako veliko in d.\ ¦iogla-vatrro ff,arh-d'nre!M. ki t"hta cki'!: 7 fcihrgr., kar je nekaj   rienav..>lnega*.
Javno Tpra>anje.         Po i nas!»»vom :
,V.il .:o na uaročbo* v .Go^po !.>rsk^'!ii "is»»i* oti '!ne ".H. jannvarija i. L St. TJ. vabi ,-]. c. kr. kmetijsko društvo v Gorici ni .-k::pno naročijo bakrenega \Urijo'a i:i •:vS*i '¦' ^a .-'.epla pt.d naslednjimi poboji :
1. Kupna ri-iu :.a bakren: vilnjo'. iprve vrste) je določena n.i -!V yM. »u "H kr. kvintal.
l'od naslovom : .Sp:» <'"> P<V',)j^ ]>'<¦*¦ se čita:
,Naro/i'.e se sprejemajo do ko;iea marca Js9'.>.*
N;.Si pi»M-s:nikt >-1 ^'r v.a !u vabilo odzvali ter hiteli turcM'« p<;tr« biit g.i blaga; a kako >o oaupu:.'i. ko sk ;t:-a je naziuiiiio, da je cena iiitrt;«^« -vrsana. Naj slede shičars:
Bne -2*2. fvbruvar:j:i je hotel Au'.ou Skolari* i/. Vipol.v. naro:i'.i okoli 89 kv. vilrijola, a tega ni i:a'n-čiti zamogel. ker so nai postavili ceno HO g!d. za krint. Dne 23. fe-bruvarijii t. L >:,i se zgladila za naročitev vitrijola Jo?,efSvL::go:, veleposestnik iz Urnovka in Anion Mariulč. posestnik iz Visnjevika. tirna so pa fiV.auii ceno 2\) gid.za kvintai. Ker se tako postopanje ne strinja z _ oglase-m, oziron;a vabilom st. c. kr. kmetijskega društva, in ?. ozirom, da se širijo gWe zvišanja cen vitrijolu sumljive vesti, se prosi slavno c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, da blagovoli pojasniti to zadevo. V imenu mnogih posestnikov v Brdih: K. M.
Tatovi in cigani. — S Krasa nam pišejo: »Pri nas na Krasu se tu in tam pojavljajo tatvine. Tatovom pride vse prav. Osobito se jim dopadajo klobase, gnjati, žganje itd. In vkljub temu, da imamo več orož-niških postaj, vendar ne pridejo orožniki ta-, lovom na sled. Gotovo imajo tatovi varna skrivališča. To je pa tudi čudno, da odnašajo kar po deset kokošij od hiše in da jih ne zasačijo —-bodisi da se kje gostijo ž njimi, bodi si da jih prodajajo. Vsekako žalostno je to. Pričakujemo več pozornosti od strani poklicanih Ciniteljev. I           Cigani se večkrat potepajo in klatijo pri
nas. Najvefc je takih, ki so iz postonjskega I okraja doma. Ti klativitezi so zel6 nadležni I in jim tudi vse dobro ugaja, kar jim pride v roke. Oudno, da smejo ti ljudje tirati toko nomadsko življenje v nas, dočim se berače zapira in dolgo Časa po zaporih — redi. — Upamo, da se vendar leh nebodijihlreba ko« daj znebimo?!*
Društvene vesti.
Udltcljsko društvo m goriški okr aj
;e zborovalo dne 2. t. m. v Gorici. Na istem ^ je — kakor čitamo v ,Slov. Nar." — soglasno izjavilo, da se obsoja pisava »Soče" in postopanje »Sloge^adi zffimih pisem.
Kar se nas tiče, je nam vse jedno, kaj se sklepa po takih shodih, ker hodimo pot, katero smatramo za pravo v tem pogledu. |)a pa obsojajo tudi .Slogo" radi znanih pisem, ki so bila svoj čas točno pojasnjena, tki kaži', da so ljudje, katerim ni mogoče no-•:vne reči dopovedati, ''le si mislijo na ta ii:ičin pomagati, >o jako varajo; s tem le ii.aii«: pri uplivnih možeh zanimanje za na-,¦,'.'. nji* delovanje v prid nčileljev. Sicer bi -, i radi vedeli, kateri vsi so bili na onem „so-¦r-l,«.siu'iii' shodu?!
Odbor hrv. društva , Pro.svJctH* na
Dunaju   m.'  je   konstituiral   v  svoji   soji od
1,T. iVbrnviirijii ; v upravnem odboru so gg.:
itragntin pl. !"*> n A k o v i č. predsednik; IVlar
': a č i r s k i,    podpredsednik;    Josip    Ju raj
slnissinaviT.   tajnik:  Angust H a u e r.
:.•-gajnik : Ivan 'liri! K o v a č i č, knjižničar!
V:!on   Ulažkovi«*,   arhivar   in   odborniki
; ¦'.:>  IS o l ko v a*   in Kan   K e r n.       Od-
:ovi   Jiau!i"iluiki   gg.: V i 1 i m   (« o 1 u h i č,
i;   ,ivi! II o i' f m a n u iu Dragolin V v v r i k.
!;«-vizijun:dni   odbor   g/.:   Vilim   K o h n,
,. - :   Lali«'   in   Ivan M a h n i k.       Dopise
.   <   .-e   hrv.   dr.i-tva   ,,Pn..svj"h'*  se prosi
-. ::d>U)])u'i naslov pošiljali: Dunaj II. (Jrosse
Sf .¦¦/^¦'•if     15,    (Jaslhails      ,ZUr    goldeuen
innMvo se ub jednem zr.livaljUJir tem |,i.fi,::: v^lii onim uredljl-tvoin, katefa so mu \ ¦¦ '::;.«!;» JnI aii brezplačno, ali za znižano eeno.
Dijsfd.ij je dobivalo nastopne časopise : ,!».'¦ D ran*, .Hrvatska (Iroalia*, Hrvatski r.iiiiiikki glas". .Hrvatska krtina*, lhvatsko pr>:ui», ,Hrvatski rudnik", J.nvačko-ribarski \ <¦-¦!;:>»*, .Nada*, »Narodne N'o\iiie", „Nai-.» >.'>.'¦', »Saraiev-ki li*i*  in  »Soča*.
Razgled po svetu.
Otfcr.Hka kri/H. -¦- Narodna stranka " iit.ela veliko skupnim), na kateri se je i'iiC(!a, zdrobiti s,- z liberalno. l'os!anee ll«»ran-ky, ki je pted^eitova! tej skupščini, juiit.me b,ij«r utiliisUT za notranje p».d«\ SzfSl li:U ihu?:.li zbnrnieo, ali Slovani na Oger-keni :^^k.i> pod pritiskom azijatskth Madiarov.
M i ni s t er ski predsednik Sz«-1l š:i u;ini>tri rV;ervary, iVnv.el in Dani«'1 so ptii'.: ti. t, i::, na Dun.ij. Szel! je ime! daljše j.•'••-,e!n\;u»je Z »rresfun; Tiiiinoui.
Shodi   na   *\;5kem.  ~   V   zadnjih
dni h j*- lilo na <"'.e*k«.'iu mnogo shodov, na k-ierih so tt+ki poslan« i poročali o svojem dilovanju. Na vseh i« h shodih so Čehi o.ioj-r.ii.ili taktno postopanje mladočeske ^'.f.itikv, posilim".-:;! >o i.'.rek'ii zaupanje iu pr.{io;*na}i <». da ^e poiitika, sloneča na so-.: ..irt:.-v.i «1»-;.'-• r. za č"-k: SMrod in za dr-,''a\'i :,?J'i>l;i.s. K«v!l.č[Bii !:.»; Se ie nnieni, da pro!i spra-* r. Ne-: c   u: \-'.'.v i"-i'i n kake btv.i.de.
I>pj>t<ltlf /-bor!.        Miiiolet-k:   *\A ;«
,:..¦: ."». f. iu. >.-_i. \ k.if-:i ';,>< sk!<-ml > k i i-'.:?; de.Vin i .'it are ,"'e r>r«'di t.! e ser a !....:¦( a, >.i:,ls) t jr>«. - k i ne?, zborih .-kliči« •• "v f-i/r.i.j. h.»-r \:>)'>' vl.ida počakati i/.šdd l >*.i\iiy un-_ dr. Katictinom in t:n.!skiini i'-l_as,:. (!->¦:; >\r>.. /bor se >nid«' najlirz že i*. \ »i. Viad.. ,e iif,i;-'::.; d;> It), maiva li-r-- a., iiL« m- Ne:.;*'! «'.Š1(ič:jo gli.de vstopu v :-:'. .Jio: tS-ški. \Ku,i:r Ne::!U'!!i mesu- dnij -.-, d.s do/"Uw .--.o a poPvi-!ovanja glede i :< ^vas.i.i. "l'a po?vetov.'.i.i;,i m» kk»«.čatia iu .rt, i.i likih^nega vzroka več odla-ati > skli-' vas^ti.j df-ž"lmb iditirov. N.-::iei se na pod-. .gi »hI. nje'ta>M programa .ahko odločijo glede v-tipa v dežf l::i zbor.                          ,
,1'rofc od Itima*. — Nt-tr.iki ra iikalci, iui f. le. :\:a \\\,)t in .Schonerer. vpi^-o: ,.1'rof- t>d il.:i«a* ! ter ^^J.ijo za prest«.p k prot-s-!:ua.V.m:t. Ker ima vsa akcija proMav-{.tri.sk:/n •_.•.».- sit ti radikaii-i vero le zlorab-hijo. iu« L.: r..?bih Av?triJo ter se po pru-l*štan'.M.u ziiu'«li pr.j z Nemči:o, j-.- vlada stopi;,! na nege U-r zaukazala postopati strogo proti ; u o.: e ni s k i m agitatorjem v letu pogledu, da se i.dpravijo proko meje.
Na severu vpijejo: l'roč od [{ima! škileči v ,rajh*. na jugu pa vpijejo: V Rim! skeleči v ^kraljestvo*.
Tudi na jugu bi bilo treba nastopiti drugo pot proti .inozemskim" agitatorjem!
Nemški program. — V kratkem se zbero na Dunaju deiegatje nemških strank, da predlože skupni narodnopolitiski program avstrijskih Nemcev. Nemci na Češkem zahtevajo, da se Češka razdeli v nemški in češki jezikovni del, samo 6 do 7 mešanih sodnih okrajev bi bilo.
Velika eksplozija. — Dne 5. t. m. se je v La Goubronu (Francosko) neposredni bližini mesta zgodila strašna nesreCa. V skladišču za s m o d n i k j e nastala eksplozija. Mnogo poslopij je razrušenih, mnogo ljudij je ubitih in ranjenih.
Eksplozija je bila grozovita. Vsa poslopja skladišča so porušena, pa tudi vse drnge hiše, ki so bile v bližini, so razdejane. Dva kilometra v okrožju ni nobene nepoškodovane hiše in tudi po poljih in vrlih je vse uničeno.
Eksplozija jo prozročila velikansko škodo., Štiri kilometre na okrog so bile razbite vse"§ipe.:
V skladišču ju bilo 50.000 klg. sinod-1 nika. ^ksplpzjja^Je nastala vsled kemičnega razkrajanja tega smodnika, torej ne zadene nikogar krivda.
Papežu se je obrnilo popolnoma na bolje tako, da se ne izdajajo več poročila o. njegovem zdravstvenem stanju. Zdravniki pravijo, da papež- bo še dolgo živel.
Španija. — Dosedanje ministerstvo vr Španiji je vsled neznosnih razmer odstopilo. Kraljica regentinja je naložila Silvelli, naj sestavi novo ministerstvo. Silvella bi bil niini-sterski predsednik; predložil je že imena novih ministrov.
K tiski car, o katerem so baš zadnje čase Rusiji neprijazni lis'.; pisali, da je bolan, 1 ride — kakor zatrjujejo poročila — prihodnji mesec na Dunaj v obiske k našemu cesarju. Za vsprejem carja se delajo baje že priprave.
Razgled po slovanskem svetu.
.Mržnja preko trobil. — V .Edinosti" čitamo: V Uarkovljah vlada velika razburjenost, k e r v o d sivo občinske Šole je strogo p r e p o v e d a I o u čenč e tn i n u č, e n k a m, u d o I e ž i t i se m a š o z a-du.šuiee po pok. župniku Černetu. A vzlic temu je bila barkovljanska cerkev natlačena otrok iz vseh slovenskih oddelkov poleg množine rodoljubnih in vernih Rarkovljanov. Šolski prostori slovenskega oddelka so bili vsi prazni.
Torej, celo preko groba zasleduje mržnja nasprotnikov vzakogar, ki je bil v svojem življenju  —  mož!
Nekaj o okrajni bolniški blagajni v Trstu. — Znani Hascovich je 1. t. ni. v seji občinskega svela vprašal župana radi okrajne bolniške blagajn«', katere upravo je prevzel magistrat kar nenadoma, ne «la bi bili znani vzroki za to. Zupan je odgovarjal, da oduosiiji v blagajni v poslednjem času niso bili povsem normalni, da je zašla v velike upravne težave, iu zato da jo uporabil magistrat svojo oblast ter prevzel upravo v svoje roke. Zupan je prosil vprašale«, naj se zadovolji s tem pojasnilom, ker več mu za sed.ij ne more povedali. In res, znani prijatelj delavcev Hascovich j«? bi! zadovoljen.
Za tem nekaj tiči, kar že pride na dan. Tisi«! „težave" treba vsekakor osvetliti, — pa luijbrže je za njimi skrito kaj takega, kar bi ne bilo ljubo in tudi ne častno za Ualjane, ako bi se zvedelo v javnosti. Ali je res tako? Javni shod pol. društva JMhtost" v Šmarjah na Pomjansčini dne i2(i. pr. m. Namen mu je bil stopiti v volilno borbo za izvolitev občinskih zastopnikov v občinah Ma-rezige iu 1'omjan. Shoda se je udeležilo jako mnogo kmetov, ki so poslušali ali v sobani, ali zunaj nje verno gospode govornike. V imenu isU-rskih deželnih poslancev sta došla gg. br. Mate Trinajsti č in prof. Matko Mandič: Spinčič iu Laginja radi za-držakov nista bila navzoča.
Od pol. druSlva JCdinost" poleg gosp.' M a n d i <• a so bili navzoči: dr. (Just. G r C g o-rin, «ir. Olokar IWbaf ter Makso C o t i Č. l/.med duhovščine na Pomjausčiiii so prišli: dekan Ladovac, /.upniki, Toni si č. Šašelj, (J as pernic in kapelan C.oija. Tudi uči-teijsho je bilo ilobro zastopano.
Predsednik M a u «1 i č je povdarjal glavni namen današnjega shoiia ; pogovor o občinskih volitvah. Opisoval je, kako je svojedobno italijanska vl.oiajo«"a stranka snovala velike občin«. priilrufcevaje mestom v okolici ležeče vasi, Nailej.da se je namreč, da bodo laška mesteca toliko uplivala na hrvatske in slovenske vasi, «la jih polagoma poitalijancijo. V m-kaler.h krajih se jim je to — žal — posrečilo. V mnogih pa se je zg«'dilo baš naspotno. Tako se je zgodilo u. pr. v Bu-zelu. Zminju, 1'azinu itd. Sedaj pa hočejo povsod lam, kjer so take. naše občine trde ko.-ti, zonet ileliti občine na dve in več manjih občin. V zadnjem zasedanju j«; večina dež. zbora \sprejela zakon za razdelitev občin I\»zin in Pomjan. (Slede poslednji; občine se jim je tudi posrečilo, kajti doličui zakon je dobil cesarsko polrjenje.
Prvi se je oglasil za besedo veleč. g. župnik Tomšič. Dokazoval je :•• konkretnimi podatki, kaki prijatelji so našemu ljudstvu ta laska gospoda. Pred volitvami obljubujejo vse možno, ali po volitvah ne vedo ničesar več, in gola resnica je, da od vseh obljub, ki so jih delali do sedaj o vsakih volitvah, se ni uresuičila niti jedna. Navajal je podrobno vse take slučaje: obljubljene vodnjake, ceste, pnti, šole itd.
Nadalje je dokazoval, da namerjana železnica Trst-Poreč-Kanfar bode imela gotovo zgubo in sosebno občina pomjanska da ne bode imela prav nobene koristi od le železnice. Krivično je torej, da bi tudi ta občina morala prevzeti garancijo za isto. In vrhu vsega pa hočejo rabili le Furlane na gradnji te železnice in nočejo privoščili domačinom %zaslužka.
Potem se je govornik dotaknil vprašanja hrvatskega gimnazija v Pazinu v dokaz, kaki prijatelji so laški signori našemu ljudstvu.
Za besedo se je oglasil dekan Ladovac: Sešli smo se, da vam damo nekoliko navodila za predstoječe volitve. Teh navodil se moramo držati, da popravimo naše zlo.
Kdo je kriv na tem zlu v Istri ? Slovenci dolže Italijane, Italijani Slovence. Res je, da tudi mi smo krivi in sicer v precejšnji meri. Nekoč mi je bila prilika, da sem posluša! pogovor neke italijanske družbe o volitvah. In takrat je menil jeden teh gospodov, da so ni bati takih nasprotnikov, kakoršnji so Slovenci in Hrvat«, kajti proda ti za 1 gl. sebe, svojo ženo in svojo hčer! To je žalostno! Drugi izgled. Nekoč mi je pravil neki visi gospod: „Vaši ljudje so kakor živali !• Nevoljno je zavrnil ta izrek. A gospod je odgovoril: ;V neki vasi niso imeli šole. Vprašal sem ljudi, da-li bi jim ne bila potrebna šola ? Vsi so pritrdili. Vpraša! sem jih potem, v katerem jeziku bi hoteli imeti šolo? Odgovorili so soglasno: kakor mf govorimo; po'domače, to je, slovenski. Ko pa je prišla, komisija, da se prepriča o tem, prišlo je les par mož in ti so zahtevali pred gospodo, da, šola bodi — italijanska!                         ]
To je govorniku v dokaz, da  smo resi mnogo sami krivi.  Zato  kliče:  sloge  treba med seboj in vzajemne podpore! Predsednik Mandič. Govornik je načrtal na kratko, kako se je deželni zbor preselil iz Poreča  v Pulj. S tem so bili hrvatsko-slovenski   poslanci   zadovoljni, v nadi,  da se  jim   bode  v  Pulju bolje godilo, nego se jim je v Poreču. Varali jjfo se: v  Pulju je bilo še huje, nego v Poreču. Naprosi! je svojega tovariša, gosp. d r a. M a t k a  T r i n a j s t i t a,  da  bi sporočil o zadnjem zasedanju rečenega deželnega sbora. Dr. M a tk o T r i n a j s t i č je govoril med drugim :
Naš program je jako priprost in jedno-staven: to je borba za življenje!
Zlo, ki nas tare v prvi vrsti, je krivični volilni red, po katerem že na 8000 meščanov prihaja po en poslanec, dočim imajo 25000 kmetov tudi samo enega poslanca. Od toda prihaja, da smo v znatni manjšini v deželnem zboru samem, a v eksekulivnem organu y/, dež. odboru gospodujejo le somišljeniki nam nasprotne stranke.
Potem je govoril o znanih dogodkih in sklepih v istrskem deželnem zboru, o težkoči deželnih poslancev slovanski'i ter je navduševal narod, naj vstraja v boju zoper Italijane in geslo mu bodi: Proč z irrodento! Bilo je na to tudi glasov iz ljudstva, ki so prosili poslance za raznotere reči, na katere so dobili takoj pojasnilu.
Župnik Milko Šašelj je predlagal naj se dež. poslancu d.ru Tri it a j sli ču izreče z a hvala i n z a u p a n j e. Ta predlog je bil vsprejet soglasno in ob splošnih živio-klicih. Zahvulivši se na izraženem zaupanju, je pozval dr. Trinajsti C zborovalce, naj izrečejo tlanes jasno in slovesno, da-li pritrjujejo temu, da se hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru istrskem ved no in dosledno poslužujejo svojega materinega jezika?! V tem hipu je uprav zagrmelo med zborovalci: Da, da, le v slovenskem in hrvatskem jeziku!
Župnik Tomšič je utemeljeval nastopno resolucijo:
»Javni shod, zbran v Šmarjah dne 26. februvarja 189'J, prosi slavno c. k. okrajno •glavarstvo v Kopru, naj imenuje v komisijo za reševanje reklam glede volilnih list, pravične in poštene može, in sicer v jednakem šlovilu iz obeh strank".
Resolucija se je vsprejela soglasno. Odvetnik dr. R y b a f je razjašnjeval razmere na naših oblastih in se je še posebno skliceval na dva najnoveja kričeča slučaja na okrožnem sodišču v Rovinju in na dež. sodišču v Trstu, oziroma na nečuveno postopanje dveh italijanskih braniteljev, katera sla zbežala iz dvorane iz gole sovražnosti do našega jezika ter je predlagal resolucijo, da se poživlja slavna vlada, naj pošilja v t e kraje, ki so po veliki večini slovenski, le takih uradnikov, ki poznajo in umejo slovenski jezik! Ta resolucija se je vsprejela soglasno. Na to je bil shod zaključen na običajen način.
Pokazal je ta shod, da ljudstvo se zaveda bolj in bolj svojih potreb, in da je tudi pripravljeno, bojevati se neizprosno proti naklepom Italijanov.
Iz iicdaljtto uiinolosti. — V Milanu izhajajoči list »L' illustrazione popolare", Vo-lume *XVH N. 19. od dne 7. marca 1880. je pisal o narodnostnih odnpšajih v Istri nastopno : ,Na semnju v Pazinu, ki je jeden najvažnejih v Istri, se zbirajo najrazličneji tipi slovanskega plemena, bivajoči v Istri. Ti Slovani sestavljajo 2 tretjini prebivalstva vse Istre, dočim sestavljajo Italijani, ukupno s priseljenim avstrijskim življem, zadnjo tretjino prebivalstva.
Naslednikom pokojnega dr. Costan-tinlja v deželnem zboru istrskem je določen njegov sin, odvetnik Konstantin Gostan-tini. Laški listi trde, da sin prevzame vso poliliško dedščino po očetu. Zelo natanko — ali kaj bi bilo, ko bi v dopolnilni volitvi, zlasti pri skupini Pazin-Labinj-Ploinin, se pokazalo, 'da dr. Konstantin ne bo deželni poslanec, temveč kdo drugi, ki bi bil - Hrvat?!
I>ružbi sv. Cirila in Metoda t Ljubljani so poslali med drugimi: Podružnica za Beljak in okolico 10 gld. — Firma Ska-berne v Ljubljani od Giril-Metodovega platna
100 gld. — Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Mariji Trčkovi 580 gld. 6972 kr.; ako prištejemo ' še zadnjič objavljeni znesek moške podružnice (360 gld. 51 kr,), sta obe šentpeterski podružnici nabrali za 1. 1898. veličastno svoto 941 gld. 20 V, kr. — Slava slovenskemu rodoljubju! Živeli nasledniki!
Frana Miihelma odvajajoči čaj
od Frana Wilhelma, lekarnarja v Netm-kirehnu, Nižje-Avstrijsko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po g!d. 1.
Kdor lioeepiti čaj, ker boleha n. pr. na kostnici, revmatizinu ali sicer na kaki drugi zastareli bolezni, naj tekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkuha z litrem vode na pol litra, precedi vkuhani čaj in naj izpije.polovico zjutraj na tešče in zvečer' polovico mlačno. — Ako je bolezen trdovratna, "naj se pije čaj trajno, dokler ne bo:odpravljena bolest. Kar se česlo. ne doseže ni jednim celim paketom, a ko je odstrajena globoko ukoreninjena bolezen, je pa potem le začasno n. pr. v začetku šririh letnih časov, porabiti jeden cel zavoj, s čemer se iborcla še nahajajoče se bolestne tvarine odpravljajo z vodo in tudi skozi organe spodnjega telesa in se tako reši nadaljnega trplenja. Med zdravljenjem je priporočati strogo dijeto in se izogibati takim jedilom in pijačam, ki teže želodec: mastne, slane, kisle, močno dišeče jedi, kakor tudi vživanje piva in vina ni priporočati, Med zdravljenjem se je varovati pred prehlajenjem in mokroto.                           I.
«g '
Velike premoženje
proda se radi smrti hitro in prav no ceni.
Ponudbe je pošiljali v Repen Veliki Štv. 19 pošta OpCinc.
jI
ODLIKOVAN             j
fotografski ateliM | Juta*' 3«&u   I
na Travniku šfev. H v Gorici, j
_____ppdružnica_________      j
na Ac<ii«!<lott» St. 2."i v Trstu,        j priporoča so stavnemu  občinstvu   v  motu j in na deželi v blagohotno podporo.
Išče se
spxevwega Wjufo\m\cax\a
' za mlin na valjarje „W. Jochmann v Ajdovščini".
Ponudbe   je   pošiljati   direktno   tvrdki W. Jochmann.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi »; ištelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalilče nirnberškega in drobnega blaga tss tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in šev/Jarje.
STetlnjIee. — Rožni venci. — Masne Knjižice.
Hišna obuvala za Yse letno čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po' sejmih in trgih ter na deželi.       "2 3r>   7
Špedicijska poslovnica     jg|
1 Uw H* t norici I
ho r>« s    v ulici Moretli 12 r. se toplo priporoča Slovencem M,               Gorici in z dežele.
Anton Pečenko
Vrlna tilica 8 41 r.2    H
pristna bela in črna vina i/, vipavskih, furlanskih,
DoslaUja ii vsi- kraje «\slro-litrov ?,aprej. Na zahtevo pošilja I
Cene zmerne. Postrežba pottena.
Via (iianlir.o *
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
tlom in razpošilja po železni«-! na ionske   Monarhije v sodili   od ">i»
i ZaiGitauamlia: SIDRO. A*A-*»A*«P
LINlMENT. CAPSICICOMPOS.
iz Rlchterjeve lekarne v Pragfi piipoznano kot izvrstno bol ublazujoee
mazilo; za ceno 40 kr„ 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orij*. steklenicah z našo zaščitno znan...o, s »Sidrom" namreč, iz RICHTERJKVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le takti steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                         P""^
Ricltterjeva lekarna „pri zlatem levu1
v PRAGI,
"i
KWmWwTmWwTmWmWmWjr^W^W''W'mWmTmWm'Wm
'   '¦                    Dobroznana gostilna
ANTONA VODOFfYCA
pri

Tr stu
v
ulici Ghega št. 7.
je v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna
S piCnOGlSGl, katera toči pristna bela in orna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
«$$:##^^###flY#Yl^^^^P^^^###$-lit#^#l|
1.  glav. dobitek
2.  glav. dobitek
3.  glav. dobitek IU.OUUKr.vr.
v gotovini 20% odbitka.
iunajske srečke po 50 kr. priporočajo: I. leniilli, i. i. iona, lichlstadier I 1., 1. f incheiie.
'd

1 1
rt|   Ze leta sem izpričano izvrstna primes k bofeovi kavi,, — Pri  Yu
*X   živčnih, srci.ih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc.   Y»%
Jjl   zdravniško priporočena. — Najpriijubljenejsa kavina pijača v  k^
%gl   mm^msui*&zM>iws& stotfsočero rodovinah. *&*&&*&&*&&*&*&   ***