-----   335    -----
Marljivim.
Celo čeme zemlje pot oblije, Ko se dan na mračni večer nagne, Trudne so ji persa, senca sragne, Dokler solnce na-nje ne posije.
Pot puhti v meglicah na višave, Pa v oblake se goste meglice, Zemlji hladijo pekoče lice, Z milim dežjem ji poje planjave.
*«*
Blagor mu, ki trudi se obilo,
Prišel bo veseli dan plačila!
Kar je roka brazdi izročila,
Klilo bo, cvetelo, sad rodilo!               Fr. Cegnar.