Iz naše organizaciie. Skupne zadeve. Društvu »Jubilejna samopomoč« je treba takoj poslati letnino za leto 1919. Kdor ne prejme tekom enega tedna po- ložnice, naj pošlje po nakaznici 2 K let- nine in 5 h dostavnine ter event. za- ostanke. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je imelo svoj sestanek dne 16. prosinca t. 1. v šolskem poslopju v Lescah vkljub slabemu vremenu ob dobri udeležbi. Društveni predsednik je v svojem nagovoru slavil Jugoslavijo, ki je izšla iz stoletja tlačenih narodov, ter poudarjal, da zborujemo prvič v svobodni Jugoslaviji pod kraljem Petrom in reg. Aleksandrom. Na njegov poziv so zborovalci zaklicali trikratni »Živijo« na Jugoslavijo, kralja Petra in regenta Aleksandra. Društveni tajnik je poročal, da inia društvo do danes brez vsake agitaeije 46 članov, ter upa, da se še priglasijo, posebno učitelji vojaki, ki se še niso vrnili iz ujetništva, oz. od vojaštva. Uvedejo naj se sestanki, in sicer v zimskein času vsak drugi mesec, v poletnem pa vsak mesec. Pri sestankih naj prevzame eden bd učiteljstva kako predavanje. Tema predavanja naj naznani posameznik društvenemu tajniku. Na predlog tov. G o r i š k a se je odposiala regentu Aleksandru pozdravna brzojavka nastopne vsebine: »Učiteljstvo. zbrano na sestanku Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva, pošilja najiskrenejše pozdrave z izjavo. cto je na razpolago kraljevi vladi v Belgradu, če ea ona rabi na jugu kraljevine. Uverjeni smo, da bo kraljeva vlada delovaia na podržavljenje ljudskega šolstva. ki je podlaga blaginji jugoslovanskega »naroda.« Tov. Gorišek je . ntemeljeval brzojavko z daljšim govarom, kjer je posebno kazal na nujnost centralizacije vsega šolstva v državi SHS. — Isti tovariš je nadalje govoril o sestavi novih ljudskošolskih čitank ter o temi »Neprilike učiteljskega stanu«. Referate tov. Ooriška so vzeli zborova!ci brez debate na znanje.* Sklenilo se je. da morajo vsi drustveni člani poravnati članarino za leto 1919 do 15. svečna t. 1. Kdor tega ne stori, se ga izbriše iz imenika članov, oz. ?e mu ustavijo Zavezini listi. Končno se je razpravljaio o aprovizaciji z željo, da bi aprov. predsednik prosil okrajno glavarstvo, da da nalog ŽJjpanstvom, oz. apr. odbororn, naj veljajo ista določila v državi SHS, kakor so veljala pod avstrijskim režimom. Aprovizacijski predsednik obljubi, dii bo storil primerne korake na merodajnem mestu ter preskrbel tudi z zabelo učiteljstvo. kolikor bo v njegovi moči. Ker se nihče več ne ojrlasi k besedi. zaključi društveni predsednik zborovanje z željo, da bi se učiteljstvo udeleževaio v polnem številu društvenih sestankov in zborovanj. T a j n i k. -f- Učiteljstvu radovljiškega okraja! Vsak član Učit. društva za radovljiški okraj naj plača svojo članarino za leto 1919 (24 K) po poštni nakaznici na naslov: ga. Erna Omancva, učiteljica v Bevgunjah pri Lescah. Kdor ne plača dc 15. februarja t. L, se ga ne smatra za člana. — Lanska članarina naj se tudi poravna. Tajnik. + Učiteljsko društvo za ccljski okrai je sprejelo na vdanostno brzojavko, ki jo je povodom svojega občnega zbora poslalo našemu regentu, nastopni odziv: Beograd: Izvolite primiti mojjo najiskrenejšo zahvalo za izraze vdanosti. Dober učiteli, ki raziime nežna srca tnladine, je najboljša garancija za veliko bodočnost države Slovencev, Hr^alov i Srbov. Storili bomo vse, da rešitno najlepše dele Jugoslavtje italijanskega in nemškega jarma. — Aleksander. -f Učiteljsko društvo za laški okraj. Ob prav povoljni udeležbi je inielo Učiteljsko društvo za laški okraj dne 5. t. m. svoj redni občni zbor za 1. 1919. V otvoritvenem govoru pozdravlja tov. predsetimk vstajenje in osloboditev SHS ter čtftita tovarišem vojakom, da so se po toliko lelih zopet lahko povrnili med svoje Grage. Za tekoče leto je bil vnovič izvoljen za predsednika tov. Anton Onus, za podpredsednika tov. Franc Zupančič, za odbornike pa tov. M, Čander, A. Oersetičeva, A. Hofbauer, V. Jurko, Fr. Lebar, J. Pintarjeva in J. Velkavrh. Z zadovoljstvom se mora poudariti dejstvo, da se je tudi pri nas glede rednega vplačevanjd društvenine in naročnine stanovskih listov veliko na boljše obrnilo in da zna vsak posameznik ceniti moč trdne organizacije, kateri edini se iniamo zahva- • Pcterat o sestavi novih učnih knjig smo izročili enketi, ki se bavi s tem poslom; reierat o nepnlikah učit. stanu priabčirro prihodnjič. — Uredn. liti za uspehe izboljšanja naših gmotnih razmer. Prihodnje zborovanje bo 19. marca. Kiaj in ura se bodeta pravočasno na/nanila v »Tovarišu«. Na snidenje tedaj! + Novo učiteljsko društvo na Štajerskem. Dne 9. t. m. se je ustanovilo na naši jezikovni meji v lepi Dravski dolini učiteljsko društvo za marbeški okraj. Na povabilo tovariša Robiča se je zbralo na ta dan slovensko učiteljstvo v prijazni Vuzenici in položilo temelj noveniu društvu. Sicer je obstojalo v temu okraju že prej učiteljsko društvo, a pravzaprav le po imenu. Zaradi znanih avstrijskili razmer je bilo v našem okraju poleg nekaterih nemških šol največ utrakvističnih nestvorov, kjer je bilo nastavljeno učiteljstvo večinoma nemškega mišljenja. V bivšem okrajnem učiteljskem društvu marbeškega okraja so bili vsaj na videz tudi nekateri Slovenci. Gospodovali pa so Nemci, ki so se sicer ponašali z narodno slogo, kjer pa Slovenci niso prišli ne do besede, še manj pa do veljave. Sploh se pa tudi Nemci niso brigali dosti za društvo, ki je bolehalo zaradi narodnostnih razmer in pa menda — na starosti. Zadnji predsednik društva ni sklical namenoma več let občnega zbora, in tako je društvo razpadlo. Malokje bo imelo učiteljstvo tako težko nalogo nekaj let, kakor ravno na dosedanjih jezikovnih mejah. Treba bo enotnega, trdega dela v šoli in zunaj nje, da se polagoma dvigne ljudstvo iz odrevenelosti, v katero ga je pahnil naš narodni nasprotnik tekom desetletij, da je lažje nemoteno delal, -kar je hotel. Zato bo imelo novo društvo polne roke dela, posebno prva leta. Do sedaj so redki posamezniki tavali vsak zase. Komaj poznali so se. Vsak je nosil sam svoje obilne križe in težave. Nase delo se je izgubilo, ker se ni moglo organizirati v skupno smer za skupni smoter. Odslej pa bomo delali skupno po začrtani poti šoli in ljudstvu v prid. — Skupno bomo trpeli, a tudi skupno se tolažili, bodrili in veselili. Naj bi vladal v novem društvu vedno tisti duh tovarištva in doinačnosti, kakor je vladal ob ustanovitvi, ko so nam tako hitro minevale ure v živahnem razgovoru. V . odbor so bili voljeni: predsednik Joško Golob. Vuzenica, tajnica Ivka Vidmarjeva, Vuzenica. blagajnik Roškar, Trbonje, in odbomika Janko Robič in Simon Viher. Zborovanje je posetil tudi inženir Pahernik, znan kot prijatelj učiteljstva in šole ter zagotavljal učiteljstvo simpatij in naklonjenosti merodajnih činiteljev. Kot gost je prisostvoval tovariš Drago Mravljak iz Žreč, tukajšnji ožji rojak.