© P _» © _>_ 0(1 Trsta, meseca junija. »Učit. Tovariš« ni še prinesel do sedaj nobenega sporočila o polupreteklih učiteljskih izpitih v našeni Primorji. Če tudi sem uže precej po/. _ n, vender se mi vidi potrebno, da izpregovori tudi naž »Tovariš« besedico v tej zadevi, ker dobro vem, da zanimajo taka sporočila njegove bralce. Torej k stvari! Kakor je znano, imamo na Primorskem dve izpitni komisiji: jedno v Kopru, a drugo v G o r i c i. V Kopru se je oglasilo letos k izpitu za ljudske šole 9 učiteljev in 1L učiteljic, in sicer 6 učiteljev in 3 učiteljice slov. iia.iodriosti, 2 učiteljici Hrvatici; ostali oglašenci so bili ital. na- rodnosti. Od slov. izpitancev je bil jeden učitelj in jedna učiteljica (poleg jedne Italijanke) usposobljena z odliko, jeden učitelj (poleg jedne učiteljice in dveh nčiteljev za ital. šole) ni bil usposobljen; vsi drugi prosto usposobljeni. Razen tega so se dali nekuteri izpitati še iz druzega dež. jezika kot učnega predmeta; zastran nemščine določuje to že itak točka 9. čl. I. novega predpisa o učiteljskih izpitih. Jeden uže prej izpitan slov. učitelj pa je moral dostati izpit iz verstva. Za meščanske šole so bile izpitane 4 Italijanke, in sicer 2 iz prve, 2 pa iz drugo skupine — vse z odliko. Ta, odličen uspeh pri izpitih za meščanske šole je celo našo »Triesterco« tako navdušil, da je prijela za kadilnico, katero v novejfem času tako rada vihti našim »patrijotit-nimc Lahom. Goriška izpitna komisija pa je imela takrat opraviti le z enim Italijanom za ljudske šole in dvema Italijankama za francoski jezik; prvi je bil prosto usposobljen, ostalih dveli pa jedna z odliko. Tandem aliquando! Tako nekako smo vskliknili beroč sporočilo, da se je naš tržaški magistrat odločil sezidati že davno in težko pričakovano šolsko poslopje v Barkovljah. Hudobui jeziki so sicer govorili, da liočejo mestni očetje kaznovati slovenske Barkovljane za znane govore slov. poslancev v drž. zboru s tem, da jim zidanje zopet zavlečejo. Ali velika potreba nove šole, in smešnost vsacega zavlačenja zmagala je tudi tu. Vender pa hočejo naši pesimisti reči, da se imajo naši Barkovljanje zalivaliti edino le ugodnemu času, ko naš magistrat tako preširno okolu sebe meče s tisoči — za obrtnijško šolo, za univerzo in za učiteljišče. Izrek »Prosi mnogo, da dobiš malo« posrečil se je našim mestnitn očetom vrlo dobro. Dosegli so, kar so želeli. Zahtev po univerzi in učiteljišči niso že itak nikdar rosno jemali. Predobro znajo sami, da bi jim izšolani pripravniki in vseučiliščniki delali najveee preglavice. Kam z njimi?! — S takim ropotanjem in zahtevanjem po nemogočem si pripravljajo pri vladi pot za potrebnejše prošnje, dobrikajo se svojim volilcem, ter vzbujajo sočutje pri »odrešencih« »onkraj luže«. Vsekako bi se imeli mi Sloveuci od njih mnogo učiti. — Pred zadnji mariborski »Popotnik« je objavil prevažen spis »0 imenitnosti učiteljskih društ.cv« in pristavek uredništva, da bi se kaj kmalu osnulo »osrednje učiteljsko društvo« za vse slovenske pokrajine. Mislim, da bi ne našel slov. učitelja, ki bi ne pripoznal nujne potrebe tacega društva. A samo z golim pripoznanjem nam ni še nič pomagano; tii je treba dejanj, in ta so, ki vsacega ostrašijo; posebno ako niso premišljeno začeta. Zato mislim, da se z uresničevanjem »Popotnikovega« predloga najbolje prične, ako se odpre v »Tovarišu« in »Popotniku« stalen predal v razgovor o prih. vseslovenskem učiteljskem društvu. V tem predalu naj bi se oglašali slov. učitelji in učiteljice iz različnih slov. krajev, objavljali svoje misli, nasvete in predloge, izražali pomisleke o mnjenji drugih tovarišev, skušali je z dokazi podpreti, i. t. d. — In kaj nadalje? Nadalje pride. Iz Sežillie. — Vabilo. — Učiteljsko društvo za sežanski-koraenski okraj zboruje 7. julija t. 1. ob 9. uri dopol. v prostorih niuodne šole v Sežani bo sledečim vzporedom: a) Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. b) Poučuje se slovnica v II. oddel. III. razreda. c) Kritikujo ao pouk. d) Predava se o risanji v osnovnih šolali. e) Nadaljuje se o kmetijstvu v nadalj. tečajih. f) Nasvetuje se to in ono. K obilnej udeležbi vabi odbor. Iz Suhora. V 9. dan junija, na praznik sv. Rešnjega Telesa je bila pri nas blagoslovljena nova šolska zastava, katero je preskrbel č. gospod župnik in predsednik kr. šol. sveta Martin Tomc. Ob 9. uri se je nesla zastava tnej tstrclanjem in zvonenjem iz šolske hiše v cerkev; spremljala jo je šolska mladina in obilna tnnožica domačih faranov. G. župnik M. Tomc je pri tej priliki imel obširen govor, v katcrem je naj prvo omenjal velikega praznika sv. R. T.; potem je razlagal, kaj pomeni zastava, kaj njene barve in podobi, katere se na zastavi vidijo. Po dokončanem govoru so otroci prav navdušeno zapeli dve pesmi »Sv. Alojzij« in »Mati Božja«. — Zastava je iz belega svilnatega diimasta, ima podobi sv. Alc.jzija in čistega Spočetja. Ozalšana je z rudečim in modriin trakom. — Javno se tedaj zahvaljujemo preč. našom župniku, kateri je Suhorski šolski mladini preskrbol tako krasni spoininek. Srčna livala pa tudi vsem tistim č. gospodom prijateljem šolske mludine, kateri so s svojimi doneski pripomogli, da se je zastava kupila. Bog povrni vsem stoterno! Franv KenUu, učitelj in Jolski voditelj. Iz Litijskega Okraja. *) (Konferencija). Ne v 30. dan miija, kakor je bilo pomotljivo naznanjeno, ampak 31. zborovalo je litijskega okraja učiteljstvo v Litiji. Vreme, katero je bilo *) Nekoliko zakasnjeno. Ured. mesec in dan pusto, se je oni dan izpremenilo. Solnce je prijetno sijalo in blagodejno vplivalo na vso naravo. I jaz sem veselo korakal proti Litiji. Različne misli rojile so rni po glavi, med drugim sličnim primeijal sem i našo kolegijaliteto z vremenora in gojil nado, da na učiteljstvo našega okraja danes žarek jedinosti posije. K.oliko se je moja želja in nada izpolnila, naj blagi čitatelj sam sodi. Ko se konstatira 25 navzočih (6 je bilo bolnih, 2 sta pa iz druzih vzrokov izostala) otvori predsednik g. baron Taufferer ob •/_ 10 seJ°> namestnikom imenuje g. Škrbinca; g. Jan e ž i č in gdč. D e m š a r pa se izvolita zapisnikarjem. Ker še ni g. nadzornik vseh šol nadzoroval, izostale so opazke; omenil je le, da se je splošno stanje šolstva (se ve kolikor je nadzoroval) izboljšalo, na kar je prestopil k tretji točki: »Pismena delitev. Praktičen poskus z otroci nižjega oddelka«. Poročevalka gdč. Malec povedala nam je v uvodu, da ne urae stavljene jej naloge, ker ne ve, katere otroke naj si misli pod »nižjim oddelkom«. Pričela je pa lo pi-avo , namreč z ustno meritvijo in delitvijo, a po par vzgledih prešla na pismeno delitev ter v pol uri preletela vse stopinje do skrajšane delitve z dvestopnim deliteljem. Temu preobširnemu gradivu je pa pripisati, da gdč. poročevalka ni naloge po svojej sposobnosti dovršila. Omeniti pa i moram, da mi je njena čista slovenščina zel6 ugajala. Da se o tem ni debatiralo, iskati je v občnetn mnenji, da se pri gdč. učiteljicah to ne spodobi (! ?). Le g. Zajec se je oglasil in je marsikaj prav stvarnega povedal, kar je pa gdč. poročevalko nekako v slabo voljo spravilo. Ta točka je tedaj brez vsacega zanimanja minula in sled.il jej je referat: »Opis okraja, po podanili podatkih«. Poročevalec g. Toraan je mesto celega opisa podal le razvoj šol od naselitve Slovencev na Kranjskem do današnjega dne s posebnim ozirom na Litijski okraj. V uvodu se je opravičeval, rekši, ako ves opis poda, gotovo mu vsi uidejo, ali pa zaspe. Vzprejel se je brez debate. 0 vrboreji razpravljal je g. Cepuder. V svojetn stvarnem govoru povedal nam je, da so se uže stari Rimljani z vrborejo pečali, a je i ž njimi propala. Še le v novejšem času so se jeli Prancozi in Nemci ž njo pečati. V daljnem govoru poudarjal je precejšno korist vrb, ako se pametno ž njimi ravna in se ne izsesavajo, kakor je pri nas običajno, ker vrba najraje v zmernem pasu raste, slikal in priporočal je dva načina zasaditve: na suhem in v močvirji. Kar se tiče splošne saditve je omenjal, da ni potreba visokih mladik saditi, ker manjše pozneje še hitreje rasto. V močvirnih krajih naj se skopljejo jarki po '/_, m narazen (da človek lehko vmes hodi) in tu se sade podtaknjenci po suhem in v jarkih, a tii tako visoko, da voda korenin ne doseže. Ker je veliko krajev, kateri so prazni (posebno močvirni), zato priporoča, naj se sade vrbe. — Tako smo obdelali glavne točke. A sedaj se zasuče. Zašla je med karpe ščuka v podobi samostalnih predlogov. No, sedaj smo pa pokazali, da i mi nekaj znamo. Predlog sledil je predlogu. Prva predloga, katera sta bila jednoglasno vzprejeta, stavila sta gg. Zajec in Cepuder. Prvi je predlagal, naj se sl. deželni zbor poprosi, da se vsem definitivnim uoiteljem da volilna pravica, kar je pa i prav dobro podpiral, drugi je pa dostuvljal, naj se prosi, da se učiteljem vštevajo vsa službena leta. Po tem uvodu, kateri je drugim predlogom pot odprl, sukali so se, drug drugemu nasprotovali, da mi res potrpežljivosti primanjkuje razsoditi o čem je A in o čem B govoril. Iz tega vzamem predlog g. Zajca: »Skupščina naj sklene, da se knjižnica razdeli. Jedno polovico (katero neki ?) naj ima zatičniški, a drugo litijski sodnijski okraj«. (Konec prih.) Iz Ljiibljaiie. Učiteljska konferencija za mestni okraj Ljubljanski je bila v 16. dan preteč. m. v mestni dvorani. Skupščini predsedoval je c. k. okrajni šolski nadzornik gosp. Blaž Hrovat, kateri si je za svojega namestnika izbral g. Jak. Vodeba, profesorja na c. k. učiteljišči. Zapisnikarjetn sta bila izvoljena g. g. učitelja A. Puntok in J. Krulec. G. nadzornik je poročal o tem, kar je pri nadzorovanji po šolah zapazil ter je priznal, da se v mestnih šolah največ uspešno poučuje in da je po vsem zadovoljen in nekod celo prav zadovoljen. Potem pcjroča učitelj g. Ja k. F u r 1 a n o vprašanji: »Kako more šola vplivati na vedenje šolske mladine zunaj šole«. S poročilotn so se spojili ti le nasveti; 1. mestno redarstvo naj nadzoruje in po potrebi tudi kaznjuje dečke, ki se mej šolskirn poukom po mestu klatijo in tobak kade, ali če žganje kupujejo; 2. naj se za mladino odloči in napravi igrališče (ki-aj, kjer bi igrala); 3. šolska matrika naj se šolskim voditeljstvom izroči o pravem, po postavi odločenem času. Vsi ti nasveti se največ enoglasno vzprejmo. — Potem so se odločile učne knjige za prihodnjo šolsko leto. Iz poročila knjižničnega odbora se je razvidelo , da ima knjižnica 376 knjig v 617 zvezkih, 1 podobo in 5 atlantov. Nasvet, da bi se naročili »St ritar - jevi zbrani spisi«, se večinoma vzprejme. V stalni odbor in v knjižnični odbor volijo se »per acclamationem« zopet prejšnji odborniki. Oki-ajni šolski nadzornik g. A. Žumer je pri samostalnih nasvetih nasvetoval: 1. Naj bi se počitnice pustnega ponedeljka zamenjnle s pepelnico (da bi bila natnreč namesto ponedeljka pepelnica prost dan). 2. Naj bi se za mestne šole ustanovilo mesto stalnega pomožnjega učitelja. Oba predloga se vzprejmeta. Končno se g. predsednik zahvaljuje g. poročevalcu za trud ter zakljuoi zborovanje s trikratnim slavaklicem našemu prcsvetlemu cesarju. — Zlobnost in zvijača našili nemčurskih pisunov kaže se prt vsaki priliki in se mora uže vsakemu gnjusiti. Tudi konferencija Ljubljanskega učiteljstva s svojim nedolžnim sklepom — »naj bi redarstvo nadzorovalo in po potrebi tudi kaznjevalo dečke, ki kade tobak in če žganje kupujejo« — jim je dobro došel kakor odprti žleb na mlin njibovih zlobnih namer. V »Tagespost« (v Gradcu, 19. jun.) nekdo teh pisunov (ki se uže po peresu pozna) pisari: »Der Laibacher Amtszeitung entnehmen wir die Nachricht, dass zur Besserung der Schulzustiinde an den Volksschulen Laibachs in der am 16. d. M. abgehaltenen BezirksleUrerconferenz die Beaufsichtigung und Bestrafung der tabakrauchenden und schnapstrinkenden Schuljugend durch die Polizeiorgane verlangt wurde. Wir nehmen von diesem, anscheinend ohne jeden Widerspruch zum Beschluss erhobenen Antrage deshalb Notiz, weil durch ihn die traurigen Zustande der slovenisclien Volksschulen in Laibach sich in ihrer ganzen Nacktheit enthtillen«. — Ravno v tem listu (v »Tagespost«. 19. jun.) na predzadnji strani pa se tudi poroča o učiteljski konferenciji (v 18. dan jun.) Graških učiteljev, kateri so mej diugim tudi sklenili to-le: 1. »Es sei eine Petition u m ein Gesetz a bzufassen, nach welchem Gastwirthen verboten worde, Kindern, welche im schulpflichtigen Alter stehen, geistige Getranke und Cigarren zu verabfolgen, und durch welches demBlumenverschleiss durchKinder inGastbauslocalitaten Einhalt geboten werde. 2. Es sei das gesetzliche Verbot des Betriebes der Schundliteratur und Schandbilder anzustreben. 3. Es sei der steiermarkische Landtag neuerdings um Errichtung eines Rettungshauses fiir verwahrloste Jugend zu ersuchen«. — Vprašamo le: Kako se razpoznava stanje ljudskih šol v Ljubljani od tega v Gradci, ako se to sploh določuje po posamnili sklepih v učiteljskih konferencijah ? — Novo šolsko zastavo je dobila tukajšnja II. mestna peterorazredna ljudska šola. Na sv. Alojzija dan je imenovana šola praznovala trojno slavnost. Praznovala je (kakor tudi I. mestna deška ljudska šola) god sv. Alojzija, pomočnika šolski mladini, nekateri so pristopili prvikrat k mizi Gospodovi in šola je namreč dobila novo, krasno zastavo. — Pred šolskimi vrati je bil napravljen za svečanost primeien altav. Mladina z učitelji vred se je zbrala pred šolo; navzočega je bilo tudi mnogo za šolsko mladino se zanimajočega občinstva. Ob '/28 uri pripelje se mestni župnik in duh. svetnik preč. g. Jan. Rozman ter blagoslovi ob asistenci dveh duhovnikov novo šolsko zastavo po ceikvenem obredu. Zanimiv je bil potem njegov govor do učiteljev in do šolske mladine, ker je razlagal, kaj zastava kaže učiteljem, potem pa še učencem. Prve vzbuja k vztrajnemu delovanju na težavnem polji šolskega pouka, druge pa k pokorščini do učiteljev; spodbada naj jih dalje k pridnosti in neumomi delavnosti, kajti v starosti žel bode le tisti, kdor je mlad sejal. Hvaležno se je spominjal tudi dobrotnikov, ki so pripomogli, da se je napravila nova zastava; imenoval je mej drugim tudi Ljubljansko mestno srenjo, ki je stopila z znatno vsoto mej dobrotnike. Ko gosp. govornik konča, moli vkupno že za vse dobrotnike šole. Otroci zapojo z vbranim glasom: »Alojzij, cvet mladosti« končno pa še »cesarsko pesem«. Sprevod se je potem pomikal v mestno župljansko cerkev k sv. Jakobu, kjer so bili zbrani tudi učenci in učitelji I. mestne deške ljudske šole in kjer so imeli učenci obeli teh šol prvo sveto obhajilo. Tudi ta slavnost se je spodobno in prav ganljivo vršila. — Nova zastava je iz belega damasta in ima podobi: »neomadežanega Spočetja« in »sv. Alojzija« ter stane nad 120 gld. Te slavnosti udeležili so se tudi mestni župan gosp. P. Grasclli, načelnik šolskega odseka in ud dež. šolskega sveta g. prof. Tomo Zupan, mestni odbornik g. F. T rt nik in c. k. učitelj in dež. poslanec gosp. F. S t e g n a r ter mnogo občinstva iz vseh stanov. — Važno razsodbo za stariše in šolske otroke je Dunajska deželna sodnija izrekla, da ima učitelj postavno kazensko pravo. Učitelj je oblastna oseba, ker je uk javna naprava in ga država nadzoruje. Učiteljevo opravilo je uradno opravilo, in ako kaznjuje, kaznjuje uradno. — Glede šolskih knjig se je v zadnjem zasedanji državnega zbora grajula ta napaka, da se prepogosto menjajo, kar je škodljivo pouku, in tudi prizadeva učencem nepotrebne troške. Vsled tega je nančni minister sestavil posebno komisijo, ki se ima pečati s to nalogo in podati dotične predloge. Tudi se ima za to skrbeti, da se vsebina šolskih knjig, ako se ne pokaže nujna potreba, deset let ne premeni. — Hrvatski učiteljski dom, kojega v Zagrebu simjejo naši bratje., hrvatski učitelji, vrlo napreduje. Srečke za »hrvatski učiteljski dom« dobivajo se tudi pri uredništvu našega lista,