""T GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER — 15. MARCA 1963 Poštnina plačana v gotovini LETO XII. — ŠTEV. 12 SMERNICE IZ RESOLUCIJ E O LETOŠNJEM GOSPODARSKEM RAZVOJU PRIMORSKEGA OKRAJA ... 0 novanj, zlasti pa stanovanj za trg, da bi tako dosegli večjo ekonomičnost graditve in skrajšali gra- © Z DOBRO MATERIALNO STIMULACIJO JE TREBA USTVARJATI DOBRE POGOJE ZA VEG JO PROIZVODNJO, VIŠJO PRODUKTIVNOST IN ŠE IZDATNEJŠI IZVOZ — NADALJE UTRJEVATI IN RAZVIJATI ORGANIZACIJO EKONOMSKIH ditveni rok. Pereče vprašanje pa ENOT IN NEPOSREDNO UPRAVLJANJE PROIZVAJALCEV — INVESTICIJSKA 50 iudi stanovanja za stalne in © POLITIKA NAJ ZAGOTAVLJA POSPEŠENO NARAŠČANJE PROIZVODNJE IN © PRODUKTIVNOSTI TER KREPI ŽIVLJENJSKO RAVEN — KOMUNE NAJ PO-© SVETIJO POSEBNO SKRB RAZVOJU DRUŽBENEGA STANDARDA IN DRUŽBE-© NIH SLUŽB — EKONOMIČNO TROŠENJE SREDSTEV NAJ ZAGOTOVI DOBRO © IZPOLNJEVANJE VSEH GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH NALOG sezonske delavce v kmetijstvu. V komunalnih dejavnostih je treba razvijati delavsko samoupravljanje. Sicer pa naj dobe status gospodarskih organizacij vse tiste komunalne dejavnosti, ki strežejo široki potrošnji. Cene komunalnih uslug je treba prilagajati ekonomskim cenam, kar bo spodbudno vplivalo na boljše V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« smo objavili v bi še nadalje izboljševale in do- gospodarjenje. Sicer pa si je tre-izvlečku nekatere poglavitne smernice, ki jih obsega resolucija polnjevale sedanja merila za de- ba prizadevati, da bi ne nara-o letošnjem gospodarskem■ razvoju primorskega okraja. Iz reso- litev čistega in, osebnega' dohod- gčale cene tistih komunalnih lueije, ki sta jo sprejela okrajna zbora na seji 7. marca, prina- ka. Pri tem pa naj dosledno uve- uslug, ki jih občani plačujejo ne-šamo zdaj še nekatera nadaljnje smernice. Med drugim se te Ijavljajo in izvajajo načelo o posredno, smernice nanašajo na naslednje važne probleme: zaposlenost 'skladnosti med naraščanjem osebij* produktivnost dela. osebne dohodke in osebno potrošnjo, druž- nih dohodkov in povečano pro-benrstandard in družbene službe, investicijsko politiko, zunanj.e- duktivnostjo ter z rezultati bolj-trgovinsko blagovno menjavo ter uporabo sredstev okrajnih šega gospodarjenja. skladov. (Nadaljevanje na 2, strani) .....^'MÊ n J ^ "J ' 4T' " 1 .....v. ¡Hčatit ä3> kMt nm ft 4- m^^&Mm, mM Minulo soboto so piranski ribiči še kar uspešno zaključili vsakoletni tradicionalni ulov cipljev, na katere so te nekaj dni poprej prežall v portoroškem zalivu. Letos je bilo zaključno dejanje tega napornega in dolgotrajnega lova na ogromno jato lepih belih rib nekoliko boli pozno kot druga leta, ker jc Izredna zima z ostrim ln za obalne razmere neobičajnim mrazom vse skupaj zavlekla za kaka dva tedna. Ulov cipljev jc letos organizirala Kmetijska zadruga Lucija. Pridni ribiči so zajeli okrog štiri vagone srebrnega zaklada ln po pet ln pol urnem napornem delu spravili ribe iz mrež v čolne ln na barke. Večina »pridelka« je šla po običaju v Trst, pa tudi po na.ših gostinskih lokalih in ribiških domovih je v soboto in nedeljo lepo dišalo po žlahtnih belih ribah. Na sliki: zaključek ulova v soboto opoldjie pri Piranski ladjedelnici prav nasproti počitniškega doma ravenslie železarne zaposlenost .Ie povečanje števila zaposlenih in produktivnost dela 'senegïïands. ^^ " DRUŽBENI STANDARD IN DRUŽBENE SLUŽBE V splošnem gospodarskem razvoju pa je tudi treba podpirati razvoj vseh tistih dejavnosti, ki 'Nadaljnje naraščanje produk- Pri zaposlovanju je treba vo- tivnosti dela je tako rekoč glavni cJiti še posebno skrb o mladini, pogoj za hiter gospodarski raz- zlasti tisti, ki po končani osem- fe . in vplivajo na družbeni voj za uspesno uveljavljanje go- letki ne nadaljuje šolanja. Go- t ^ ^ in družbene službe. Ko- spodarskih organizacij v medna- spodarske organizacije, komune mune nQ z ostalimi no_ rodni menjavi in pa za dvig real- in zavodi za zaposlovanje naj za- dru?benega in gospodarskega nih osebnih dohodkov. Ob pred- torej v sodelovanju z gospodai- razvoja skrbe 2a pravilrl0 Usmer- videnem povečanju proizvodnje, sko zbornico poskrbijo^ za najpri- • sredsteVi da bi lako v kar ki naj bi v celoti znašalo okoli mernejse oblike izobraževanja, da mPri pospeševale tisie 14«/«, in ob večji zaposlitvi, bi se bo ta mladina čimprej usposob- dejavnosti ki prinašajo ugodne produktivnost dela (merjena z ljena ter jo bo mogoče uvesti '->a družbenim proizvodom na zapo. slenega) lahko povečala za okoli 9%. na siia v proizvodnji in tudi v Ker pa je materialna stimula- uPr cija delovnih organizacij in pro- bleme izvajalcev, sploh pogoj za večjo lovne _ Jlu proizvodnjo, produktivnost in iz- jejo s pridobivanjem novih delov- upoštevali, Tudi bo treba L Minulo soboto so se v Kopru sestali preds-edniki občinski/i delovnih organizacij pa i maj a to ljudskih odborov, sekretarji občinskih komitejev ZK, pred.sed- pravico delavci v delovnih orga-| niki občinskih odborov SZDL in predsedniki občinskih sindikal- nizacijah, člani kmetijskih za- nih svetov primorskega okraja, da bi se skupaj z okrajnimi drug, obrtniki — člani obrtnih' forumi pogovorili o pripravah na volitve v občinske in okrajno zbornic in delavci v družbenih skupščino, o nekaterih gozdarskih problemih in o davčni politiki organizmih, kjer imajo samo- do obrti in gostinstva ter še o reorganizaciji strokovnega šolstva, upravljanje. V občinski zbor delovnih organizacij bomo volili po Nova ustava, ki bo v prihodnjih organizacij desetih občin 556 od- skupinah, ki obsegajo gospodar- in bodo občinski zbori vanjo iz- V pripravah na volitve in še 80 članov (delegatski si- posebno pri kandidiranju čaka še Vsak občan ima ne glede posebna naloga Socialistično zve-talno prebivališče v občini zo in druge politične organizaci- Na Primorskem bomo izvolili v pasivno in aktivno volivno pra- je. Takoj po sprejemu ustave bo- j-/1 <• uuu | \j1 j^i u v ii kjj l- i i i. n-. .■•• - „ , , e • UUVU1| u ttvnii. j. uu» iji« i a »»i . » . ■ " ---- • i--■ ~ - - - - --- -------* «i —-----j c ~ ~ i--------- voz, je treba odpraviti slabosti v nih mest, z uvajanjem cnu0e m po'ševati graditev samskih sta- občinske zbore in zbore delovnih vico, pri volitvah v občinski zbor do na občinskih plenumih in kra- . , , , ■ ... (rotio ivmonp tpr 7: (lohrtl OrEani- ^ * a i_____:!_ i___c________r"7nr___».... sistemu delitve dohodka, uvajati tretje izmene ter z dobro organi spodbudnejše oblike nagrajevanja racijo dela. Z dobro organizacijo in izpopolnjevati sistem 'delitve dela pa je treba .udi zagotoviti po delu. Hkrati pa je treba na- pravilno porazdelitev nalog, kom- dalje razvijati, in utrjevati orga- petenc m odgovornosti, nizacijo ekonomskih enot ter ne- PRIPRAVE NA OKRAJNO KONFERENCO SZDL posredno upravljanje proizvajalcev, kar naj se vsekakor izraža tudi v samih statutih delovnih organizacij. Izvajanja teh nalog naj se predvsem odločno lotijo organi rast proizvodnje in produktivno samoupravljanja ter strokovne sti omogočila tudi hitrejše nara OSEBNI DOHODKI IN OSEBNA POTROŠNJA Razume se, da bo predvidena jevnih konferencah SZDL postavljene kandidature novih odbornikov občinskih skupščin. Pisali smo že, kako važna je zdaj ureditev volivnih imenikov in o svojem pravilnem vpisu bi se moral prepričati., vsak občan. Cas je le še do 10. aprila. Minuli torek je izvršni odbor tretjo in četrto (sedanjo) konte- V -razpravi so člani prispevali Na sestanku so govorili tudi o okrajnega odbora SZDL Koper renco, dalje razvoj komunalnega še vrsto predlogov za dopolnitev na svoji seji razpravljal o pri- sistema, delavsko samoupravlja- poročila z določenimi vprašanji s »hm pooruzbljenju gozd ne pio službe v posameznih delovnih or- ¡čanje osebnih dohodkov in oseb- pravah na okrajno konferenco nje v luči novega sistema delitve področja ^-benega razvoja ob ganizacijah. Politični, upravni in ne potrošnje. Ob povečani zapo- Socialistične zveze, ki naj bi po dohodka ter še razvoj m delo or- kntični oceni nekaterih pojavov „o. p j j _ . oblastveni organi ter gospodarska slenosti in ' Ob povečam zapo- »ociamsuciie /.ve/.e, K.1 litij ui i->u uuuminn lci .......— ---- - . .. ,.p , - Primorskem 'porastu Življenjskih sprejetem sklepu bila 12. (popol- ganizacij Socialistične zveze med (s posebnim poudarkom na druz- 'jenost, saj na Pumorskem porastu zivijenj^iu H J onriln Cdonoldnel v obema konferencama beno vlogo Socialistične zveze pri okrog tietjim gozdnih povrsir pričakovati, da se bo- dne m 13 aprila (dopoldne) v obema konferencama. vsklajevanju možnosti in potreb), zasebni lasti gospodari kar 18. na ršin v 000 zbornica pa naj vse to skrbno stroškov je pričakovati, „a« ^ ---- —---------------vsklajevanju možnosti in potr... spremljajo ter nudijo svojo poli- do letos realni osebni dohodki po- JNOvi uonc . Glede na spremenjene odnose opozorili so tudi na to, da bi mo- kmetovalcev. Ker kmetijske za- tično in strokovno pomoč. večali za 6 do 8 «/o. nJn i^v nvortnem iz po združitvi okrajev in krepitvi rali bolj upoštevati dejstvo, da ži- druge v pogledu kooperacije z za- Hkrati -z uvajanjem'' sodobne Naraščanje realnih osebnih do- je v ovojem uvuu» , . yloge občin prihaja do določenih vim0 na meji> kjer v neppsred- sebniki niso dosegle skoro nobe- tehnike in tehnologije, novih teh- hodkov in osebne potrošnje teme- an u oi isai vi^iu ui^ , kvaliletnih organizacijskih spre- nem stiku s tujino sodelujemo v nih rezultatov, so na sestanku ničnih dosežkov, z razvijanjem lji kajpada na boljšem izkorišča- memb tudi v Socialistični zvezi, izvajanju naše politike aktivnega sprejeli predlog, naj bi glavno kooperacije in specializacije ter nju proizvodnih zmogljivosti ^ in To se bo odrazilo zlasti v kadrov- sožitja. breme za podruzbljen.ie gozdar- avtomatizacije pa je treba razvi- na skladnejšem razvoju terciar- Povsem na cuianzi skem sestavu tako delegatov na Na okrajni konferenci Sociali- ske proizvodnje prevzela gozdna jati tudi raziskovalno delo ter ga nih gospodarskih dejavnosti (tr- °°einsinn. Konieienc aocuui.i konferenci kot v 'novem okraj- stične zveze bodo občine zastopa- gospodarstva s svojimi strokov- povezovati s proizvodnjo. Ob gra- govina, gostinstvo, obrt, komuna- ^ l»i wn ' ori nem odboru. Ta ne bo več izbran ie okrog desetčlanske delegacije nimi kadri in opremo, ker imajo ditvi raznih gospodarskih objek- la itd.). Trgovina naj tesneje so- f™™™^*1 nroizvod- P® načelu obveznega zastopstva z delegati iz osnovnih panog go- vse pogoje za razvijanje uspesne tov je treba bolj kot doslej skr- deluje s proizvajalci, predvsem s i3^ 1L zahtevnejši (prav iako ne novi «vršni odbor), spodarstva in družbenih dejav- kooperacije z zasebnimi lastniki beti za usposobljene kadre in-za proizvajalci kmetijskih pridelkov, idejnega vzgajanja član- marveč naj bo sestavljen iz ka- nosti. ...... ' " "" ~ stva°ltd. Posebnost letošnje kon- dra, ki mu bo to edina politična ïozdov. standarda, kar bi pripomoglo k žene in bodo dani pogoji za zni- > ', v ,em da Dada v sre- zadolžitev; na ta način bo dose- hitrejši aktivizaciji proizvodnih žanje stroškov za posredovanje zmogljivosti ter k dvigu delovne blaga. Z večjimi naložbami in storilnosti. Dosedanje izkušnje primernejšimi organizacijskimi LETNA KONFERENCA ZK V »LUKI KOPER« do volivne kampanje in je zato žena veliko večja operativnost in samo vmesni člen v izredno in- možnost intenzivnega, samostoj- --------------- ------------- t ; - , . - ■. . , ... . v ,, tenzivnem političnem dogajanju, nega političnega dela posameznih zlasti v kmetijstvu, gostinstvu in oblikami je treba okrepiti m bolj- ^ . sWe ; bodo del akcijskega članov in zato tudi celotnega fo-turizmu kažejo, da je velik del še razviti obrtne m komunalne prJograma'v pripravah na izvoli- ruma. To bo potrebno še prav po-težav in neuspehov na teh po- storitve ter družbeno prehrano, tgv novjh obc.inskih skupšein. Po sebno zato, ker naj bi se okrajni y torek, 12. marca, je bila tudi podjetje v preteklem letu lepe dročjih posledica prav te nesklad- Tu je treba poskrbeti, da bi sto sprejetem konceptu naj bi poro- odbor tudi številčno skrčil in štel redna letna konferenca ZK pod- uspehe. Promet z blagom se je ,.,+„» Tinmpmn. vskiaoui s £>no ^ konferenco obsegalo druž- predvidoma v prihodnje samo 35 jetja »Luka« v Kopru. Na konfe- povečal za skoraj 100.000 ton in renči so ugotovili, da je doseglo bodo v letošnjem letu dosegli 400 nostj. ' ritve vsaj primerno- vskladili Z načrtno politiko zaposlova- potrebami potrošnje. _ beni in gospodarski razvoj med članov, nja nove delovne sile bo produk- Okrepitev realne osebne potros-, tivnost dela naraščala. V družbe- nje pa je odvisna tudi od vseh\ nem sektorju naj bi letos zapo- organov v komuni, ki lahko s slitev porasla za 'približno 3 %, in svojimi ukrepi izdatno pripomo-sicer v gospodarstvu za okoli 4%, rejo pri reševanju te problemati-v negospodarskih dejavnostih pa ke. Občinski ljudski odbori naj za l'%> S predvidenim razvojem nadzorujejo gibanje cen na drob-gospodarstva naj bi se nova de- no in storitev ter proti neupra-lovna sila zaposlila predvsem v vičenemu dviganju cen primerno kmetijstvu, trgovini, gostinstvu, ukrepajo. Gospodarske organiza-obrti in komunali. V teh panogah cije pa si morajo prizadevati, da pÄiSii: Iti vestllo koprskim občanom V zvezi s skorajšnjimi volitvami v občinsko skupščino urejajo upravni organi ObLO Koper splošni volilni imenik. Vse polnoletne občane, ki imajo na območju občine Koper stalno prebivališče, pozivamo, da se pri prijavnem uradu v Kopru oziroma pri pristojnem krajevnem uradu na podeželju prepričajo, če so vpisani v volilni imenik, oziroma če so podatki v volilnem imeniku identični, dejanskim. Volivci, ki več kot 6 mesecev začasno bivajo na območju naše občine in ki bodo do 15. maja 1963 še tu prebivali, se — če to žele — lahko vpišejo v volilni imenik na območju naše občine. V takem primeru bodo prizadeti volivci črtani iz volilnega'imenika v kraju stalnega bivališča. Prebivalce naše občine opozarjamo, da se strogo drže predpisov o prijavno odjavni službi in pravočasno prijavijo tako spremembo bivališča kot spremembo stanovanja. S takim ravnanjem bodo volivci' vsekakor prispevali dober del za nemoten tisoč ton prometa. Letos nameravajo v •'Luki« investirati 2 milijardi dinarjev za razširitev skladišč, za izboljšanje mehanizacije, za poglobitev morskega dna in za druga dela; že letos bo treba misliti na gradnjo železnice. Na konferenci so razpravljali o delavskem samoupravljanju in s statutom delovne organizacije postavili temelje za poglabljanje demokracije. Komunisti »Luke« bodo morali v bodoče posvetiti še več pozornosti uveljavljanju organov delavskega samoupravljanja. Prav tako bodo morali še večjo skrb posvetiti dvigu življenjske ravni članov svojega kolektiva, urediti sanitarne naprave' in zgraditi delavsko restavracijo in prostor, kjer bi imeli delavci možnost kulturnega življenja in razvedrila. , v/tkr, r» naročite tudi svojcem in nrîîiïtoHrm *r IinïnïT Stran 2 »SLOVENSKI JADRAN« Štev, 12 — 15. marca 1963 V ® SEŽANSKI RAZGOVOR»" ČEZ LETO IN DAN (Nadaljevanje s 1. strani) dov ter z najemanjem kreditovstrukcijo in modernizacijo tistih sredno odvisna učinkovita in •bo treba povečati zmogljivosti objektov, ki bodo omogočili hitro maksimalna izraba novo pridpb- J^J^T^V^1^ bolnic in tistih SSh gZSS « ne zadoščajo potre- bam. Pri izvajanju socialne politike bo treba poskrbeti za urejanje socialnih centrov ter intenzivno razvijati otroško varstvo v _„,-„ .. , , , . komuni in v krajevnih skupno- ^JLS^L ^ih. Vse pa po načelih družbene- je treba izdelati in dopolniti urbanistične programe za občinska in gospodarska središča. Za dobro preskrbo z vodo in sodobno ka- na tistih področjih, kjer so te na- ga upravljanja, da bi tako raz- naraščanje proizvodnje, Plasti izvoza, ter pospeševali specializacijo proizvodnje in kooperacijo. V kmetijstvu zlasti za dovršitev objektov, ki so bili začeti že v minulih letih, in za nove investicije, ki bodo omogočale povečanje izvoza kmetijskih pridelkov ter pripomogle k zboljšanju preskrbe s tistimi pridelki, ki najbolj vplivajo na splošni dvig življenjskih stroškov. Zlasti bo treba pospeševati z novimi naložbami razvoj vinogradništva, prave pomanjkljive, dotrajane in bremenili, žaposlene starše ter po- kjer je močneje razvit turistični skrbeH za d^ro vzgojo mladine. promet. , Gospodarske organizacije in usta- Z večjimi vlaganji zlasti v ,noye je treba ¿mteresirati, da s Je treba «^oto- pomočjo svoje kadrovske službe viti, da bodo poprej ustvarjeni £dločneje urejajo življenjske in pogoji kakor jih predvideva re- sodalne probleme 7.apt>slenih. forma šolstva. Šolam pa je treba Krajevne skupnosti naj za raz_ . _ za njihovo osnovno dejavnost za- hrprnenilev družine ustanavliaio piedYsem nadaljnji razvoj po-gotoviti tolikšna sr^stva da bo- S^lerv^Sbe ™tn ^^ do zadoščala za funkcionalne po- in ustanove> ki naj s svojim de- trebe m s katerimi bo mogoče za- lom pripomorej0 k zboljšanju gotovih pedagoškemu kadru tak- življenjskih pogojev občanov, sen porast osebnih dohodkov, ki ljenih proizvodnih zmogljivosti. KREPITEV ZUNANJE TRGOVINE Letos bo treba še nadalje širiti in krepiti zunanjetrgovinsko blagovno menjavo, predvsem izvoz, ki naj bi porasel za okoli 18%. Pri tem naj bi se izvoz blaga povečal za 26 "/o, devizni dotok iz turizma pa za okoli 16°/o. Za hitrejše naraščanje izvoza bo nujno še bolj prilagoditi pra- zunanjih v lztnri, kakovosti, cenah, posebej pa še glede točnosti pri izpolnjevanju dobavnih rokov. Gospodarske organizacije bo ustrezal porastu dohodkov v teritorialni enoti. Nekateri pogoji, ki so nastali z združitvijo okrajev, terjajo okre- INVESTICIJSKA POLITIKA Voditi in nadaljevati je treba takšno investicijsko politiko, ki sadjarstva, živinor^StS «ako* v^bTi ne gojitve vrtnin. V prometu trzis£' tak0 v lzbin zvoj pomorskega prometa, zlasti koprske luke, in za modernizacijo ter re- . ... , , konstrukcijo nekaterih važnejših naj P^vo. Poskrbe za raconal-... . , .. "*-""-.■'>»" nr) diisnnrlaripnip in zmzame st.ro- cestnih odsekov. V gostinstvu in turizmu za gradnjo turističnih objektov na obalnem področju in za izboljšanje gostinstva v drugih turističnih krajih. V trgovini za pitev in primernejše organizacij- bo zagotavljala porast proizvod - ske oblike strokovnega šolstva, nje in produktivnosti, ustvarjala upoštevajoč potrebe in specifične pogoje krepkega izvoza ter vpli- pogoje posameznih strok in de- vala na dvig življenjske ravni javnosti na določenih področjih, prebivalstva. ' Dokončno pa je treba tudi urediti V smislu ekonomičnega izkorl- finansiranje tega šolstva. ščanja vloženih sredstev je treba Za vzgojo strokovnih kadrov in dajati v investicijski politiki za strokovnost zaposlenih je tre- prednost že začetim objektom in ba iskati še boljše oblike in me- kratkoročnim naložbam. Hkrati tode izobraževanja, zlasti z orga- pa si je treba prizadevati, da po- niziranjem in razširjanjem stro- stanejo pridobljene zmogljivosti kovnih centrov, ki naj postanejo čimprej aktivne, sestavni del celotnega izbraževal- Na osnovi razpoložljivih nega sistema. Občinski ljudski predvidenih sredstev je pričako- odbon naj v večji meri poskrbe va.tij da bodo znagaie letošnje go- no gospodarjenje in znižanje stroškov, za uvajanje nove tehnologije, sodobne organizacije dela ter za velikoserijsko proizvodnjo. Trgovina, gostinstvo, uslužnost- povečanie in modernizacijo trgov- na4obrt podobne dejavnosti pa sVp mrA nn rtmKn. naj poskrbijo za to, da bodo ske mreže na drobno zlasti v turističnih središčih ter v krajih z rr^očnejšim maloobmejnim nrome-tom, za povečanje skladiščnega prostora in izboljšanje odkupne organizacije. V obrti predvsem' za gradnjo klavnic, za rekonstrukcijo nekaterih obstoječih in gradnjo novih pekarn ter avtomobilskih servigov in za usposobitev raznih servisov v okviru obrtnih centrov in stanovanjskih skupnosti. V gozdarstvu in gredbeništvu v glavnem za nakup mehanizacije in in prevoznih sredstev. za razvoj kulturnoprosvetnih in telesnovzgojnih organizacij, za spodarske in negospodarske investicije okbli 22 in pol milijarde, 794 milijonov, negospodarske pa 6 milijard 749 milijonov, pri čer-mer pa gre 4 milijarde 840 mili- ureditev in opremo knjižnic v ob- jn sicer gospodarske 15 milijard črnskih središčih ter za razvoj zavodov za spomeniško varstvo. Še nadalje je treba izboljševati pogoje zdravljenja, povečati jonov za stanovanjsko in komu-zmogljivosti bolnišnic ter utrje- nalno graditev, vati zdravstvene. centre v okviru Gospodarske investicije naj se komunalnih skupnosti. Z združe- uporabijo predvsem v naslednje vanjem sredstev komun in zavo- namene: V industriji za rekon- Negospodarske naložbe pa naj bi se uporabile predvsem za razvoj tistih dejavnosti družbenega standarda, od katerih je odvisen nadaljnji gospodarski razvoj, t. j. za stanovanjsko in komunalno graditev ter za šolstvo in zdravstvo. USPEŠNA REALIZACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Z LETNE SKUPŠČINE OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV V KOPRU tali §flM®Mij§ExS VBBKMP Preteklo soboto je bila letna skupščina občinskega odbora Zveze borcev Koper. Poročilo predsednika tov. Korelca je skušalo oceniti predvsem delo organizaci--je v pogledu skrbi za borce. Delo so si bih razdelili na posarriezne komisije. Nekatere izmed njih so delale uspešno, nekatere manj učinkovito. Najtežje breme je prav gotovo slonelo na ramenih komisije za stanovanjska vprašanja. Z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo so v lanskem letu sklenili pogodbo za zgraditev 16 stanovanj na Vanganelski cesti. Hišice bi morale biti vseljive do ustvarile kar najboljše pogoje za razvoj turizma in s tem tudi za večji dotok deviznih sredstev iz tujega turizma. V največji meri je treba izkoristiti tudi vse možnosti, ki lahko zagotove povečanje neblagovnega deviznega dotoka, in sicer pri tranzitnem, cestnem in železniškem prometu ter pri mednarodnem pomorskem prometu. Zaradi ugodnega položaja oziroma lege. ki ga ima naše okrajno področje, bo treba poskrbeti za hitrejši razvoj v zamenjavi v okviru obmejnih sporazumov, preko katerih laže prilagajamo izvoz in uvoz potrebam našega £ gospodarstva. Izvozna podjetja, ki g delujejo v okviru obmejnih spo- | razumov, naj si v sodelovanju z « lokalnimi in republiškimi organi, i posebno z okrajno gospodarsko 2 zbornico, zastavijo perspektivne J poslovne programe in jih tudi iz- X vajajo tako, da bodo pospeševala ; gospodarski razvoj predvsem ti- | stih območij, ki so jim obmejni J sporazumi namenjeni. Četudi ste o dobri stvari do dna prepričani, vas le mika povprašati, kako se je obnesla. Tembolj, če ste vanjo posegli, kakor sem bil jaz lani posegel s svojim »Dozorelim jabolkom* v vročo kašo sežanske zdravstvene službe. Kadarkoli sem se odtistihmal potikal po sežanski komuni, vselej sem se spomnil tistega burnega sindikalnega sestanka zdravstvenih delavcev v občinski sejni dvorani. Tistih nekaj razgretih ur, ko je v nabitem ozračju tekla pravda o združitvi zdravstvenih domov. Zdaj me je, čez leto in dan, slednjič zanesla pot tudi v zdravstvehi dom. Na razgovor k zdravnikoma dr. Borisu CERGOLJU in dr. Mariji JERASOVI. Vprašanja so popolnoma logična: Po tistem dozorelem jabolku se je huda kri polegla? In sadovi? Je kdo ostal brez zdravniške pomoči, leakor so bili nekateri napovedali? Je zdaj boljše, je slabše? Dražje, ceneje? Oba zdravnika mi ljubeznivo strežeta z odgovori. Huda kri je hipoma odtekla, kakor da je ni bilo, kakor da je bila umetna in je brez potrebe ustvarjala napete probleme. Zdravstveno službo smo organizacijsko tesno povemli, ne da bi bili občani na posameznih področjih, kjer so bili prej samostojni zdravstveni domovi, kakorkoli prizadeti, ne da bi kar-koli izgubili. V Sežani je zdravstveni dom. Komen, Divača, Du-tovlje in S-enožeče imajo zdravstvene postaje, v Štanjelu pa je pomožna zdravstvena postaja. Povsod poteka zdravstvena služba dobro, celo neprimerno boljše in hitrejše kakor pred združitvijo zdravstvenih domov. Ni ga občana, ki bi mopel potožiti, da je bil prizadet zaradi takratne reorganizacije. Kadrovsko smo zdaj nevrimerno močnejši, kot smo bili takrat. Jeseni, ko dobimo še dva zdravnika, bo položaj več kot zadovoljiv. Precej se je popravil tucli položaj glede zobozdravstvene službe, popolnoma pa bo ustreženo potrebam, ko pridejo na delovna mestla štipendisti. V Sežani bomo s primerno adaptacijo v stari stavbi zdravstvenega doma uredili še drugo zobozdravstveno ambulanto. Zobozdravstveno službo pa urejamo tudi v Komnu in Dutov-Ijah. V scimih številkah bi trenutno'še ne mogli prikazati, koliko se je zdravstvena služba po reorganizaciji pocenila. Da je zdaj njena uprava dosti cenejša, ni nobenega dvoma, saj je bilo pred reorganizacijo v upravi 11 ljudi, medtem ko jih je sedaj samo 5. Sicer pa pocenitve ni mogoče gledati samo v tej luči. Pocenitev je tudi v tem, da je služba boljša in popolnejša, da weč zmore, kakor je zmogla- prej. Pocenitev pomeni tudi to, da lahko zdaj vodimo enotnejšo politiko finansiranja in investiranja, ki bi je ob prejšnji razdrobljenosti sr-edstev pe zmogli. To dokazuje že naš letošnji investicijski program, s katerim bomo ne le v Sežani, ampak tudi v Komnu, Dutovljah in v Senožečah lepo in dobro uredili zdravstvene postaje. Prijiiznemu razgovoru »čez leto in dan« ni mam kaj dodati. Razen tega, da sem zdaj »dozorelega jabolka« že bolj vesel, kakor sem ga bil pred letom dni. France Gerželj Uspešna realizacija investicijskega programa bo odvisna predvsem od konkretne politike in smotrnejšega usmerjanja ter povezovanja sredstev skladov gospodarskih organizacij, bank in teritorialnih skupnosti. Pri tem 29. novembra lani, vendar se je bodo imele pomembno vlogo gradnja' iz objektivnih vzrokov bančne organizacije, ki naj bi si zavlekla. 7 stanovalcem so izročili prizadevale ob podpori teritorial-ključe šele v januarju, ostalih nih skupnosti, gospodarske zbor- ra^rke°LadTeTeinlc*e"'svojTTetno kon-devet upravičencev pa se bo lah- niče in drugih organov zbrati za- ferenco, ki sta ji med gosti prisostvo-ko vselilo šele v prihodnjih dneh časna prosta sredstva za finaaci- ^ letošnjega leta. Objektivnim ne- ranje tistih objektov, ki so naj- komiteja zks Piran inž. Armand pomembnejši za razvoj gospodar- Kiančič. iz vsebinsko bogatega poroštva in družbenega Standarda. Clla sekretarja tovarniškega komiteja Upravni odbori komunalnih bank Ladjedelnice naj posojila iz svojih kreditnih KOMUNISTI PIRANSKE LADJEDELNICE SO IMELI LETNO KONFERENCO Mladino so zanemarjali všečnostim so se večkrat pridružile še težave osebnega značaja. Veliko stanovanjskih zadev so rešili preko gospodarskih organi- \ Dne 3. marca so Imeli komunisti pi- duktlvnost dela dosegli največ na rova.? materialnih stroškov, kar ni zdrav pojav. Primerjava z zaključnim računom in 9-mesečnlm obračunom v povprečju za ladjedelništvo kaže naslednjo sliko: V večini pokazateljev je piranska Ladjedelnica daleč pred ostalimi, čeravno je tehnična opremljenost več kot slaba, saj znaša na zaposlenega delavca le 782.000 din, medtem ko znaša jugoslovansko povprečje 1,562.000. zacij. Na zapreke so naleteli pri skladov povezujejo s sredstvi manjših podjetjih, ki nimajo skla- okrajnega investicijskega sklada, dov niti za popravilo stanovanj, PREPREČIMO GOZDNE POŽARE! Brž ko-je skopnel letošnji trdovratni sneg in se je zemlja pod burjo posušila, smo doživeli v naši Istri in še ponekod na Krasu vrsto požarov, ki so uničili znatne površine listnatih in borovih gozdov ter pašnikov zlasti vzdolž istrske železniške proge. Povzročile so jih spet iskre iz lokomotiv kakor prejšnja leta v pred-pomladanskih .in pomladanskih dneh. Površine, katere je ogenj uničil, obsegajo več deset hektarov, in to prav tam, kjer bi nam bili gozdovi najbolj koristni zaradi zavarovanja prsti, pogozdit-ve goličav in obrambe pred burjo. Je mar to res potrebno? Ne bomo predlagali najprej elektrifikacije železnice, čeprav bi bila to najboljša in najzanesljivejša rešitev (poleg še vseh drugih koristi), ker za to za zdaj ni sredstev. Brez posebnih izdatkov pa bi mogli opremiti lokomotivske dimnike z napravami, ki bi zadrževale iskre, kakor so opremljene v drugih deželah. S temi skromnimi sredstvi bi preprečili ne le finančno, marveč tudi ozemeljsko škodo, katere niti ni mogoče izraziti v denarju. Na kraškem ozemlju so potrebna dolga desetletja, da se gozdovi razrastejo do polne koristnosti kaj šele za gradnjo novih. Komisija za prošnje in pritožbe je obravnavala 411 spisov, od tega je bilo 222 prošenj za priznanje dobe med NOB. Zaradi po- da bi tako zagotovili realizacijo postavljenih nalog. Vlaganja v obratna sredstva iz bančnih sredstev bo treba usmerjati tako, da se z njimi kar najbolj pospešuje prilagajanje pro- Joaklma Vatovca povzemamo naslednje misli: Kljub tehničnim težavam je kolektiv le uspel doseči svojo afirmacijo. Izkušnje, ki so si jih bili pridobili v lanskem letu, bodo služIle letos kot napotilo pri bodočih nalogah tovarniškega komiteja. V podjetju je skupaj 121 članov Zli, od tega 80 iz vrst delavcev in 41 iz vrst uslužbencev. Na področju idejno-političnega vzgajanja članstva niso napravili tistega, kar bi lahko. Omejevali so se največ ...v« A-, t.aiaui L/U- ^„¿«„V* _ i.---X - U1 i^llivu. 1/I11CJCV4H HU 3C IliiJVtJU manjkljivih dokazov SO zavrnili lzvt°dl?:|e P^ebam tržišča m za- na preučevanje nakazanih tem. Ideo- ostruje položaj tistih gospodar- Ioško-polltična komisija, ki so jo bili 42 primerov. Komisija za otroke padlih borcev je obravnavala šolske uspehe otrok padjih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Njihov uspeh je bil zadovoljiv. Od skupnega števila 61 otrok morata letos ponavljati razred samo dva. Naposled se je poročilo dotaknilo tudi novega sistema delitve dohodkov v državni upravi. Način, naj bi točke razdeljevali na osnovi šolske in visokošolske izobrazbe, se ne zdi povsem pravičen. Marsikateri ,borec je moral takoj po vojni prevzeti odgovorne naloge v našem družbenem razvoju in ni mogel iti študirat, pa če si je tega še tako želel: skih organizacij, ki imajo neekonomično angažirana obratna sreds.tva. Dosledneje .bo treba odstranjevati pomanjkljivosti, ki se še pojavljajo pri projektiranju. Pri izdelavi investicijskih programov je treba dosledno upoštevati sodobne tehnične rešitve proizvodnih postopkov in-zagotoviti pravočasno pripravo programov in projektov za investicijsko izgradnjo v prihodnjih letih. Pri programiranju gospodarskih objektov pa je treba v večji meri upoštevati tudi možnosti in potrebe po skladnem reševanju stanovanjskih, komunalnih in drugih problemov, od katerih je nepo- ustanovili v sestavu tovarniškega komiteja, je ostala več ali manj le na papirju. Sindikalna organizacija Je našla svoje mesto v podjetju ln mnogo. pomagala pri uveljavljanju delavskega upravljanja, posebno pri utrjevanju ekonomskih enot. Pereče Je vprašanje mladinske organizacije. Organizacija je pred časom veljala za eno izmed najboljših organizacij v okraju. In danes? Kaže, da so jih ti uspehi uspavan ln so zato prepustili mladino samo sebi: Temu primeren je bil tudi uspeh v preteklem letu. Glede gospodarskega poslovanja podjetja v lanskem letu je potrebno podčrtati tole: kljub povečanju proizvodnje za 94,6 •/. se je število delovne sile povečalo le za 17,4. V letu 1362 je odpadlo na enega zaposlenega 5,712.000 din realizacije, v primerjavi z letom 1061 se Je produktivnost tako dvignila za 116,4 odstotka. Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da so pro- Dinamika skupnega dohodka Dinamika realiz. proizv. Dinamika dovršene proizvodnje Pokazatelji, ki jih nudi zaključni račun, kažejo tudi na to, da je v podjetju še veliko skritih rezerv in da ne znajo varčevati z materialom. Z boljšim gospodarjenjem bi lahko letno prištedili 106 milijonov din, to pa so sredstva, ki so jim potrebna za nove Investicije. Glede Integracije je tov. Vatovec dejal, da bi morali poiskati takšne možnosti, da bi lahko zaposlili vse ladjedelniške kapacitete. Razmišljali so o integraciji z ladjedelnico v Pu-1 ju. Tudi z Litostrojem bi morali poiskati možnosti za sodelovanje, da bi tako zaposlili motorno delavnico, ki je mnogokrat slabo zasedena. Glede vloge članov ZK Jc tov. Va- Ladjedelnica Piran 198,8 206,4 206,4 Ladjedelnice v Jugoslaviji 120 66 132 tovec dejal, naj bi se ne zadovoljevali samo z ugotavljanjem in razpravljanjem, marveč bi morali pristopiti k aktivnejšemu reševanju problemov. Kritika in samokritika sta si utrli pot med člane, tako da o kritizerstvu skoraj nI mogoče več govoriti. Opozoril je tudi na eno izmed hib v vodstvih proizvodnih ekonomskih enot, V preteklosti so namreč potegnili iz proizvodnje v administracijo veliko dobrih in visokokvallflciranih delavcev, medtem ko so na mesta kvalificiranih ln visokokvallflciranih delavcev nameščali nekvalificirane ali pol-kvallficirane delavce. Na dlani je, da je zaradi tega trpela kakovost dela, vrh tega pa tudi interes do strokovnega izobraževanja. PRED OBČNIMI ZBORI RK PO OBČINAH Femesitai zdravstveno-vzgojna organizacija OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V POSTOJNI Lesarji in gozdarji bodo delali skupno Pred kratkim je bil v Postojni občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarske stroke, in lesne industrije. Inženir Zvone Na-stran je v poročilu opozoril na to, da med gozdarskimi in industrijskimi strokovnjaki ni pravega gospodarskega sodelovanja. V postojnskem gozdnogospodarskem Te dni bodo po občinah občni zbori RK, ene .najbolj množičnih družbenih organizacij, ki šteje v govati bolne in stare ljudi in rehabilitirati invalide. Prav posebno skrb posveča RK 90.000 kubičnih metrov iglavcev in 60.000 kubičnih metrov listavcev bruto, kar močno presega predavanj za mladino in za odra- zmogljivost gozdov.. Ker so se bi- v DIT. Nadalje je dejal, da je Javor pripravljen dati sekciji DIT v presojo perspektivne elaborate, ki bodo izdelani že pred koncem letos. Dejal je tudi, da so sklenili, da bodo žago na Baču pri" Korit-nicah modernizirali samo za predelavo listavcev in izdelovali pri- . v - - - ------------ bližno 300 tisoč stolov na leto. V nn1^0-1!1 sekajo tudi do moderniziranem obratu v Pivki bodo izdelovali plošče, mize in ladijske obloge za stene. V Postojni bodo opustili lesno-industrij- našem okraju 583 enot s skupno vzgoji otrok in mladine, ki se v sle, saj je bilo skupaj v našem okraju 2219 predavanj, ki so ime- le pokazale potrebe po'večjem izvozu žaganega lesa iglavcev, so 61.839 člani (od tega je 35.806 čla nov podmladka in mladine RK). lastnih organizacijah podmladka usposablja za socialno zdravstve-Dejavnost organizacij RK je pre- no borbo. Pri tem sodelujejo s šo- pa so se še vedno izkazali tečaji rasla nekdanje okvire m ozka lami, prosvetnimi in športnimi or- Skupno jih je bilo 128 udeležen " .. , , , x ,. Pojmovanja dobrodelnosti, pomo- ganizacijami ter njihovimi samo- cev pa 3897 Vsako leto pa moramo poročati či v vojni in ob elementarnih ne- upravnimi organi. rti a i vi Hntiiti^ A^amali-___ * _ t- r» • i it - , .. _ __ Organizacija RK ima tudi svoj la 97.639 poslušalcev. Kot najna- Republiški načrtovalci, na osnovi prednejša in najuspešnejša oblika zdravstveno prosvetnega dela tudi o gozdnih in drugih ozemelj- srečah. Zdaj so to postale zdrav- skih požarih, katerih ne povzroča- stvene in zdravstveno vzgojne or- okvirni program" ki"so mu riVlp ua'7?.valcev krvi- v zad" jo iskre iz lokomotiv. V večini pri- ganizacije, ki bi rade čimveč ljudi organizadje^ ¿bč/nah ITonkret- FJ^J?'™ ,da" merov gre za namerno požiganje usposobile za nudenje prve pomo- travnikov, pašnikov, grmovja in či, ki se borijo proti tuberkulozi, raznih skupaj zgrabljenih rastlin- alkoholizmu in nalezljivim bolez- _________ skih odpadkov. Le prečesto pa se nim, skrbijo za asanacijo zane- preko "svojfh odboroT preceTde zgodi, da se tako požiganje raz- marjenih naselij, za zdravo pre- la. Razen tradicionalnih akcij (te- ne oblike na podlagi stanja, potreb in možnosti. Tako je RK v zadnjih dveh letih lahko izvedel kapacitet žagarske industrije v Postojni, Cerknici, Pivki, II. Bistrici in Baču, povečali obseg bruto sečenj iglavcev za 48 odstotkov, To pomeni, da prevelika Med posebne naloge RK sodi' ^m°El-iivost številnih žag povzro-zbiranje darovalcev krvi V zad- -a Pref:irano visoke sečnje, ki so njih dveh letih je bilo 10.468 da- ze v§nzniIe .v glavnico in tako rovalcev, ki so dali 3,821.270 ku- P0V7 Y?ndar bod° tu stroški za stanovanjske graditve razmeroma stanovanj, kakor je bilo predvi- radl Selltve mnoglh dmžin znat" za tipsko stolpnico, s katero bi s j ... -- ' — vtctiivji i cer še šimko ^1?1 nalika je si" deno v Petletnem načrtu, i-f• 0 0dprta 111 bo terja- Zanimiva je tudi primerjava a le os m v prihodnjih dveh le- gradbenih stroškov oz vrednot Sf , - , , , , , -ih obilo naporov, da bo po pet- stanovanj. Medtem ko znaša stolp,nc) lahko zSradili 240 spletnem načrtu -predvidenih 1100 vrednost lanskih 1™5 stanovanji n0vanj- je okvirno predpisano. Nujno je treba doseči, da komunalne go-Izdelan je že glavič'projekt spodareke organizacije same no- . . Cllf-l ciTi-lcl.-f, 1-HTCIT1 F sijo stroške za razširitev svojega šestkratno ponovitvijo (torej šest omrežja, kot to predvideva osnu-stolnnici lahko 7PmrliH 9.4n tek novega republiškega zakona novih stanovanj s'ezidanih in vse ljenih o ureditvi mestnih zemljiš.. Doslej so v glavnem vsi stroški ko- uporabno površino 11058 m2 874 Izdelava zazidalnih načrtov in munalnih objektov in naprav ne ja za potrebami, čeprav je akonito bremenili novo gradnj pogostoma s kaj preprosto ,ute m2 1 milijardo neprimerno boljša, kot pred leti. meljitvijo. naj pač da sredstva ti te primerjave Pripravljena je ali pa je v pri- sti, ki koi «„,,,„„ , . , ., milijonov din, bo znašala vrednost tehnične dokumentacije sicer še ™ k° '1e bll° v letu 1961 tetošnjih 255 stanovanj z uporab- zaostaj dograjenih m vseljenih 217 novih no površino 15483 " stanovanj, je bilo lani dograjenih 54 milijonov. Iz ^ HU11,a . 20,5 n°vih stanovanj, lahko sklepamo na tendenco ce- pravi tehnična dokumentacija za r,i7 i iJO dvosobna stanova- nejše stanovanjske graditve, kar naslednjo stanovanjsko graditev: . 3 p, 'I- ,' enosobnih in med drugim že očitno kaže pri- Koper Vojkovo nabrežje 6 stolp- fnhr,?, iq t"sobnlh 38 Jn več- merjava med lansko (79.040 din) nic z 240 stanovanji, Koper Ulica svoja osnovna" sredstva, (ž.) sobnih 18, Viednost vseh 205 sta- m letošnjo (66.517 din) povprečno JLA 1 stolpič z 20 stanovanji, Se- novanj znaša 874 milijonov, upo- ceno za 1 m2 uporabne stanovanj- modela vrstne hiše za 128 stano- površina 11058 m2, povpreč- ske površine. K temu bo nespor- vanj, Semedela tinski bloki za 60 J13,- c.ena fa r?" Pa 79.040 din. Pi-e- no pripomolga graditev malih stanovanj, Semedela »Stavbenik tezni del stanovanj odpade na atrijskih hiš v Šalari (in tudi še bloki« za trg s 85 stanovanji, Ša- D oKe na Vojkovem nabrežju ter drugod), ki predstavlja že po do- lara atrijske hiše s 156 stanovanji DlOke V Semedpli. in ciraf 1,in erari-,.-,;^ ,,,.„„l,,u _____t; ___i____ e-1_____ ,o „, „ ■s i a .; t omunalne objekte in napravo uporablja. Komunalna podjetja pa si nato mirne duše objekte in naprave vpišejo med P m. m a-V ®err!?dell> ln sicer 140. sedanjih uspehih uspeli poskus in Škofije atrijske hiše z 18 sta- ¿aradi podražitve gradbenih sto- sistematične graditve cenejših novanji. Skupno gre torej za rnev m izpada v realizaciji poso- stanovanj na polmontažni način, graditev 707 stanovanj, od česar jila LRS je kazalo, da lanski Pri tej graditvi je dosežena raz- odpade določena graditev tudi na gradbeni plan ne ho izpolnjen v meroma ugodna cena od 62 do 65 letošnje leto, sicer pa je to per- cejoh. Toda z načinom predpla- tisoč din za netto m:, in sicer spektiva prihodnjih let. Potrebno cil, ki ga je Stanovanjski sklad z vključno i odkupom zemljišča, vso vnemo začel organizirati, je odškodnino za kulture, ureditvijo bil plan graditve celo presežen za komunalnih naprav, zunanje ure- K . .. ' . -v, 25 stanovanj. ditve in vgrajene opreme. Po na- ' .' Za letos pa kaže. da bo tempo črtu bo do prvega polletja 1964 < v -' , ' ' \ ]\ stanovanjske izgradnje še moč- zgrajenih v Salari 156 dvo in tro- .V .. ne.jši. Prvič je že časovni pogoj sobnih stanovanj, in sicer dvo- ' zelo ugoden, ker je bilo s 1. jan. sobna, po 3,260.000 in trosobna .^¡i^" "'. ' ..... v. gradnji 183 stanovanj. Od tega 3,800.000 din. Ce pa bo dosežen s >-. ■ : , v Semedeli kar 101 stanovanje, v komunalnimi podjetji sporazum, : . . -Salari 40 in na Škofijah 10 atrij- da prevzamejo del stroškov za skih hiš, v zadružnem sektorju je komunalne naprave, bodo atrij-v gradnji 23, v zasebnem pa 9. ske stanovanjske hiše še cenejše, stanovanj. Med letom bo zastav- Razen cenejših stanovanj, v kaljena še gradnja 72. stanovanj (v tera kaže nujno vlagati največji Šalari 60, v Semedeli 8 in ob no- del sredstev, je Stanovanjski vem gasilskem domu 4 atrijske • sklad pripravil na osnovi ankete hiše). Tako torej lahko pričaku- o potrebah po raznih vrstah sta-jemb, da bo po predvidenem na- novanj tudi stanovanjsko gradi-či-tu letos dograjenih 255 novih tev V Semedeli in v Kopru, stanovanj, od katerih bo najmanj V Semedeli se grade v glavnem 200 vseljenih. Konec tretjega le- stanovanja srednjega standarda, ta stanovanjske petletke bi tako Razen blokov je v pripravi tudi imeli dograjenih 677 novih stano- graditev vrstnih hiš, za katere do-vanj. Za izpolnitev petletke bo končujejo zazidalni načrt, ki treba torej v letih 1964/65 zgra- predvideva 128 hiš s tri in pol diti še 423 stanovanj. Sodeč po sobnimi stanovanji. Ta graditev sedanjem tempu in po izrednem po potekala etapno v več letih. V »Pluti je potrebno, živeti ne!« tako se glasi iz latinščine v slo- '¿mm '«HI iáMwsf?ai@m Okrajni ljudski odbor je na svo- Sklada imata skupaj nad 110 jem zadnjem zasedanju med dru- milijonov dinarjev deficita. Le-gimi ukrepi sprejel tudi odlok o tošnji prispevek naj bi kril poleg višini premije kmetijskih proiz- tekočih izdatkov še nekaj pri-vajalcev in stopnji prispevka ob- manjkljaja. Po sprejetem odloku črnskih proračunov za sklad bodo kmetije! plačevali za zdrav-zdravstvenega zavarovanja kme- stveno zavarovanje premijo v vi-tijcev v Kopru in Novi Gorici, šini 8 odstotkov katastrskega do-Ker sta oba sklada zašla v težave hodka ter premijo za zavarova-zaradi prevelikih izdatkov, je bilo no osebo v znesku 2.500 din, med-treba spremeniti višino prispevka, tem ko bo znašal proračunski pri-Vendar pa je OLO upošteval tudi spevek občinskih ljudskih odbo-težave na drugi strani in se od- rov 40 odstotkov stroškov zdrav-ločil za poravnavo deficita v pri- stvenega varstva kmečkih zava-bližno petih letih. rovancev. demo vsega potrebnega razume- sorjev. Delovne sekcije Zajemajo vanja za pomorstvo niti tam, kjer pomorsko gospodarstvo, pomor-venščino^ prevedeno geslo, ki je bi ga moralo biti največ. Vsa pri- sko zgodovino in arheologijo, vodilo nekoč obmorska ljudstva zadevanja slone bolj na posamez- nauk o pomorski tehniki, pomorila široka morska pota, po katerih nikih ali skupinah in le njihovi sko pravo, pomorsko navtična zagrizeni vztrajnosti se moramo vprašanja, morsko biologijo in zahvaliti za to, kar smo za naše pomorsko terminologijo. Postav-pomorstvo vsaj že storili. Toda Ijeni so točno začrtani delovni uspešno pomorstvo terja jasne programi in cilji, perspektive in načrte s trdno po- Kaj smo v tem že storili rjii? stavljenimi cilji. Teh pri nas ni. V Ljubljani imamo univerzo z Vse je bolj ali manj improviza- dolgo vrsto fakultet in imamo tu-cija. di Slovensko akademijo znanosti Pomorstvo je znanost. Tega se in umetnosti. Doslej še nismo sli-zavedajo povsod drugod, kjer šali, da bi s-a te ustanove kakor-imajo morje. Hrvati, staro po- koli ukvarjale z vprašanji morja morsko ljudstvo, imajo celo vrsto in pomorstva. Nismo doživeli, da ustanov in organizacij, ki se s Jo bi kdo napisal znanstveno delo s znanostjo ukvarjajo. Mimo dru- tako tematiko. In vendar bi gega so dobili v Zadru društvo bilo to potrebno, da bi služili, če za proučevanje in pospeševanje ne drugega, vsaj v oporo tistim pomorstva, ki deluje v vrsti spe- ljudem, ki z velikimi napori cializiranih sekcij. Društvo ima utsvarjajo naše pomorstvo. Pred-tud.i svoj-a podružnice ali tajni- vsem pa bi pomagalo vzbujati štva, kakor jih imenujejo, v raz- smisel za morje in pomorstvo v nih drugih središčih pri morju-in. naši..mladini, s čimer bi pregnali, v zaledju. Nedavno so ustanovili mišljenje, da je naše morje in po-tako tajništvo u Zagrebu. V njem morstvo zamo zadeva Kopra in so gospodarstveniki in znanstve- Pirana in se ljudi v zaledju ne nlki različnih strok, ki so v po- tiče. V resnici, sta morje in pomorstvu zastopane ali so kakor- morstvo še kako pomembni za-koli v zvezi z morjem. Med njimi devi vsega našega gospodarstva je tudi več univerzitetnih profe- in splošnega razvoja. R, G. 'ivjwsS'wíí' mmm j v ' III 111 .. ' ^ f J .......illf«. pffgipiilb ällif vprašanja ankaranskih počitniških domov -m ■■ v» ; > - . i i pa sil® Koper: povleci na potniško prlstaiilsčc. Tudi tu je vedno - živahen promet, saj se tod gnefiejo potniki z ladij ln avtobusov NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Morda doslej še nobeno leto nismo tako zavzeto spremljali podatke o izvrševanju gospodarskega načrta kot letos in še nobeno leto tudi nismo pričakovali s tako nestrpnostjo rezultatov o tem izvrševanju za komaj pretekli mesec. Brez dvoma ima tako dogajanje svoje važne vzroke, kajti iz dosedan jih skušenj vemo, da je spričo velikih zahtev, ki jih postavlja gospodarski načrt ne samo za letošnje leto, temv-eč tudi v perspektivi za prihodnja leta, važen vsak dan, ki ga morda zamudimo in ne izpolnjujemo zadanih nalog. Posledice neizpolnitve ne bodo zaznavne samo letos, temveč in zlr.sti v prihodnje. V začetku letošnjega leta pa smo spremljanju izpolnjevanja planskih nalog posvetili Se posebno pozornost. Vzrokov za to je več, Prvi je v tem, ker smo lansko leto končali v planskem pogledu z znatno pasivo, drugi pa je v tem, k-sr smo v letošnje leto prešli z močnim in stalno naraščajočim tempom proizvodnje, ki je IcaVal, da smo prebrodili težave, ki so se pojavile v prvi polovici lanskega leta. Tudi smo stopili v letošnje leto bolj pripravljeni, saj je bila naša industrija preskrbljena s surovinami in drugim materialom, potrebnim za reprodukcijo. V zunanjetrgovinskemu poslovanju pa smo dosegli ob koncu lanskega leta uspehe kot še nikoli prej, kar nam je dajalo dovolj podlage za prepričanje, da se bo razvoj v taki smeri nadaljeval tudi letos. • Prva dva meseca letošnjega leta nista v celoti potrdila naših pričakovanj in planskih nalog nismo dosegli niti v proizvodnji niti v izvozu, oziroma v zunanjetrgovinskem poslovanju. Postavlja se vprašanje o vzrokih za tak razvoj v začetku letošnjega leta in dnevno lahko citamo o tem vprašanju. Ugotovili smo že, da je sicer težko enostavno razdelili letne planske naloge za dvanajst mesecev in jih potem prenesti na posamezne m-esece. To ni realno, ker so pogoji v posameznih mesecih in še za različne stroke različni. Edino, kar je realno, je dejstvo, da proizvodnja ne sme kazati, iz meseca v mesec prevelikih skokov, kot jih kaže pri nas, kar potrjuje ugotovitev, da je mnogo vzrokov takih, ki bi jih lahko odpravili ali vsaj ublažili. Kot. primer naj navedemo samo dejstvo, da proizvodnja navadno zelo pade v mesecih, ki so sicer zanjo najbolj ugodni, kot sta na primer julij in avgust, za k\ar dolžimo slabo programiranje■ dopustov. Brez dvoma bi v teh mesecih lahko v mnogem nadomestili tisto, kar .smo zaradi objektivnih težav zamudili v drugih mesecih. Subjektivni vzroki pa so tudi še drugi, kar nam najbolj potrjuje dejstvo, da sta sc Uani tako proizvodnja kot izvoz izredno dvignila po temeljiti, akciji in po večji zavzetosti vseh, ki kakorkoli sodelujejo in delajo v gospodarskih 'organizacijah, Iskanje in izkoriščanje rezerv v proizvodnih podjetjih in v izvozu, povečano varčevanje na vseh področjih in drugo — vse to je vplivalo, da se je začelo stanje v drugi polovici lani naglo boljšati. V tem smislu bi moral razvoj letos tudi naprej posebno še, ker so dani pogoji in pripravljenost pristojnih organov, da sc sproti, odstranjujejo ovire, ki bi morda bile na poti večjemu, rpzvoju. -šk- Okoll počitniških domov na anka- dl vodovod ln elektrifikacija še nista ranski obali sc pojavljajo že vrsto let povsem v redu. Vprašanje so dalje vprašanja, o katerih razpravljamo ceste in dohodi do domov in obale, pred vsako turistično sezono, povsem Ni načrtnosti pri urejanju parkovnih zadovoljivo pa jih nikoli ne moremo nasadov. Vsak dom dela po svoje ali rešiti. se zadovoljuje s puščo. Najprej je tu vprašanje kopališča. Potem oskrbovanje domov z žlvll-Povsem razumljivo je, da brezplač- skiini potrebščinami. Kljub vsem prl-nega uporabljanja kopališčne peščine zadevanjem še ni vzorno. Krive so hotelskega podjetja »Adrian nI mogoče tega tako razcepljene nabave ket na-dopustiti gostom počitniških domov, še trgovine, ki vsaj vse ne kažejo za Upravo bremenijo pretežke dajatve to zadostnega zanimanja. Nekateri za vzdrževanje, vodo za pitje in tu- domovi se oskrbujejo iz krajev svo-šlranje itd. ročitniški domovi bi zato jih kolektivov, ■ odnosno podjetij, ali morali imeti lastno kopališče. Prosto- celo povsem drugje. Uprave domov ra zan| je dovolj. Med ankaranskim dokazujejo, da so nekatera dobave pomolom in »Adrlo« Je najmanj 800 m kljub dolgim prevozom še vorino bolj-prlmerne obale, katero so sicer pred še in cenejše kot ,y Kopru naročene, leti splanirali, nihče je pa še nI ure- Leto za letom ugotavljamo, da so dil. Treba bi jo bilo zavarovati pred domovi zaradi ločenih uprav in humorjem ln padavinskimi tokovi s po- liinj predragi. Koliko bi bilo vse ce-bočja ter opremiti z vodovodnimi na- noje pri združeni upravi In menzi, pravami, kabinami in okrepčevalnico, oziroma restavraciji, pa se spet po-Kdo naj to stori? Občina računa s Javlja vprašanje, kdo naj restavracl-nuilpin flmu tnl-n lurli rlmirlnnec prepičliml sredstvi za komunalne ure- jo gradi in kje dobiti sredstva. Do-piujejo prav tako tuai aanaanes. ^ltv''0 take vrste ln sk,|5a prevaliti movi so dosti premalo izkoriščani, Slovenci živimo ze skoraj pol- breme na tiste, katerim naj hi kopa- povprečno komaj 60 do 70 dni v lelu. drugo tisočletje pri moriu PO- lišče služilo, to jc na počitniške do- Kolektivi odgovarjajo, da morje prod movrstvn m /p bilo dn malih iz- move" Domovl se branijo, češ: »storili julijem in po avgustu ni privlačno da movrstvo pa je Ollo ao malill IZ- smo dovolj> da smo domove zgradili, v času izven glavne sezone nI zabav ,7em V rokah tujcev, ki so nad mimo tega hodijo sem tudi številni itd. Tuji turisti dokazujejo, da trdi-našo deželo gospodovali Nič Čud- Izletniki in ne samo naši gostje, na- tev ne velja. Glede zabave pa pove ■nmrt Ao «nmun/, mnrtr, vsezadnje pa tudi denarja za to ni- Izkušnja, da je s strani gostov počit- nega potem, ce pomena morja raam0.«'Ta{<0 0StaJa zadeva nerešena, nisitlh domov tudi v glavni sezoni kaj malo zanimanja za prireditve kot je folklorni festival. Dodatni izgovor je, da morejo poročeni na oddih le v času šolskih počitnic; vsi pa niso poročeni in vsi tudi nimajo otrok. Posebno poglavje jc vprašanje sprejemanja gostov Izven lastnih kolektivov. Tu je vedno vrsta če in alio, ki so le redko prepričljivi. Pravi vzrok so nepravilno urejanje dopustov. pomanjkljivost evidence nad izmenjavami, komodnost uprav Itd. Vso kaže, da brez določnejših ukrepov In predpisov tega vprašanja ne bo ran-, , , .... , goče nikoli zadovoljivo rešiti. Koper bo dozivčl v letošnjem in medtem ko bosta Vergerijev in o vsem tem in še o nekaterih manj prihodnjem letu v svojem starem Muzejski trg namenjena parkira- V3Žnih vprašanjih je bilo pretekli te- središču oomembne snremembe niti dpn Povora turtf na sestanku v kopr- „ , Pomt-Jiione ipreniLmoc. nju. sI., oDCinsKI sejni dvorani, kamor so JNova ribja restavracija v pritlic- Po ureditvi Fructusove samo- tun povabljeni poleg predstavnikov ju Pretorske palače bo dovršena postrežne trgovine bo doživela v počitniških domov še zastopniki ne- že do glavne turistične sezone. Ze Kidričevi ulici preureditev tudi letos bodo tuch podrli stavbi na palača Totto, kjer so zdaj v pri- zadovoljiv, sklenjeno pa jc ie bilo, Titovem trgu, kjer sta zdaj tra- tličju skladišča, v nadstropju pa d!l sc "stanovi združenje počitniških fika in delikatesa nakar bodo otroški vrtci. Iz skladišč bosta ^ ^^rS«^^ tam zgradili novo stavbo, ki bo nastala dva nova trgovska lokala vprašanja skupaj z občino. r. r. arhitektonsko prilagojena ostalim z arkadami. V večjem lokalu bo _ poslopjem na tem našem osred- odprla svojo trgovino ljubljanska njem -in najstarejšem mestnem Lesnina. K temu bi lahko prišteli trgu. V pritličju bodo lokali, v še sedanje urejanje sodobne ka-nadstropjih pa uradi. Tretja spre- nalizacije v Zupančičevi ulici in memba bo v pritličju stavbe ob- na Prešernovem trgu ter urejanje činskega ljudskega odbora. Po ceste po Vojkovem nabrežju^ ka-načrtu, ki ga že pripravljajo, bo- tero bodo v kratkem pričeli as-do morda že prihodnje leto spre- faltirati. Končno stojimo še pred •menjeni v precej obsežno restav- pričetkom poglobitve starega ko-racijo z arkadami. Po dograditvi prskega pristanišča. S poglnblja-novega sodišča se bodo uradi ob- njem pridobljeni material- pa bo činskega ljudskega odbora1 razši- služil za zasipanje globine za Se-rili odnosno skoncentrirali v Pr-e- medelsko cesto v širini 200 m, ■torski palači. Pretlakovani in po- kar bo spet v zvezi z ureditvijo vsem preurejeni trg bo tako po- novega ustja Badaševice in grad-stal koprsko gostinsko središče, njo nove. avtobusne postaje. , , ........—- _____ostaja gospodarstvo nasi ljudje, spet. do Nt pa nerešena le ta zadeva. Gre malih izjem, niso razumeli; boli tl>di za komunalne ureditve pri do-čudno ir dn tudi Sr 'rfn i 1,-n imn- mov"' '» »koli n.1|h- Kanalizacija je ■>,• aa U"1 ~aa,J' K0 lma~ le provizorlčna, kolikor je Je. Potreb-mo svojo svobodno obalo, ne naj- na je zbiralna in čistilna naprava. Tu- PREUREDITVE V STAREM KOPRSKEM MESTU ŠAH Obveščamo vse ljubitelje šaha, da bo v ponedeljek, 18. t. m., redni mesečni brzoturnir z urami na 5 minut. Brzoturnir bo v klubskih prostorih. Pridelek ob 19. uri. PRIJATELJI GLASBE V KOPRU SO LAHKO ŽE POSLUŠALI Koprski ljubitelji glasbe so po dolgem premolku spet doživeli prijetno presenečenje: 4. marca so priredili bratje Lorenz dva koncerta v dvorani Glasbene šole; ob 17. uri je bila prireditev za dijake, ob 20. uri pa za odrasle. Oba koncerta sta bila nabito polna, kar ni nič čudnega, saj že lep čas ni bilo v Kopru. podobnega kulturnega dogodka. O tem mladem in svežem umetniškem' telesu je potrebno spregovoriti nekaj besed že zaradi tistih, ki jih na koncertu ni bilo. Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNIH DRUŠTEV V PIRANU .„ ,.(,„ baletno skupino. pine od drugod. Letos je izostala tu Pa t0 samo Potrjuje, ca; ta stavek je zasnovan kot po- kulturnega razv^Ävno^Ä bWlkf^ pa je bilo mladim navdušencem tevnejših glasbenih del. premalo: zadali so si nalogo, ,da y drugem delu sporeda smo bodo ves spored igrali na pamet. siigaii četrti stavek iz Klavirske-Uspeh seveda ni izostal. Koncerti so se pričeli množiti, z njimi pa Zanimiv in značilen Je kratek pregled razvoja in stagnacije kulturno-prosvetne dejavnosti: društveno živijenjo Je bilo v Kultur- organizacije. Nepravilen odnos j« nem domu. Po prodaji stavbe za po- bilo čutiti tudi v gospodarskih Or-čltniškt dom J%v»astandeoJavrntohZ^ ganizacijah. Izjema pri tem _je spala in še do poskus, da bi Jo obudili. Splošna plovba, ki je nabavila „ . , ____ _ , kompletno garnituro instrument PORTOROŽ Je imel LPD »Branko . ? aodbo na nihaln Hali* V7 leta 1956 živahno prosvetno dejavnost: Kozlovlč«, kl je nehalo z delom v Ju- «)V_za g<^bo na pihala, dalje KZ PIRAN Je Imel od osvoboditve do leta 1956 živahno prosvetno aejavnusi: ivoziovic«, ki je nenaiu ¡. uciuin v ju- . , ,, ' 7 , r— mešani pevski zbor do leta 1961, oktet nlju 19SG, potem ko Je Ljudski dom Lucija, kl je kupila ozkotračno . ____ . •__ __« .ii. «v :■?*?■ ni vse DRUSTO LIKOVNIH UMETNIKOV Preteklo nedeljo so ustanovili v' . Kopru-Društvo slovenskih likovnih umetnikov za primorski Iz knjige DIAGRAM NEKE LJUBEZNI. V zbirki Pota mladih izdala Mladinska knjiga. v^eiji7in°MiribomSj?pa sS Risbe in oprema Jože Ciuha ga dobili.še v Kopru. »KAMNITI CVET« V PLESU Ljubljanski baletni ansambel je prvi v Jugoslaviji Izvedel baletno pripovedko KAMNITI CVET, ki jo poznamo tudi kot film. To je zadnje glasbeno delo -Sergeja Prokofjeva, ljubljansko uprizoritev je koreogra-firal in režirai dr. Henrik Neubauer. Baletni ansambel ljubljanske Opere je to delo naštudlral zelo. skrbno, zaradi svoje pravijičnosti, vedrine in optimizma pa je doseglo pri občinstvu lep uspeh. DOBILI BOMO GLEDALIŠKO BIBLIOGRAFIJO pobudo za izdajo biblografije domačih dramskih del ter pomembnih dramskih prevodov iz svetovne književnosti. Pobudo so sprejele vse akademije znanosti, univerzitetne knjižnice in Matice. Konec marca se bodo zato sestali v Novem Sadu predstavniki vseh teh kulturnih ustanov in določili načela ter metodo dela. PISATELJ J02E PAHOR SLAVI 75-LETNICO Te dni je slavil slovenski pisatelj Jože Pahor 75-letnico svojega življenja. Rojen je bil v Sežani, leta 1926 je pribežal v Jugoslavijo. Po poklicu Je učitelj, učiteljišče pa je obiskoval v Kopru. Za pisateljsko pero je prijel že zgodaj in že v Trstu Je bil urednik Našega roda In Učiteljskega lista. Najbolj so znani njegovi štirje romani: Serenissima (eden najobsežnejših slovenskih pripovednih tekstov), Medvladje (razmere na Primorskem okrog prve svetovne vojne), Matija Gorjan (kmeč-Jel upori leta 1515), Pot Desetega brata (življenjepis Josipa Jurčiča), Pisal Je tudi v razne revije in odrska dela. Njegova zadnja knjižica so mladostni spomini pod naslovom Mladost na Krasu. KOLIKO IMAMO RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV Statistični podatki iz leta 1961 pravijo, da smo imeli pri nas 1,672.203 radijskih naročnikov, to se pravi, da pride na vsakih enajst prebivalcev en radijski sprejemnik. Zanimiva je primerjava, da je bilo leta 1956 le 710.694 radijskih naročnikov, leta 1930 pa 155.113. Televizijskih naročnikov je bilo leta 1961 61,538, komaj leto pred tem pa 29.776. NA GRAFIČNEM BIENALU V LJUBLJANI BO 57 DR2AV V Moderni galeriji v Ljubljani bo letos V. grafični mednarodni bienale. Prve prijave že prihajajo, skupno pa je vodstvo bienala povabilo na sodelovanje 57 držav. Vsak avtor pa bo lahko razstavil največ tri dela razen tega pa bodo še štiri retrospektivne razstave nagrajencev prejšnjih bienalov. V mednarodni žiriji, kl bo sklepala o nagradah, bosta letos dva jugoslovanska in sedem tujih predstavnikov. MEDNARODNI GLASBENI NATEČAJ V TRSTU Tržaška občina in konservaterlj »Giuseppe Tartini« sta razpisala mednarodni natečaj za izvirne simfonične skladbe. Skupni znesek treh nagrad je 2,750,000 lir, naslov natečaja pa je »Nagrada mesta Trsta 1963« Skladbe bo izbirala mednarodna žirija. Ta natečaj je letos drugič Lan je dobil prvo nagrado Amerikanec Joseph Ott, dokler pa natečaj n imel mednarodnega značaja, pa je bil med nagrajenci tudi naš tržaški rojak skladatelj Ubald Vrabec. Zagledala sem Tineta. Prihajal je naravnost proti meni. Že je bil tu, presenečen, nasmejan. Stisnila sva si roki. Tins me je gledal. Opazoval me je. Naravnost, preprosto, brez zadrege. Nemočno sem stala pred njim. To srečanje me je zbegalo, nisem ga pričakov'ala. Še več: vznemirilo me je. V kolenih sem se čutila slabotno, negotovo in roke so se mi tresle. Skrila sem jih za ledja, tja, da bi se manj videlo. Pozabila sem na Tineta, ko da ne bi ELZA BUDAU več živel, ko da ne bi oba hodila po istih ulicah, kot da bi hodilYt sama po tem našem mestu, mimo istih starih hiš, ob reki in pod drevjem ... Ko da še pomislila ne bi na to, da se bova nekega dne srečala, ustavila in polcramljala, in da se bo vse to zgodilo brez očitkov, brez mržnje. Mislila sem, da bo šel mimo mene, kakor da si nikoli ne bi bila blizu, z bežnim, komaj zaznavnim pozdravom, »Dolgo se nisva videla,« je rekel. Njegove oči so počivale na meni. »Da,« sem rekla s težavo, »Ali veš, da si lepša, mikavnej-ša?« je d-zjal in me motril z zadovoljstvom, ki ga nisem razumela. ■ Nasmehnila sem se, ker se pač ženska mora nasmehniti, kadar ji napraviš poklon. Pričakovala pa. sem, da mi bo rekel kaj drugega. Ne vem kaj, samo to ne. »Te smem povabiti? K Petrič-ku?« Stala sva pred trgovino z radijskimi sprejemniki in televizorji na Cankarjevi cesti. Na djugi strani je pod tremi, štirimi sonč- niki nekaj ljudi prežvekovalo torte in tekoče dogodke doma in po svetu. Pravzaprav se slaščičarna imenuje Tivoli in lokal je prav ljubek, torte odlične, morda celo najboljše v Ljubljani. »Ne,« sem rekla. »Hvala. Pred kosilom ne jem tort.« »Rad bi šel s teboj na torte,« je rekel. »Lahko bi se v miru pogovarjala.« Obmolknil je, kakor da bi o nečem razmišljal, vse na njem je v trenutku bilo mirno, le oči so ga izdajale; naposled je tiše, skoraj plaho dodal: »Zelo mi je.žlal zaradi tistega.« Zdrznila sem se. Bilo je pred tremi meseci.. Nič več nisem vedela o tem. Nisem pozabila in vendar je bilo skoraj tako kot pozabljeno, z usmiljenjem pokopano. Ze dolgo se nisem več s tem ukvarjala. Sedaj je spet bilo tu, tisto sončno dopoldne, tisti majhen travnik, ovit z gozdom, še neprebujena dolina, ki so jo stražili hribi, pa čudni vonj anemon, bežeča srna, tista izdajalska, po rosi dišeča trava ... Odpeljala sva se zjutrai. ker sem tisti teden imela šolo popoldne, na majhen izlet z njegovim avtomobilom kot tolikokrat poprej. »Zdaj najbrž ni najbolj primeren čas zla kramljanje,« je rekel. »Gotovo se ti kam mudi.« Pokimala sem, čeprav ni bilo res, »Te lahko popeljem?« »Hvala. Saj ni daleč. Šla bom peš.« »Rad bi te pospremil,« je dejal. »Peš. Če mi dovoliš.« »Lahko,« sem rekla. »Zakaj bi ne bila spet prijatelja, Nadja?« je vprašal. »Velikokrat sem mislil nate. Se še spominjaš najinih majhnih izletov?« »Da,« sem rekla, »Zadnjega,« Obraz mu je v hipu otrpnil. Za drobec sekunde. Komaj sem utegnila opaziti. Spet je oživel. »Upam, da ni bil zadnji. Zakaj mislii samo na tistega? Popoldne pridem iskat z avtom. Peljala se bova k Zbiljskemu jezeru. Tam ti je bilo vedno tako všeč. Ali pa bi šla na Bled. Kamor boš hotela.« Vedno to bahanje z avtomobilom! Nisi se spremenil, Tine. Res, prav nič. se nisi spremenil. Gledala sem ga. Nisem mogla razumeti, kaj mi je bilo takrat, ko sem začela z njim. »Ne,« sem rekla. »Hvala, res ne morem.« Bil je začuden.¡Vem, ženske tekajo za njim, ne za njim, ampak za avtom. Nisem mu mogla reči, da ljubim nekoga drugega, ne bi razumel, da ga ljubim, čeprav nima. ne avtomobila ne vespe, ampak ga imam rada zaradi njega samega. »Ne,« sem rekla še enkrat. Spregovorila sva še nekaj nepomembnih besed in se ločila. Odšla sva vsak na svojo stran. Sedaj sem bila čisto gotova, da ga nikoli nisem imela v resnici rada. Všeč mi je bilo voziti se v lepem, črnem Mercedesu, s sedeži v smaragdno zelenem usnju, medtem ko so drsele mimo naj« hiše, drevesa, neskončna povorka obcestnih kamnov kakor v kakem filmu. In Tine je bil prijeten, nežen ... To pa je bilo tudi vse. Nisem ga imela rada. Doma me je čakalo mamin o pismo. Bila je v skrbeh, ker ji nisem odgovorila. Pozabila sem. Malo me je bilo sram, zato sem si obljubila, da ji bom pisala takoj po kosilu. Ob treh se dobim z Milivojem. Novo ustanovljeno društvo si je zadalo nalogo, da bo poživilo likovno dejavnost z rednimi likovnimi razstavami primorskih slikarjev v Kopru in v drugih občinskih središčih. Razna predavanja naj bi skupno z razstavami pripomogla k vzgoji boljšega okusa in vrednotenja umetnin. Društvo želi, da bi umetnost in kvaliteta prodrla tudi' na tržišče in bo v ta namen odprlo prodajalno umetnostnih in uporabnih predmetov, med katerimi bodo zavzemali posebno 'mesto turistični spominki. Mislijo Še na stalno galerijo primorskih umetnikov v Kopru v bivši kapelici na Trgu revolucije, kjer so zdaj garaže. V svoje vrste bo društvo pritegnilo vse akademske slikarje in kiparje iz okraja, tako da bo štelo 15 članov. AKADEMSKI PLES V POSTOJNI V soboto, 16. marca, bo v Jamski restavraciji v Postojni tradicionalni akademski ples z bruco-vanjem, ki ga vsako leto prireja Klub študentov okraja Koper. Doslej je brucovanje vodil Zeleni car s svojim Brucmajorjem in ostalimi pajdaši. Letos pa so se študentje odločili, da bodo to staro obliko sprejemanja novincev med svoje vrste zamenjali i novo, sodobnejšo. Bruci bodo morali opraviti sprejemni izpit, Za zabavo bo poskrbel že znani 9-članski ljubljanski ansambel Shadows. a C/ F3 O 17 " 3) r o /o ^ Ll \\ fa ¿/ rí¿za i-., a W11 . /________: \ ■--■ v Gospodarski in družbeni razvoj / občini Koper je bil v letu 1962 skladen z nalogami in smernicami plana za leto 1962, čeprav industrija ni dosegla v celoti predvidenega obsega proizvodnje. Močno se je povečala gospodarska aktivnost, predvsem v drugem polletju in so mnoge gospodarske organizacije presegle predvideni obseg realizacije. Hkrati z naraščanjem proizvodnje, predvsem storitev in uslug, se je povečala tudi produktivnost dela, ki so jo spodbujali izboljšani sistemi delitev po delu v gospodarskih organizacijah. Čeprav so se nominalni osebni dohodki zviševali, pa so se zaradi zviševanja živjenjskih stroškov realni osebni dohodki nekoliko znižali in tako zaostkli za rastjo produktivnosti dela. Ob upoštevanju vzrokov, ki so vplivali na gospodarsko gibanje, ter rezultatov, ki so bili doseženi, ugotavljamo, da je bila v preteklem letu ustvarjena realna podlaga za nadaljnjo krepitev proizvajalnih sil ter za povečanje družbene.. proizvodnje in narodnega dohodka v vseh gospodarskih dejavnostih, s tem pa tudi za nadaljnje izboljšanje življenjskih Tazmer prebivalstva. ter za razvijanje in krepitev sistema družbenega samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov. Dvig proizvodnje in tudi uslug ter realizacija zastavljenih gospodarskih nalog v letošnjem letu bo zahtevala maksimalno mobilizacijo vseh zmogljivosti in povečano prizadevanje vseh nosilcev gospodarskega razvoja. Težišče dela bo moralo biti predvsem v prizadevanju za višjo proizvodnjo, za večji izvoz in višjo storilnost. Glede na vsakoletno zaostajanje proizvodnje v prvem polletju bo potrebno skrbeti, da v letošnjem letu ne bi prišlo do tega zastoja, ki se ga običajno le s težavo nadoknadi v drugem polletju. Konkretni načrti s področja gospodarstva, družbenih služb, predvsem pa investicij v . objekte in službe družbenega standarda so. izbor najnujnejših potreb. Želja-občinskega -ljudskega., odbora-- je,-da občani.na' zborih' volivcev razpravljajo o upravičenosti predloženega osnutka plana in ukrepov, ki jih občinski ljudski odbor predvideva za njegovo uresničitev. Družbeni proizvod in narodni dohodek Uspehi gospodarskega razvoja .v preteklih letih so ustvarili stvarno osnovo za nadaljnji porast družbenega proizvoda in narodnega .dohodka. Upoštevajoč pogoje v naši občini in smernice zveznega in republiškega plana se bo družbeni proizvod v naši občini povečal za okoli 22 %, narodni dohodek pa za okoli 24 %. Povečanje bo torej znatno večje, kakor je bilo v lanskem letu v primerjavi z letom 1961. V okviru. zgoraj navedenih odstotkov pa so seveda znatna nihanja v gospodarskih panogah. Družbeni proizvod je bil po posameznih gospodarskih' panogah naslednji: Indeks 1962/61 1963/62 du s tri j a z okoli 10 milijardami celotne realizacije. Povečanje proizvodnje' temelji na sedanjih ter na novo usposobljenih zmogljivostih, v nemoteni oskrbi z reprodukcijskim materialom, nadaljnjem povečanju blagovne izmenjave s tujino, v povečanju uslug ter v močnem razvoju domačega in'tujega turizma. Delovna storilnost in zaposlenost Storilnost v gospodarstvu, merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega, bo v primerjavi ž letom 1962 predvidoma povečana za okoli 15 do 16°/o, Zaposlovanje bo po dinamiki nekoliko hitrejše kot lani, in to predvsem v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu ter v gradbeništvu. Po posameznih panogah pa predvidevamo indeks porasta storilnosti in zaposlenosti (prve številke so za storilnost'in druge za zaposlenost): vosti- podjetja »Iplas«, v gostin- organizacij in ustanov. Z angaži-stvu za gradnjo turističnih objek- ranjeni individualnih sredstev v tov v Zusterni in v Ankaranu ter zadružni ali individualni gradnji Povečani obseg proizvodnje pa ni odvisen samo od večjega izkoriščanja obstoječih in novih zmogljivosti, temveč tudi od možnosti prodaje na domačem in tujem tržišču; Zato predlog družbenega plana predvideva za 32 % večji izvoz kot v lanskem letu. Za izvoz naj bi začela proizvajati tudi podjetja Stil in Iplas. Predvidene planske naloge bo za obrt in komunalna podjetja, ki stanovanjskih hiš se predvideva morala industrija uresničiti le \r r\i-raf oTj-1 ,1-, _____; . - - .. ..t. i.- t n •, • , . .. O (I I ______x___:___ r.i----______ _______1 v preteklih letih niso skoraj niče sar investirala. Gospodarske organizacije razpolagajo z lastnimi skladi za predvidene investicije le z okoli 20 n/o sredstev, večina okoli 48 milijonov udeležbe. Investicije v šolstvo bodo znašale v tem letu okoli 68 milijo-.^.u,, „„ ■ , , . nov. Predvidevamo, da bi se do- k PHiw p~ na'16l1 ™o1" končala šola v Šmarjah (15 mili kreditov iz raznih republiških in bančnih virov, in sicer skoraj 70 odstotkov vseh potrebnih sredstev. % povečanim številom zaposlenih in bi se torej storilnost povečala kar za 17 %. Upoštevajoč zelo nizko storilnost v nekaterih tovarnah v lanskem letu, je to povečanje ekonomska nujnost za rentabilno poslovanje. Kolektivi svoje zmogljivosti povečalo za okoli 7 °/o. ' Važna je tudi izboljšava in modernizacija poštnega prometa in PTT službe. Zagotovljena so sredstva za položitev novih PTT kablov med Koprom in Piranom in bodo dela verjetno letos končana. Struktura prometnih uslug se zboljšuje v korist inozemskih prevozov in bo imelo podjetje Inter-europa v letu 1963 že preko 50 % vseh prevozov za inozemske naročnike. Tako postaja tovorni promet zelo pomemben, ustvarjalec deviz. Trgovina Komunalne naprave in objekti Za komunalne investicije je na- V zdravstvu se bo letos pričelo , , - - z gradnjo nove bolnišnice v Škoc- menjenih v letu 1963 okoli 764 janu ter z urejevanjem komunal- Gradbeništvo: Gradbene storitve sebodopred- delava urbanističnega načrta, regulacijskega načrta občine in 'parcialna zazidalna obdelava po-1963/62 1963/62 sameznih predelov. Za financiranje komunalnih na- industrija 131 ' 103 kmetijstvo 107 123 gradbeništvo Í04 109 promet 111 107 trgovina 113. 98 gostinstvo 101 .114 obrt 108 105 prosveta 106 105 komunala . 108 111 Na novo se bo zaposlilo okoli industrija 101 132.5 kmetijstvo 85 130 gradbeništvo - 108 113 promet 106 119 trgovina 107 111 gostinstvo ■ 114 113 obrt 111 113 . prosv. dejavnost 106 110 komunala 109 119 . V okviru takšnega skupnega gi- 380 oseb ali skoraj 6 °/o zaposlene delovne sile. Tako se bo povečal tudi narodni dohodek na prebivalca od 282.000 v letu 1962 na 339.000 v letu 1963, kar je skoraj za 20% več. Večjo storilnost bomo: lahko dosegli z uvajanjem sodobnejših proizvodnih procesov, z izboljšanjem organizacije dela in z boljšim izkoriščanjem vseh zmogljivosti. Vplivala bo tudi izpopolnitev sistemov delitve osebnih dohodkov, ki se predvidevajo za 11 do 12 % večji, kot so bili v preteklem letu. Investicije .- -Potrošnjo .^investicijskih sredstev v letošnjem le-t.u bodo narekovale naslednje' zahteve:' dograditev začetih objektov, in sicer predvsem tistih, kjer bo možno že letos močno poveča-ti obseg proizvodnje ali prometa, upoštevajoč pri tem tudi možnosti z novim vlaganjem povečati izvoz. V programu negospodarskih investicij je treba izbirati predvsem med tistimi načrti, katerih uresničitev bo najhitreje vplivala na dvig- življenjske ravni občanov in katere bi omogočile v nadaljnjih letih normalen razvoj in ureditev komunalnih naprav: , Pri zbiranju sredstev za investicije za razširjeno reprodukcijo naj velja načelo, da bi se v čim večjem obsegu angažirala zunanja podjetja, ki so gospodarsko in ekonomsko zainteresirana in povezana z našim področjem. V celoti bo na območju naše občine uporabljenih za gospodarske investicije, 5.544 milijonov, za negospodarske investicije pa 2.469 milijonov dinarjev, kar da sku-kaj 8.013 milijonov dinarjev. Vlaganje v osnovna sredstva gospodarskih organizacij je-.za letošnje leto za okoli 90% večje-, kakor je bilo lani. V primerjavi z letom 1962 bo višina vlaganj v posamezne panoge naslednja: jonov), za adaptacijo ostalih šol , , , .... . na podeželju pa se bo potrošilo bodoplanskenalogeuresnicih.ce oko-li 21 milijonov. Začel se bo bodo upoštevali temeljne naloge graditi tudi otroški vrtec v Se- in zahteve, kot so: uspešen start medeli, za kar je predvidenih na začetku leta, racionalizacijo okoli 30 milijonov. tehnološkega procesa brez večjih investicijskih vlaganj, večje izkoriščanje zmogljivosti z večjimi izmenami ter z boljšo obdelavo trga predvsem v inozemstvu. ■ > ■ • 1 , ,1 Lil l u l>_l /j V.I J. J V Ct-L X J V_ i 1 l IVUillUliCU- milijonov dinarjev ali za 117% nih naprav in terena ter gradbi vec kot lam. Za potrošnjo sred- šča. Sredstva, ki se zberejo za in-stev ter v prvi vrsti za smotrno vesticije v zdravstvu, naj bi se komunalno urejevanje mestnega uporabila predvsem za gradnjo vidoma povečale ža 10 %, za napodi ocja je predvsem nujna iz- n0Ve bolnišnice. claljnji razvoj gradbeništva pa bo vloženih okoli'55 milijonov di-Poleg navedenih investicij za narjev. Ta sredstva se naj bi po-potrebe standarda in družbenih • rabila predvsem za nabavo grad-služb se bo v tem letu zače,lo z bene opreme, da bi se tako sto-„_„„ -u„ „ i , - , , gradnjo novih sodnih prostorov, rilnost povečala tudi domačemu komunalnega sklada°fnitegniti še Za k—" ^benemu podjetju, znatna sredstva gospodarskih organizacij (okoli 255 milijonov) in tudi - druge vire, predvsem bančna sredstva in posojila (okoli 103 milijone). . Razpoložljiva sredstva komunalnega sklada bodo namenjena predvsem za naslednje objekte in naprave: ureditev Titovega trga, Muzejskega trga, Vojkovega nabrežja, Župančičeve ulice, Kidričeve ulice, parkirnih prostorov pri Stadionu, na Vergerijevem trgu, pred hotelom »Triglav«, ter ureditev drugih manjših ulic v Kopru in Semedeli. , Predvidena je komunalna ureditev v.Šalari, v Zustemi in v Semedeli III. ureditev pešpoti \z Se-medele k šoli s podhodom. . Sklad bo že letos začel z deli na zbiralnih kanalih Salara—Se-medela in na delih čistilne naprave na Bonifiki. Začela se bodo dela za novo avtobusno postajo in dovozne ceste, iz tega sklada bo ¿financirala .tudi nova prometna postaja in prostori za po-estajo milice. , ' Na /podeželju bodo-uredile vsaj delno komunalne naprave v no banko, dokončala se bo grad- V gradbeništvu oziroma bolje Ankaranu, obnovila se bo cesta nja gasilskega doma, uredili pa rečeno v stanovanjski izgradnji, Pomjan—Koper, cesta za Osp, za se bodo tudi prostori za Zavod za je v letošnjem letu zelo pomemb-Šmarje, cesta v Dekanih, rekon- zaposlovanje delavcev z delavni- na še večja usmeritev na gradnjo struiral se bo most na Rižani. co za invalide. S temi gradnjami stanovanj za tržišče.. Tudi nek->-Predvideva se, da bi se začelo poslovnih prostorov se bo začelo tere ■ ostale objekte bi gradbena S sredstvi komunalnega sklada in reševati vprašanje poslovnih pro- podjetja lahko gradila za tržišče, s krediti, ki jih je sklad že najel, štorov za mnoge druge dejavno- tako na primer skladišča v Ko-■z rušenjem starih zgradb v Ko- sti, ki bodo lahko dobile'prostor pru, ki bi jih nato prodajala pod- || % || :•'>•--.?' '-vv^^-y-' ■ ■ -y-y--'•■;■ pru, za kar je predvideno okoli v sedanjih zgradbah. 100 milijonov dinarjev. . Pri reševanju komunalnih vpra- Značilnost razvoja pomemb-šanj imajo važno nalogo komu- -----nalna podjetja, predvsem komunalni servis, ki so ga letos organizacijsko in kadrovsko utrdili, poleg tega pa se bo to podjetje tudi opremilo s primernimi delovnimi sredstvi, tako s sredstvi za čiščenje ulic, za odstranjevanje in od- nejših gospodarskih panog Industrija voz smeti itd. Družbeni standard in družbene službe V objekte in dejavnost družbenega'standarda bo letos vloženih povečala okoli 1705 milijonov dinarjev, kar 11%. je -za' 35 odstotkov več kakor v preteklem letu. Družbeni plan upošteva kot pogoj za večjo proizvodnjo poživitev dinamike industrijske proizvodnje med vsem ' letom. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala v letu 1963 za 20%. Najbolj bi se morala povečati proiz vodnja »Iplas« ostala industrijska podjetja pa bi proizvodnjo od 4 do jetjem. Uveljavitev gradbeništva kot proizvajalca za tržišče bi imela za posledico cenejše rešitve in hitrejšo gradnjo. Seveda pa bo gradbeništvo težko uresničilo vse svoje naloge, če se ne bo vzporedno pohi telo z .urbanistično. in zazidalno obdelavo posameznih področij. Promet Predvideni razvoj gospodarstva ter specifični pogoji Kopra omogočajo oziroma zahtevajo zelo hi-podjetja »Tomos« in ter razvoj obsega vseh dejavnosti in sicer za okoli 40%, prometa. Prometne storitve se' bodo predvidoma povečale-za okoli' 14,5%, in sicer poštni promet za okoli 12 %, tovorni promet za okoli 18%, avtobusni promet pa za V industriji je potrebno z boljšo organizacijo in dodatnimi in- ' Indeks 1963/62 banja vrednosti proizvodnje se bo hitreje povečevala proizvodnja družbenega sektorja kot zasebnega. Celotna vrednost proizvodnje bo dosegla v letu 1963 že nekaj preko 30,5 milijarde dinarjev. Na prvem mestu bo promet z okoli 13,5 milijarde, na drugem pa in- industrija kmetijstvo gradbeništvo promet . ,. trgovina gostinstvo — turizem obrt komunala 400 % 95% 90 % 112 % 115% 450 % 300 % 260% limi sorodnimi podjetji. Investicije se predvsem povečajo v industrijskih podjetjih, in sicer za gradnjo novih zmoglji- Za stanovanjsko izgradnjo -bo predvidoma potrošeno 1.053 milijonov dinarjev, S teriii sredstvi bo predvidoma v gradnji 255 stanovanj,'in sicer 32 garsonjer, 115 dvosobnih, 72 trosobnih in 36 štiri in večsobnih stanovanj. Tako se bo'pridobilo okoli 15.483 m'2 neto stanovanjske- površine. Stanovanja se bodo gradila v glavnem v Podjetje .Iplas bo že v tem letu Semedeli in v Salari, nekaj pa pričelo z večjimi investicijskimi tudi v Škofijah, vlaganji za izgradnjo kemične in- Stanovanjski sklad bo predvi- dustrije. Pri teh naporih' bo podoma vložil v stanovanja 613 mi- trebno podjetje podpreti moralno lijonov, podjetja bodo dala lastne in materialno, da bi se začel rea-udeležbe okoli 260 milijonov, 131 lizirati program ' milijonov pa bo udeležba ostalih umetnih vlaken. vesticijami omogočiti podjetju okoli 10 %. Delovna sila se bo po- Tomos povečani in rentabilni ob- večala za okoli 7,5 % in bo tako seg proizvodnje. Podjetje Lamjt produktivnost porasla za okoli bo začelo v letošnjem letu s po- 7%, Večja koordinacija med to- stopno rekonstrukcijo strojnega vornim prometom in pristaniščem parka, hkrati pa .se bo vključe- na eni strani ter med avtobusnim vala proizvodnja te tovarne s ko- prometom in turističnimi organi- operacijo v proizvodnjo z osta- zacijami lahko prispeva k bolj- šemu izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Za vlaganja v osnovna sredstva v prometu se predvideva okrog 1,5 milijarde dinarjev in-to preko 1 milijarde v nadaljnjo gradnjo in razširitev pristanišča, podjetje proizvodnje Slavnik bo obnovilo svoj vozni park, podjetje Intereuropa pa bo Nagel razvoj proizvodnje, zlasti pa prometa in turizma ter tudi delež družbenega sektorja kmetijstva v preskrbi prebivalstva ustvarjajo pogoje za 10% povečanje blagovnega prometa. Družbeni plan predvideva, da bi se promet na drobno povečal za cca. 16%, na debelo pa za okrog 6 do 7%. Zaposlenost v trgovini bi bila celo za 2 % manjša in bi bila' tako produktivnost, za okrog 12 % večja kot v preteklem letu. Za povečanje prometa v trgovini na drobno bo pomembno, investiranje v trgovini, saj bo v letošnjem letu uporabljenih v ta namen preko 266 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena v glavnem «a povečanje in modernizacijo trgovskih lokalov. Med drugim bodo letos urejene: trgovina s pohištvom in z izdelki domače obrti v Kidričevi ulici, renovirani in urejeni bosta trgovini za prodajo mesa in delikatesnega blaga na Mudi in v Zupančičevi ulici. Odprta bosta dva vinotoča v Kopru, na novo bo urejena delikatesa in živilska trgovina v Čevljarski ulici, .uredila se bo nova prodajalna kruha iti slaščic v Kidričevi ulici, ureditev trgovine v Gračišču in Bezovici. Začelo se bo z gradnjo samopostrežne trgovine na Titovem trgu, z gradnjo potrošnega centra v Semedeli in verjetno tudi z gradnjo potrošnega centra na Vojkovem nabrežju. Ze pred sezono se bo zgradilo nekatere nove servise z bencinskimi črpalkami tako v Ankaranu- ter na cesti Križišče-Koper. Med nalogami, ki jih bo treba uresničiti v blagovni izmenjavi, bo ureditev oskrbe v sezoni s kmetijskimi pridelki, poleg tega pa tudi pritegnitev proizvajalcev in večjih zunanjih trgovskih podjetij za organizacijo maloprodajne mreže na obalnem področju. Turizem in gostinstvo Lanskoletni rezultati upraviču-jejo predvideno 16,5% povečanje prometa v. turizmu in .gostinstvu. Pri tem naj bi se inozemski turizem povečal za 25 %, devizni priliv pa za okoli 32 °/o. Takšne optimistične turistične napovedi pa bo lahko uresničiti, če bodo nove turistične kapacitete pravočasno dograjene in če bomo s prizadevanji na vseh področjih znali obdržati turista v naših krajih daljšo dobo in če bo imel turist možnost večje potrošnje. Za povečanje turističnih zmogljivosti bomo letos investirali preko 725-milijonov dinarjev. Pridobili bomo preko 270 novih ležišč in preko 4S0 novih restavracijskih sedežev. S tem se bodo celotne zmogljivosti povečale za preko 17% Obrt V letošnjem letu bodo obrtna podjetja in delavnice povečale svojo dejavnost za 11 %. V obrtno dejavnost do letošnjega leta ni bilo skoraj ničesar investiranega, letos pa se predvideva za nabavo osnovnih sredstev obrtnih delavnic okoli 64 milijonov dinarjev. V obrti je potrebno organizirati obrtne centre tako za lesno stroko, kovinsko, elektro, organizirati je treba invalidsko delavnico, predvsem pa je v celotni obrti potrebno spremeniti strukturo delovnih sredstev tako, da bodo obrtne delavnice opremljene s takšnim orodjem in stroji, ki so potrebni za servisno in uslužnost-no obrt. /»si.:;;-;; :> .-'o' ¿VS.*"-'--• ' y» ; y:->y -'..V.-.-.J.-.. MïS'VK'i -iXí• jS tó'lr > r k'A'-.í--, . ir* ~i i : , ' ........- ■ - . ■ J,Y- -■■.,-. i .- v." . ■ •■. v4 ;;-'. v- <»*« fâ i' í>í-y-¡.w r?V-;; ■ ■ ' .«»y >;-»»• y.T-ya» . j ■ .,,..' V .-•'.- ■> rm: ¡ ; yy -■ . . ; " y y-. y^ryVy y v .y-, y; ;í.;-'.-;.-yy,:;. SM . ....... y: I . * 7 -«-.rif Vi • •'•••-'. ' v koprski OBČINI RAZPRAVA O PLANU Z B o m s volbvcev s Občinski ljudski odbor Koper je pripravil predlog družbenega plana in proračuna občine za leto 19G3. O predlogu je žc razpravljal svet. za družbeni plan in finance, v naslednjih dneh pa bodo predloge obravnavali na zborih volivcev v vseh volilnih enotah na območju občine po naslednjem razporedu: St. volilne enote L in II. III., IV. in V. VI., VII. in vin. IX. X. XI. XII. XIII. xin. k XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. XIX. XX. XXI. XXII. XXIII. XXIV. XXV. XXVI. XXVII. XXVIII. XXIX. XXX. XXXI. XXXII. XXXIII. xxxrv. XXXV. XXXVI. XXXVII. XXXVIII. XXXIX. xc. XIC. xnc. ^IIIC. XIVC. XVC. XVI C. Naselja in ulice, ki jih zajema volilna enota Območje L m. četrti Koper Območje II. m. četrti Koper Območje III. m. četrti Koper Območje IV. m. četrti " Koper Semedela, Pastoran, Barban Zusterna, Prove, Markov hrib Škocjan, Salara, Boša-marin, Paderna, Kampel, Triban, Manžan, Trikola Vanganel, Čenturska dolina, Hliban, Sv. Ubald, Bonini, Kalisburg, Centur, Montinjan, Če-pinje . Bertokl, Lazaret, Prade, Sermin, Santoma Cežarji-Pobegi Kraj in čas zbora volivcev Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v sejni dvorani ObLO Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v mali dvorani gledališča Torek. 19. 3. 1963 ob 20. uri v mali dvorani gledališča Ponedeljek, 18. 3. 1863 ' ob 20. uri v sejni dvorani ObLO Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v društveni dvorani Sreda, 20. 3. 1963 1 , ob 20. uri v gostilni »Žusterna« Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v prostorih KO Škocjan Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v zacl. domu Vanganel 1 InV U1 fe «g? ms Mm Ponedeljek, 18, 3. 1963 ob 20. uri v zad. domu Bertoki Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v zadr. domu Cežarji-Pobegi Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v dvorani bolnice Valdoltra Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v zadr. domu Škofije Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v kulturnem domu Hrvatini Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v šoli Plavje Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uti v zadr. domu Dekani Torek, 19, 3. 1963 ob 20. uri v zadr. domu Pridvor Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v šoli Rižana Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v Ospu Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v prostorih v Kastelcu Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih v Crnotičah Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih v Loki Ponedeljek, 18. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v zadr. domu Šmarje Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih v Torek, 19. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Torek, 19. 3. 1963 ob 20, uri v običajnih prostorih Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v gostilniških prostorih Sredo, 20. 3. 1963 ob 20. uri v šoli Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Sreda, 20. 3, 1963 ob 20, uri v šoli Sreda-, 20. 3. 1963 ob 20, uri v običajnih prostorih Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v zadr. domu Sočerga Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Sreda, 20, 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v šoli ' Sreda, 20. 3. 1963 ob 20. uri v običajnih prostorih Sreda, 20.-3. 1963 ob 20. uri v šoli V vseh volilnih enotah bodo predlog družbenega piana in proračuna razlagali odborniki ObLO in pozivajo občane, da se zborov volivcev polnoštevilno udeležijo. ¡Koper, 13/3-1963 Ankaran-Oltra, Goželj, Debeli rtič, Beneša, Nikolaj, Katarina Škofije — I., II., III. in IV,, Valmarin Jelerji, Božiči ' Hrvatini, Cerej, Sodniki, Norbedi, Fajti,. Preman-čan, Kolomban, Brida, Barižoni Tinjan, Slatine, Rombi, Urbanci Plavje, Badiha, Beloglav Dekani Pridvor, Kortine, Grego-riči, Turki, Pečki, Dvori, Fikoni, Kocjančiči, Kavaliči Rižana Čmi kal Osp-Gabrovica Kastelec-Socerb Crnotiče-Praproče Loka, Bezovica, Podpeč Hrastovlje, Dol Šmarje, Grintovec, Kaverljag Gažon, Serg,aši, Križišče Krkavče, Hribi, Zbabi, Škrljevec Koštabona, Puče Pom j an Marezige, Sabadini, Burji, Bržani, Babiči, Rojci, Rokavci Boršt, Giern, Labor Truške, Trsek, Zabav- lje, Kortina Lopar Gračišče, Poletiti, Smokvica, Popetre Kubed, Mostišče Sočerga, Lukini, Seki, Pisari Movraž, Dvori Trebeše, Tuljaki, Sukljani Gradin, Abitanti Pregara Hrvoji, Topolovec Predlog dohodkov in izdatkov proračuna občine Koper je izdelan na osnovi realizacije proračunskih dohodkov v letu 1962 in ocene predvidenega povečanja posameznih virov dohodkov proračuna v letu 1963. V letošnjem letu se glede na potrebe narekuje drugačna delitev proračunskih dohodkov, tako i med republiko in okrajem, kot tudi med okrajem in občino. Skupni viri dohodkov se bodo letos predvidoma povečali kljub nižji udeležbi (v tem letu 43 %, v letu 1962 pa je bila udeležba na skupnih dohodkih 46%) za 3,2%. Po- I, SKUPNI DOHODKI sebni dn lastni dohodki pa bodo povečani za 21 %>. Za to povečanje pa ne bi bil rezultat dodatnih ali dopolnilnih obremenitev, temveč večje proizvodnje in ustvarjenega večjega prometa. Skupno povečanja proračunskih dohodkov in izdatkov nasproti letu 1962 se predvideva za 9,9 %. Kljub temu bo proračun občine tudi letos precej utesnjen, zato je potrebno še toliko bolj smotrno razporediti proračunska sredstva. Dohodki proračuna obline Koper za leto 1963 se predvidevajo: 1. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka iz gospodarstva 303,021.000,— din 2. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka izven gospodarstva 123,530.000.— din 3. Dohodnina, občinska doklada, obč, prometni davek in ostali skupni dohodki 112,680.000.— din II. POSEBNI IN LASTNI DOHODKI SKUPAJ VSI DOHODKI 10 % obvezna rezerva 539,931.000.— din 350,757.000.— din 889,988.000.— din 61,612.000.— ■ din Dohodki za proračune Izračun proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev iz gospodarstva temelji na bazi 10 % povečanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, kar je realno pričakovati. Pri izračunu proračunskega prispevka izven gospodarštva-pa se je računalo povečanje osebnih dohodkov za 14,5 %, kar je tudi dosegljivo glede na število zaposlenih v tem letu nasproti letu 1962. Pri dohodkih od dohodnine in občinske doklade od kmetijstva se predvideva povečanje za 17 %. V tem letu bo uveljavljena obdavčitev kmetov po novih katastrskih izmerah. Pričakuje se, da bo s tem načinom odmera nekaj nižja, ker bodo odpadle vse fiktivne obdavčitve, toda s tem načinom obdavčitve se pričakuje mnogo boljša izterjava in je zara- V ' ,. ....... 828,376.000.— din di tega predvideno povečanje tega dohodka realno. Dohodnina od obrtništva, svobodnih poklicev in priložnostnih, dohodkov se s planom predvideva povečanje za 26 % in-to'idjub temu, da je v tem letu uveljavljeno znižanje davčne lestvice. Ravno zaradi znižanja davčne lestvice pa se računa večji interes ustvarjanja višjih dohodkov in realnejše prikazovanje dohodkov. Predvideva pa se tudi normalno povečanje dohodkov v nekaterih strokah, zlasti v proizvodnji in gradbeni stroki. Občinski prometni davek od prometa na drobno se predvideva povečanje za 21 %, kar pa ne gre na povišanje stopenj, temv.eč na povečanje prometa, predvsem pri podjetju »Imex« in pa v poslovalnicah, ki bodo na novo odprte .v Kopru. Ena bistvenih sprememb je predvidena glede dohodkov iz prispevka komunalnih gospodarskih organizacij. Ta sprememba je v glavnem v tem, da se dohodek iz tega prispevka ne predvideva odstopiti komunalnim gospodarskim organizacijam, kot je bilo v preteklem letu, temveč se ta dohodek predvideva kanalizirati v proračun oziroma investicijski sklad občine Koper. Ta ukrep je nujno potreben, ker je komunalne probleme treba reševati skupno.. Z združitvijo sredstev bo ta problem, ki je posebno v naši občini pereč, mnogo lažje reševati. Tu je navedena obrazložitev le za nekaj dohodkov, ki predstavljajo glavni vir dohodkov proračuna občine. Iz te kratke obrazložitve je razvidno, da bo treba v tem letu zastaviti vse sile. za ustvaritev s planom predvidenih, dohodkov. Od ustvarjenih dohodkov se bo. uporabilo za potrebe in fi-nansiiranjie šolstva 195,470.000 dinarjev ali 36,25 % od skupnih dohodkov. Za potrebe upravnih organov občinskega ljudskega odbora 185,010.000.— dinarjev ali 34,31 % od skupnih dohodkov in za potrebe Okrajnega sodišča 21,190.000.— dinarjev ali 3,83 % od skupnih dohodkov. Za kritje potreb proračunskih izdatkov ostane 426,706.000 dinarjev, ki so predvideni za kritje naslednjih potreb: 1 , V Za prosveto in kulturo Za socialno skrbstvo Zdravstveno zaščito Državno upravo Komunalno dejavnost Negospodarske investicije Dotacije skladom, sam. zav. in politično družbenim organizacijam Za obveze in garancije Nekrite ob v. in prorač, rezerva 15,500.000,— din 52,2,65,000,— din 27,367.000,— din 21,393.000.— dia, 32,600.000.— din-" 32,500.000,— din' 122,648.000,— din 76,000.000,— din * y 45,133.000.— 'din m • k, \ •i l H ! n;. i »Vv- • jT V. . : l Vil »SP ............... _ '■■i "; •. ." ■ - ,,. Sj ' ' V .p-"' | : * ..■■>%• -• .• jfi ■.. Povečanje proračunskih izdatkov je pri obvezah in garancijah za 33 % neporavnanih obveznosti iz preteklega leta za, 18,5 %, za izdatke socialnega skrbstva za 18 % in za izdatke prosvete in kulture za 26 %. Ne bi se spuščali v podrobno analizo navedenih proračunskih izdatkov. 2e iz tega prikaza je razvidno, da so izdatki predvsem porastli pri obveznostih za odplačalo zapadlih anuitet in pri izdatkih, ki jih po veljavnih predpisih moramo kriti s proračunom. Družbeni sklad za finamsira-nje šolstva občine Koper ima tudi v tem letu že s predpisi določene vire dohodkov, in to 60 % od 10 % rednega proračunskega prispevka, 2/3 dopolnilnega proračunskega prispevka. Poleg teh dohodkov pa bo ta sklad v letu 1963 udeležen na skupnih dohodkih .v višini Skupaj 426,706.000.— din 36,25 % ali 195,470.000,— dinarjev. Na osnovi navedene soudeležbe na dohodkih bo šolski sklad v tem letu imel dohodkov 371,352.000,— dinarjev in ako k temu prištejemo še lastne dohodke sklada v višini 5,500.000.— dinarjev, . bodo znašali skupni dohodki 376,852.000.— dinarjev. V letu 1962 pa je imel družbeni sklad za finansiranje šolstva občine Koper skupaj izdatkov 332,800.000,— dinarjev. Pri tem je pripomniti, da pri navedenih izdatkih' ni upoštet 'primanjkljaj v višini 15,000.000.— dinarjev, ki izhaja iz leta 1961. Upoštevajoč ta plan dohodkov v primerjavi z realizacijo izdatkov v preteklem letu, znaša povišanje za 13,2 %. S tem povišanjem bo sklad za šolstvo z največjo štednjo lahko kril najnujnejše izdatke za redno funkcioniranje služb. Stev. 12 — 15. marca 1963 fRED TRADICIONALNIM VELESLALOMOM NA LIVKU Nogometaši Delamarisa se skrbno pripravljajo na bližnjo prvenstveno sezono. V nedeljo so sprejeli v goste ajdovsko Primorje in zmagali s 5:0. Tekma je bila v Izoli na zelo neprimernem igrišču. Spet se je pojavilo vprašanje odnosa občine in drugih čini-teljev v Izoli, ki nočejo urediti tega vprašanja kljub protestom na zborih volivcev. Povsem je razumljivo, da je v Izoli mnogo problemov in da je nemogoče vse naenkrat rešiti, ampak pri stadionu gre za vprašanje vloženih sredstev, ki lahko propadejo. Če ne bomo hitro zagotovili sredstev, bo objekt razjedel zob časa in vložena sredstva bodo zaman. Če smo že neko stvar začeli, jo je treba speljati do konca, ne pa ostati nekje na sredi poti! Glede same tekme naj povemo, da so bili igralci Delamarisa v veliki premoči. Če bi bili nekoliko bolj spretni v taktiki, bi bil lahko izid dvoštevilčen v njihovo korist. Napake je delal zlasti napad, ki se je večkrat pustil ujeti v offside. Tokrat sta zatajila Ko-stič in Janus, ki nista poslušala navodil tehničnega vodstva in z neskončnim preigravanjem hromila dobro zamišljene akcije vse- ga moštva. Najboljši je bil Jerk*>-vič, ki je dosegel tri zadetke. Delamaris ima do začetka prvenstva na sporedu še vrsto srečanj. V nedeljo se bo pomeril z Vipavo v Izoli, v torek, 19. marca pa s članom tretje italijanske lige CRDA (Monfalcone) v Izoli ali v Kopru. Prvo prvenstveno tekmo bodo igrali nogometaši Delamarisa 24. marca z Železničarjem v Mariboru, naslednjo nedeljo pa bodo sprejeli v goste Mursko Soboto. Vmes bodo igrali še 21. marca s Porečem v Poreču in 28. marca s Tomosom v Kopru. Na prvenstveno sezono se pripravljajo tudi nogometaši Gorice. V nedeljo so sprejeli v goste ljubljansko Ilirijo in igrali neodločeno 2:2. Koprski Tomos je gostoval v Ljubljani in izgubil srečanje s Svobodo z 0:8. Gostje so popolnoma razočarali. Pred kratkim je imel nogometni klub Jadran Dekani svojo letno skupščino. Čeravno moštvo ne dosega najboljših rezultatov, pa Marija Pefroviič Dne 7. marca smo spremili v Kopru k poslednjemu počitku tovarišico Marijo Petrovčič vd. Corradini, uslužbenko Na-rodne banke v Kopru v pokoju. Pokojnica je bila po rodu iz Gorice iz znane zav-edne slovenske družine. Med vojno je sodelovala v vrstah Osvobodilne fronte kot tudi vsi člani njene družine. Njen mlajši brat je bil znani partizan Bo-bo Petrovčič, ki je padel leta 1943 v borbi za mesto Gorica, preden so jo zasedli Nemci. Zaradi tega je bila cela družina zaprta in seveda tudi rajnka tovariši ca Marija. Da bi se izognila nadaljnjemu preganjanju s strani fašistov, se je rajnka Marija preselila po vojni v Koper. Tu je službovala 15 l«t, in sicer pri Istrski bank, pri Komunalni in Narodni banki. Bila je zelo priljubljena pri svojih kolegih in nadrejenih, stranke pa so jo cenile zaradi njenega vljudnega in taktnega načina pri izvrševanju svojih dolžnost i. Tudi v javnem življenju je bila i? Kopru zelo poznana in cenjena. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je bila aktivna espe-rantistka. Draga Marija, radi smo Te imeli in Te bomo zelo pogre-šnli. Ohranili Te bomo v trajnem in lepem spominu. Prizadetima družinama Petrovčič in Bavdaž izrekamo toplo sožalje. M. C. DELAMARISOVO ZAHTEVO ZA ZAŠČITO ZAKONITOSTI SO ODBILI Upravni odbor Delamarisa je dobil od Nogometne zveze Slovenije sporočilo, da je zavrnjena zahteva za zaščito zakonitosti. Upravni odbor bo o tem razpravljal na posebnem sestanku. Ker so zdaj izčrpane vse možnosti za nadaljnje pritožbe, ostane samo še ponovna sprožitev problema na letni skupščini Nogometne zveze Slovenije. Kakor vse doslej tudi tokrat Delamaris ni dobil nobenega odgovora na vprašanje, kaj so napravili glede kršenja amaterskih pravil Kladivarja, glede 18-me-sečnega zadržavanja izpisnice Janusa in glede vrste drugih nepravilnosti, o katerih smo dovolj obširno in jasno pisali v prejšnjih številkah. ŠPORTNO DRUŠTVO NA OSNOVNI ŠOLI V POSTOJNI Pred kratkim so imeli na osnovni šoli v Postojni občni zbor športnega društva. Razveseljivo je, da se je na njem zbralo več kot 300 učencev. Ustanovni občni zbor je po tej plati uspel, negativno pa je, da je bila na njem premajhna udeležba tistih organov, ki bi morali vzpostavljati tesno zvezo z mladino. Šolska organizacija se je usmerila največ na osnovne dejavnosti telesne vzgoje, in to na atletiko, smučanje, plavanje, vaje na orodju in športne igre. Šolska športna tekmovanja bodo največ usmerjena na množična tekmovanja v razredih, med posameznimi razredi in šolami v občini. Mladina je program dela navdušeno sprejela. Na koncu še tale zanimivost: v društvo se bodo lahko vpisali tudi dijaki srednjih in strokovnih šol. Mitja Jenko V letošnji sezoni, ko so si zadruge v obalnih občinah pričele nabavljati gnojila bodisi za zimsko trošenje bodisi za spomladansko rabo, so nastopile pri dobavi gnojil precejšnje težave. Kmetijska zadruga Koper je že oktobra lanskega leta naročila 2580 ton umetnih gnojil, vendar jih je doslej dobila le 1.200 ton. Podobna situacija je tudi pri KZ Izola in KZ Lucija. Ce zadruge gnojila pravočasno ne dobijo, obstaja resna nevarnost za izpad letošnjega plana proizvodnje na površinah družbenega sektorja kot pri zasebnem sektorja-oz. kooperaciji. Kolikor bodo gnojila dostavljena pozneje, bo z dognojevanjem nekoliko zmanjšan padec proizvodnje, vendar bo škoda kljub temu občutna predvsem pri proizvodnji vrtnin. Skoda bo še toliko večja, če gnojila sploh ne bodo dobavljena v naročenih količinah, Kdo je kriv za takšno stanje? Tovarne, ki proizvajajo mineralna gnojila, imajo določene težave pri uvozu surovin, Pri uvozu gnojil so ravno tako nastopile objektivne in subjektivne težave, v kolikor bodo naročene količine gnojil še prispele oz. pripravljene, bodo verjetno najprej razdeljene kmetijskim kombinatom, ki trosijo gnojila z letali, ostalim posestvom, kmetijskim zadrugam ter naposled za kooperacijo oz. za zasebni sektor. Iz tega nujno sledi vprašanje,- če bodo zadruge obalnih občin sploh dobile vse naročene količine gnojil, čeprav so angažirani pristojni činitelji, da se gnojila čimprej dobavijo. Dogaja se tudi to, da se gnojila, ki so sicer na razpolago, ne dostavljajo kmetijskim organizacijam po vrstnem redu glede na klimatsko-zemljiške pogoje, kar povzroča zamudo pri gnojenju ter padec proizvodnje. Določene objektivne težave z nabavo umetnih gnojil so razumljive, vendar če se iste napake ponavljajo že več let, se nujno postavlja vprašanje, ali so odgovorni činitelji pravočasno ukrenili vse potrebno, da se takšno stanje ne bi ponavljalo. Ali ne bi kazalo, da bi zadrugam obalnih občin odgovorni činitelji v podobnih situacijah posredovali direktno nabavo gnojil v sosednji Italiji. Uporabljene devize za tako nabavljena gnojila vsekakor ne bi bile večje kot za gnojila, . ki se dobavljajo iz drugih dežel Evrope. Glede na bližino izvoznika pa bi bili stroški verjetno celo manjši. Vsekakor bodo kmetijske organizacije, Gospodarska zbornica in ljudski odbori morali ostreje nastopiti pri odgovornih činiteljih od zveznih organov navzdol, da se takšno stanje pri nabavi gnojil v bodoče odpravi. GOSTOVANJE TRŽAŠKEGA BORA V KOPRU Namiznoteniška ekipa slovenskega športnega društva Bor iz Trsta je gostovala v nedeljo v Kopru in premagala domačo ekipo s 3:0. Za Trst sta igrala Tomšič in Milič, za Koper pa Kumer in Toni. V soboto in v nedeljo pa bo na Škofijah okrajno prvenstvo v namiznem tenisu z začetkom ob 17. je lahko ponosno na to, da nastopa na tekmovanjih s člansko, mladinsko in pionirsko ekipo. Bržkone se lahko le malo mestnih klubov pohvali s tako dobro organiziranim podmladkom. Dekan-ski pionirji so lani dosegli okrajno prvenstvo. Ena izmed glavnih skrbi bo še naprej veljala vzgoji podmladka, hkrati s tem pa tudi dvigu kvalitete pri prvem moštvu. Na skupščini so sklenili, da bodo skušali razširiti svoj delokrog tudi z vadbami v namiznem tenisu in šahom. Klub je v Dekanih pravzaprav osrednja mladinska organizacija. Priredil je že več družabnih prireditev, izletov in delovnih akcij, zaradi tega vzdržuje odnose z občinskimi mladinskimi forumi ter svoje delo še bolj dopolnjuje. Na skupščini so nadalje govorili tudi o dvigu kvalitete športa na našem področju in o tem, da bi morali nadarjenim športnikom omogočiti zdrav razvoj. M. G. ZAMENJAM KOMFORTNO STANOVANJE za enakovredno v Kopru. Oktavijo Grzinič, Ulica Ivana Čikoviča št. 29, Reka. . UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE HRPELJE razpisuje na podlagi 10., 45, in 47. člena zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47-152/59) in na podlagi določil pravil sklada ter po sklepu sprejetem na svoji redni seji dne 5. marca 1963 NATEČAJ ZA POSOJILA ZA GRADNJO STANOVANJ NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE 1. Stanovanjski sklad občine Hrpe-Ije bo dajal posojila iz lastnih sredstev do višine sredstev sklada zbranih v letu 1963, 2. Natečaja se lahko udeležijo gospodarske organizacije, družbeno-pravne osebe, osebe, ki so v delovnem razmerju, invalidi in upokojenci. 3. Ponudbe morajo biti vložene pri Stanovanjskem skladu občine Hrpe-lje najkasneje do 20. marca 1063 osebno ali po pošti priporočeno. 4. Ponudba mora biti v zaprti kuverti, na njej pa oznaka »Natečaj za posojilo za gradnjo stanovanj«. 5. Ponudbi je treba priložiti: a) potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda banka, pri kateri ima gospodarska organizacija svoj žiro račun, b) vinkulacija zavarovalne police v korist sklada, c) sklep DS o zadolžitvi in o odstopu vsakoletnih sredstev iz sklada skupne porabe za kritje anuitet, d) potrdilo o registraciji podjetja pristojnega sodišča, e) Izjavo, da se strinja s pogojem natečaja, 1) predračun stroškov in investicijski program, g) zasebniki pa potrdilo, da so v delovnem razmerju. 6. Posojilo bo upravni odbor sklada odobraval pod naslednjimi pogoji: a) rok vračila'20 let, b) obrestna mera 3 'It, c) soudeležba najmanj 50 'It od predračunske vrednosti. 7. Prednost pri odobravanju posojila bodo imeli ponudniki: — ki bodo nudili krajši rok odplačila; — ki bodo nudili višjo obrestno mero; — ki bodo dokazali nujnost gradnje. 8. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni, Stanovanjski sklad občine Hrpelje Po 10., 43., 44. in 45. členu zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ Št. 47/59) in 21. členu pravil Stanovanjskega sklada občine Postojna razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Postojna, po sklepu svoje 11. redne seje z dne 28, februarja 1963, II. NATEČAJ za posojila iz sredstev Stanovanjskega sklada gbčine Postojna, v skupnem znesku 82,000.000 din, za blokovsko gradnjo, novogradnjo zasebnikov, za novogradnjo in popravila udeležencem NOB, nadzidavo, dozidavo in dovrši-tev stanovanjskih hiš, za popravila hišnim svetom in za popravila zasebnikom. 1. Za novogradnjo stanovanjskih blokov: Po tem natečaju daje Sklad posojila v višini 50,000.000 dinarjev in sicer pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba je 50 'It, od predračunske vrednosti objekta, h) najnižja obrestna mera je 2 'It, c) najdaljši rok vračila je 10 let. 2. Za novogradnjo stanovanjskih hiš zasebnikov: daje Sklad posojila v višini 10,000.000 dinarjev pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba je 50% od predračunske vrednosU objekta, b) najnižja, obrestna mera je Z'It, c) najdaljši rok vračila je 15 let. 3. Za novogradnjo in popravila stanovanjskih hiš udeležencem NOB: daje Sklad posojila v višini 3,000.000 dinarjev pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba je 20 V» od predračunske vrednosti objekta, b) najnižja obrestna mera Je 1 «/•, c) najdaljši rok vračila je 25 let. 4. Za nadzidavo, dozidavo in dovršitev stanovanjskih hiš: daje Sklad posojila v višini 3,000,000 dinarjev pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba je 50% od predračunske vrednosti del, i b) najnižja obrestna mera je 2'/», c) najdaljši rok vračila je 15 let. 5. Za popravila hišnim svetom: daje Sklad posojila v višini 7,000,000 dinarjev pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba je 20»/» od predračunske vrednosti del, b) najnižja obrestna mera je 2 'It, c) najdaljši rok vračila Je 15 let. 6. Za popravila zasebnikom: daje Sklad posojila v višini 3,000,000 dinarjev pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba je 50 'It od predračunske vrednosti del, b) najnižja obrestna mera je 2 'It, c) najdaljši rok vračila je 10 let. Ponudbe morajo obsegati: 1. Priimek, ime in naslov ponudnika. 2. Znesek posojila in tranše, v katerih naj bi se posojilo dajalo. 3. Najvišji znesek lastne udeležile. 4. Najvišjo možno obrestno mero. 5. Najkrajši možen rok vračila. 6. Namen posojila. 7. Način zavarovanja. Ponudbi — prošnji priložena dokumentacija mora biti naslednja: I. Gospodarske organizacije in pravne osebe; 1. Investicijski elaborat: a) investicijski program, b) glavni načrt s predračunom. 2. Sklep delavskega sveta o zadolžitvi. 3. Prepis registracije gospodarske organizacije. 4. Potrdilo banke o višini zagotovljenih denarnih sredstev, za udeležbo k posojilu. H. Fizične osebe — državljani: 1. Gradbeni načrt s predračunom. 2. Zemljiško-knjlžni izpisek. 3. Potrdilo o zaposlitvi, z navedbo mesečnih osebnih prejemkov. 4. Izjava o administrativni prepovedi. 5. Dokazilo o višini lastne udeležbe. m. Hišni sveti: 1. Ponudba — prošnja mora vsebovati poleg splošnih podatkov, tudi podatek o višini mesečne najemnine, ki ostane HS po odbitku rednih mesečnih obveznosti (dimnikar, zavarovalnina, snažilka itd,), 2. prepis zapisnika sej hišnega sveta o sprejetju sklepa za najetje posojila, 3. Priporočilo Stanovanjske skupnosti za odobritev posojila, 4. Predračun celotne investicije. 5. Dokazilo o višini lastne udeležbe. Fizične osebe — državljani, ki nastopajo kot posojilojemalci, so pa udeleženci NOB, morajo prošnji priložiti tudi potrdilo organizacije ZB o sodelovanju v NOB. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. april 1963. Prošnjo z zgoraj navedeno dokumentacijo morajo prosilci izročiti v zapečateni kuverti, opremljeni 7. vidno oznako »II. NATEČAJ ZA POSOJILA«, pri Stanovanjskem skladu občine Postojna, Ljubljanska c. 0. Po izidu natečaja bo vsak Udeleženec obveščen s pismeno odločbo, najkasneje do 25. aprila 1063. V koprski porodnišnici so rodile: Marija Bazjak iz Lucije — deklico, Anita Fermo iz Kopra — dečka, Van-da Drožina iz Kopra — dečka, Olga Nastič iz Beograda — dečka, Erminija Skorja iz Kocjančičev — dečka, Ljudmila Dagri iz Pirana — deklico, Sonja Požar iz Izole — dečka, Marica Mi-ljevič iz Lovrana — deklico, Julijana Podhostnik iz Dragonje — deklico, Alberta Gasperini iz Izole — deklico, Zvezdana Kozlovič iz Vanganeia — deklico, Nerina Reja iz Puč — deklico, Štefanija Bevitori iz Izole — dečka, Milica Benčič iz Hrpelj — dečka, Doroteja Turk iz Kopra — dečka, Milka Bratina iz Pirana — deklico, Nevenka Marušič iz Opatjega sela — deklico, Bruna Lukič iz Pirana — deklico. Ljudmila Clč iz Izole — dečka, Ivana Jerman iz Trseka — deklico, Ana Fabijančič iz Mosta — dečka, Hi-larlja Skrt iz Ravnice — dečka, Marija Žerjav iz Slivja — deklico, Marija Neva Skulj iz Kopra — dečka, Ana Mleku ž iz Kopra — dečka, Marija Segula iz Pobegov — deklico, Norma Bembič iz Kopra — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Marija Ambrožič iz Nove Gorice — dečka, Ida Cinko iz Pivke — deklico, Marija Kragelj iz Sela pri Volčah — dečka, Marija Gombač iz Topolca — deklico, Marija Mišigoj iz Smartnega — dečka, Marija Pipan iz Ajdovščine — deklico, Angela Furlan iz Voger-skega — deklico, Zvonka Hlad iz Oseka — deklico, Ana Lunka iz Spodnje Bitnje — deklico, Štefanija Roje iz Male Bukovice — deklico, Bernarda Lahajnar iz Predmeje — dečka, Olga Boštjančič iz Orehka — deklico, Marija Silič iz Mirna — dečka, Vida Ocepek iz Rakeka — dečka, Marija Leban iz Nove Gorice — deklico, Julijana Lakota iz Male Bukovice — dečka, Alma Pavlin iz Nove Gorice — dečka, Jožefa Mužina iz Sela — dečka, Ivanka Rutar iz Zabič — deklico, Angela Petrič iz Topolca — dečka, Frančiška Pisarevič iz Vipave — dečka, Agata Buti iz Cepnega — deklico, Marija Debevec iz Begunj — dečka, Antonija Jenko iz Topolca --deklico, Ema Kočevar iz Vip. križa — deklico, Ana Milost iz Nove Gorice — dečka, Lucija Skupek iz Podrage — deklico, Cvetka Može iz Dolenje vasi — deklico, Marija Gustinčič iz Sa-bonj — dečka, Marija Cargo iz Banj-šice — dečka, Veronika Suc iz Štanjela _ dečka, Bernarda Plahuta iz Brij — deklico. Marija Antončič iz Brestovice — deklico, Viktorija Tornič iz Cerknice — deklico, Nives Kaljanac iz Postojne — dečka, Marija Zerovec iz Nove Gorice — dečka, Pavlina Cetin iz Harij — dekUco, Stanislava Gregorič iz Šempetra — dečka, Marija Rebec iz Zaloga — dečka, Lidija Trebeč iz Gornjih Ležeč — deklico, Štefanija David iz Cerknice — deklico, Zora Prime iz Ilirske Bistrice — deklico, Pavlina Novak iz Dolnjih Vrem — deklico, Pavla Naglost iz Gradišča — deklico, Francka Logar iz Tomtnj — dečka, Marija Celigoj iz Parij — deklico, Marija Sedmak iz Koritnic — deklico, Ivana Ribič iz Golega brda — deklico, Marija Conzutti iz Brezovega — deklico, Bojana Semič iz Ajdovščine — deklico. Venčeslava Podgornik Iz Crnič — deklico, Marija Rener iz Mirna — dvojčka (dečka), Ana Klan-čič iz Mirna — dečka, Terezija Likar iz Predmeje — deklico. Valerija Tratnik iz Cola — dečka, Vida Gombač iz Ilarij — dečka, Jožefa Kovač iz Lo-kavca — dečka, Gabrijela Uršič iz Nove Gorice — dečka, Jožefa Koren iz Podcerkve — dečka, Ana Rutar iz Tolmina — dečka. Na Livku je smučarstvo doma že več kot petdeset let. Ze med dvoma vojnama je bil tu sedež smučarskega kluba »Matajur«, ki je v svojih vrstah združeval člane od Gorice do Bovca. Po osvoboditvi so ustanovili društvo Partizan, v katerega je včlanjena skoraj polovica vsega prebivalstva. Kljub skromnim materialnim sredstvom so zabeležili letos razgibano športno življenje. ŠPORTNE PRIREDITVE . OB 8. MARCU V Kopru so organizirali več športnih prireditev v počastitev 8. marca — mednarodnega praznika žena. Nastopila so_ društva Partizan iz , Kopra, Tomos a in Šmarij ter koprska šolska društva. V malem rokometu je osvojil prvo mesto Partizan Koper pred Ekonomsko srednjo šolo. Obe ekipi sta dosegli enako število točk, vendar je imel koprski Partizan boljši količnik. Največje presenečenje predstavlja vsekakor zmaga učiteljišča nad koprskim Partizanom s 6:5. V tekmovanju ženskih ekip je zmagal koprski Partizan z zmago nad učiteljiščem s 5:0. V šahu je bil prvi Tomos pred šolskim centrom kovinarske stroke, medtem ko so tretje mesto osvojile Šmarje. TEKMOVANJE V POČASTITEV S. MARCA V nedeljo, 10. marca, je občinska zveza za telesno vzgojo organizirala tekmovanje v rokometu in šahu. Rezultati v rokometu so bili naslednji: Moški: TVD PARTIZAN Koper : Učitelji- Is šče 5 : 6 TVD Partizan Koper : ESS 7 : 3 • TVD Partizan Koper : SCKS 19 : 4 ESS :. Učiteljišče 5 : 0 p. f. Učiteljišče : SCKS 5 : 8 Prvo mesto je osvojil TVD Partizan Koper s 4 točkami, sledijo .mu ESS s 4 točkami, Učiteljišče z 2 točkama in SCKS tudi z dvema točkama. TVD Partizan je osvojil prvo mesto le zaradi boljše gol razlike, Pri ženskah je v rokometu osvojil prvo mesto TVD Partizan Koper. V šahovskem klubu pa je bilo ekipno tekmovanje, ki so se ga udeležile naslednje ekipe: Šolski center kovinske stroke, Ekonomska srednja šola, Tomos, Šmarje in se uvrstili; prvo mesto je osvojil Tomos z 9 točkami, drugo mesto SCKS s 71/2 točke, Šmarje s 6 točkami in četrto mesto ESS z 11/2 točke. MATJAŽ BROJAN Po starem običaju so priredili letos posebno tekmovanje smučarskih veteranov, ki ga pa premalo popularizirajo in izkoriščajo v turistične namene. Na startu se je zbralo 35 veteranov, ki so jih po tehničnem znanju in sposobnostih razdelili v tri skupine. Največjo pozornost je zbujala skupina petih članov, ki so imeli nad 60 let. Tekmovali so po starem bloškem načinu z eno samo palico. Zmagal je 63-letni Anton Hrast z Livških ravni. Prejšnjo nedeljo pa so priredili društveno tekmovanje v veleslalomu na 2500 m dolgi progi, 450 metri višinske razlike in 30 vraticami. Pionirji in pionirke na so imeli krajšo progo. Pri članih je zmagal A. Medved s časom 1:46,4, pri mladincih Kutin s časom 2:21, pri pionirjih pa Faletič in pri pionirkah Melin-čeva. Za zaključek sezone pa bodo imeli v nedeljo meddruštveno tekmovanje v veleslalomu s pobočja Kuka, kjer so letos izredno ugodne snežne razmere. Pričakujejo veliko udeležbo tekmovalcev iz Primorske. POSTOJNCANI! Ne pozabite na veliki AKADEMSKI PLES z brucovanjem, ki bo v soboto, 16. marca v Jamski restavraciji. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din. za Inozemstvo -2,200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek in klišeji tiskarne CZP primorski tisk Koper, tiskano na rotacij) tiskarne CZP Ljudska pravica LJubljana. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri podjetju za PTT promet v Kopru razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO TEHNIČNEGA RISARJA Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat imeti še: osemletko iri veselje do tehničnega risanja. — Prednost imajo mlajši. — Pismene ponudbe pošljite podjetju za PTT promet v Kopru do 20. marca 1963. V Postojni so se poročili: Viktorija Kukanja, gospodinja iz Postojne 111 Todor Baloš, oficir iz Postojne; Terezija Zalar, delavka Iz Cerknice in Djordje Mrdja, zidar iz Zemuna; Franc Vrhovec, mehanik iz Zaloga in Marija Kastellc, delavka iz Narina. V Kopru sta se poročila: Terezija Kukovičič, uslužbenka iz Kopra, ln Jože Kreft, uslužbenec iz Kopra. KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE o>D E L A M A R I S«, IZOLA razDisuje ^ prodajo starih osnovnih sredstev, ki so v obratu »Riba« v Izoli in sicer: 1. 3 kamione TAM, nos. 3,5 tone > 2. 1 ladijski motor »Cararo« 120 RS brzohodni, generalno popravljen v izpravnem stanju 3. 1 ladijski motor ARAN 150 KS brzohodni 4. večje število motorjev za agregate od 5 do 9 KS raznih znamk, nekompletni 5. Čoln »Nada«, dolg 12 m, uporaben za material, in nekaj svetilnih čolnov 6. Razna druga odpisana osnovna sredstva Prednost imajo gospodarske organizacije. Po preteku 7 dni od objave bomo osnovna sredstva, razen kamionov, prodajali tudi privatnikom. V koprski občini so umrli: Tomaž Sker, star 69 let iz Pobegov; Darja Gregorič, stara 7 mesecev, iz Dekanov; Alcide Monaro, star 43 let, iz Kopra; Kristina Suber, stara 56 let, iz Slop-Kozina; Marija Kodarin, stara 54 let, iz Koprp; Ivana Krmac, stara 65 let, iz Grlnjana; Anton Krmac, star 78 let, iz Bonlnov; Peter Kozlovič, star 78 let, iz Vanganeia. V izolski občini sta umrla: Ivan Čepek, star 77 let, iz Bača pri Knežaku; Ivana Proscn, stara 67 let, iz Vrem-skega Britofa. V illrskoblstriški občini sta umrla: Vinko Sket, star 67 let, iz Ilirske Bistrice; Alojz Penko, star 63 let Iz Ilirske Bistrice. 5. III. ln 8. III. so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli kot krvodajalci; CVETJE PORTOROŽ: Terezija Sever. DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ PIRAN: Emilija Mihtč. ESS KOPER: Vinka Jeram, Gabrijela Kacin in Silvana Ocvirk, ELEKTRO-RADIO PIRAN: Anton Re-beršek in Marta Stlplovšek. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE za slovensko izdajo sprejema naročila ZBRANIH DEL IVA ANDRICA ki bodo izšla v desetih knjigah: 1. Most na Drini 2. Travniška kronika 3. Gospodična 4. Prekleto dvorišče 5. Nemirna leta 6. Žeja 7. Jelena, žena, ki je n) 8. Znaki 9. Otroci 10. Poti, obrazi, pokrajine ZBRANA DELA IVA ANDRIČA predstavljajo doslej najobsežnejšo izdajo leposlovnih del našega prvega Nobelovega nagrajenca. Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vezane v platno in v zaščitnih etuijih. Založba jih bo izdala v treh serijah: prve tri knjige tlo konca maja, drugo serijo štirih knjig do konca julija, zadnjo serijo treh knjig pa dO konca septembra. Za prednaročnike je cena za celotno zbirko 14.400 din, ki jo lahko poravnajo tudi v mesečnih obrokih 1.200 din. Založba sprejema naročila samo do 30. aprila. Knjige lahko naročite tudi v vseh knjigarnah. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 KOPER — 15. MARCA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. — ŠTEV. 12 Urad za delo v Šabcu ie za čas poprejšnjega muzici- Zdaj bo treba vse to odkril sila zanimivo zade- ranja, vo. Nekateri na pol pis.mB-ni ljudje so namreč imeli v čiti. Ljudje so spoznali, da Načrti za hidroelektrarno Trnovo pri Kobaridu predvidevajo, da bo na Gornjem posočju nastalo veliko akumulacijsko jezero, ki bo dolgo svojih 9 kilometrov in bo pokrilo kakih 8 kvadratnih kilometrov površine. Voda bo povsem preplavila vas Cezsočo in nekaj manjših zaselkov. Bovec pri tem ne bo prizadet:. Narobe, zaradi jezera bo postal turistično še boli zanimiv, saj bodo turisti poleti na jezeru lahko čolna-rill, pozimi pa bi se na njegovi zamrznjeni gladini lahko tudi drsali. Z izgradnjo žičnice na Kanin, kjer na-urediti zimsko portno središče, se bo na Ljudje so plačali in ostali so opeharjeni, zato ho- z dolgim nosom. Neka- čejo svoj denar nazaj. Ne- rokah diplome, ki so jim teri so si dali na podlagi kateri so jo mahnili v Sur- priznavale naziv kvalifici- diplom vpisati v delovne čin in v Beograd. Kdo ve, ranega ali visokokvalifici- knjižice tudi kvalifikacijo, ali bodo dobili svoj denar meravajo ranega glasbenika. Sodijo, ' ...............s da ima v naši državi takšne diplome kakih 6 tisoč ljudi. Od kod? Kdo izdaja takšne dokumente? Na enih diplomah piše: »Zveza glas- ... , . ... , , . . _ S™il;n,, tahavnp in lindske s0 dobili pred kratkim a rja Zveza »lMhP TianSp. na dru odlikovanja zaradi 25-let- banki odprtega svojega te- di bo treba odpreti,tudi ce- glasbe Jugoslavije«, na aru. nega zyestega službovanja. kočega računa. sti na Vršič in Mangrtsko Vsi trije so imeli v vseh Milo rečeno: neprijetna sedlo, sicer grozi nevarnost, O..VJ40'fpr in Herce- 25 letih'enkrat samkrat pri- zvijača tistih, ki vodijo to da utegneta zimski turizem •> ložnost, da so sodelovali pri »družbeno« organizacijo. in turistična oredsezona za- (Po NIN) iti v slepo ulico. DOLGA SLUŽBA — MALO PODVIGOV Trije gasilci iz občine Fonteneille v Fran nazaj? Ugotovili so, da Zve za glasbenikov zabavne in Bovškem utrdil tudi zimski ljudske glasbe nima niti turizem. Predsezona in posvojili poslovnih prostorov, sezona se bosta podaljšali, Dokumenti so po privatnih Pri tem pa bo seveda treba majhne stanovanjih, bržkone pa tu- poskrbeti, da bo cesta na 7 Fran- di denar, saj do 19. febru- prelaz Predel odprta- skozi ni imela pri vso zimo, V zgodnji pomla- gih: »Zveza glasbenikov zabavne in ljudske glasbe gašenju pozara. govine«. V Šabcu je na primer takšne diplome izdajal neki Žarko Mileusič iz Surči-na. ki igra harmoniko in je po poklicu' pek. On je poverjenik Zveze glasbenikov. Ko je prišel v Šabac, je hodil od kavarne do kavarne in postavil člane kavarniških orkestrov pred takšno odločitev:' ali vzamejo diplome ali pa jim prepove igranje. Večina mu je odrinila 7500 dinarjev. V to ceno je bilo vračunano tudi dovoljenje za igranje. Postopek je bil na moč enostaven: pred | Žarka se je ustopil kandidat, nekaj zaigral in možakar ga je tako v Goriskill Brdlh so zgradili sodobno predelovalno vinsKo klet z zmogljivostjo 450 vagonov vina. meni rnc tebi nič proglasil urici ji pravijo kar kmečka tovarna. Njena posebnost je v tem, da bodo v. kratkem nad njenimi za kvalificiranega ali viso- podzemskimi prostori zasadili 2 lia zemlje z žlahtno trto. To bo prejkone prvi takšen vinograd knkvalificinnppa «lachpni lla strehi vinske kleti. Znani briški sortni vini tokaj in merlot z uspehom izvažajo v Italijo, na KOKvallllCiranega glasbeni- Dansk v Amerik0 Nemčijo in Novo Zelandijo. Pred dnevi je šla v tujino pošiljka 20 tisoč steka. Podoben postopek je bil klenlc sortnega vina in dva vagona odprtega vina. Med znana briška vina sodita tudi tipizirala tudi za pevce in pevke. Ni- ln frlzantna rebula. Za vsa svoja vina, ki jih negujejo v klet! (na sliki), so briški vinogradniki so bili redki nrimeri da so prejeli tudi visoka mednarodna priznanja na Taznih vinskih sejmih se za diplomo zmenili kar pri mizi, brez izpita. Ko se je to zvedelo, so na diplome navalili tudi vaški glasbeniki. Zakaj tudi ne? Dokument je imel nekaj prikupnih obrazložitev, kot: »podpisnik postane član Zveze glasbenikov in ima pravico, da igra zabavno in ljudsko glasbo na vseh prireditvah na celotnem ozemlju FLRJ«. »Diplomiran-cem« je bilo zagotovljeno socialno zavarovanje in priznanje delovne dobe tudi Z izgradnjo HE Trnovo se bo Bovec gotovo še razširil. Bržčas si bodo nekateri prebivalci bližnjih naselij, ki jih bo zalila voda, zgradili nove domove v Bovcu. V akumulacijsko jezero bodo zajeli tudi Boko, ki izvira iz masiva Kanina, in rečico Učejo. Slap Boka pri Zagi bo okrnjen. Pregrada bo visoka okoli 80 metrov. Postavili jo bodo na območju raziskanih profilov med Boko in Suhim potokom. Zadrževala bo 323 milijonov kubičnih metrov vode. Strojnico bodo zgradili v bližini vasi Trnovo. Turbine bo poganjal močan dotok vode, ki ga bodo speljali po 5 km dolgem rovu. Izvrtali ga bodo skozi Po-lovnik. V podzemski strojnici bodo postavili dve turbini z vertikalnima osema. Letna proizvodnja HE predvideva 431 GWh. Pri nižji zajezitvi naj bi dali agregat v pogon že po 4 letih gradnje. Investicijski program za elektrarno je že odobren. S predvideno proizvodnjo električne energije bo mogoče kriti potrebe med} konicami • v zimskem in poletnem času, pa tudi v času dnevnih konic obremenitve. Omogočen bo tudi lažji izvoz električne energije v Italijo in Avstrijo, ker je to področje blizu tro-meji. DVE ODPOVEDI Televizijski speaker v Philadelphiji je dobil .pred kratkim takojšnjo odpoved. Ko je prebral po televiziji novice, je dodal še svojo intimno novost •— odpovedal je službo svoji služkinji, Ker se ni mogel odločiti, da bi ji povedal to v obraz, je zato izbral tak način, ker je vedel, da bo gotovo gledala televizijski program. MODERNIST SE PRITOŽUJE Španski modernistični kipar Pablo Cerano je tožil direkcijo hotela v Malagi, ker je njegov kip takoj, ko ga je prejela, odnesla v starinarnico. Pablova mojstrovina je bila napravljena iz tračnice, starega pisalnega stroja, delov šivalnega stroja in kosov neuporabnega bicikla. Uspeh orkestra Jadran iz Portoroža v Zah. Nemčiji Minuli teden so se vrnili iz Zahodne Nemčije člani orkestra Jadran, ki so bili z nekaj portoroškimi gostinci gostje potovalne agencije Klinger iz Wiirz-burga. Člani orkestra so sodelovali na prireditvi »Ples narodov«. Najprej so nastopili naši glasbeniki v Schweinfurtu, potem pa so nekaj večerov zapovrstjo igrali v "VViirzburgu, kjer so navdušili ;številne poslušalce. Člani orkestra so igrali v narodnih nošah,samo tedaj, . kadar' so "igrali domače polke in naše narodne plese. Glavno prireditev v Wiirzburgu je odprl predstavnik portoroških gostincev. S posredovanjem organizatorja prireditve so se naši gostinci sestali z vodilnimi ljudmi iz Wiirz-burga in okolice in se pogovorili glede turističnih obiskov v Portorožu. V začetku marca1 bo prišla v Portorož prva večja skupina turistov iz tega kraja. Njihov prihod bo tudi pomenil začetek turistične sezone v Slovenskem pri-morju. reševale ljudi iz ogroženih krajev. Na sliki Je takšna enota, v kateri je tudi naš Serafin, pri delu na. ogroženem področju, kjer so vojaki razbijali led r- 4 ■D Ó T" » r" iT1 j r H rri □ H 19 16 2ÏÏ~~ P 17 22~ — Ü OJ»S dO m »-i - Fl 1 - H E-il ein '.i ó Ü ?7 ■a 3Ö- 3i j- m m 33 34 E! 3, 36" - Ji i. s XI 41 1 u 13 44 Vodoravno: 1. naselje z več tisoč prebivalci, s. jutranja padavina, 10. ime danskega pisatelja Nexöja, 11, časopisni stolpec, 13. zgodovinsko mestece pri Splitu. 14. goveje meso, 16, orel Iz germanske mitologije, IV, kuhano pšeno, 10. otoč-na evropska država, 20. pripadnik starodavnega plemena ob Črnem morju. 22. milijonsko mesto na Kitajskem, 25, zlitina živega srebra s kovino, 27. muslimanski bog, 30. francoski fizik in astronom (Dominique François, 1765—1853), 33, prav tak, 35. vzdevek, naziv, 36. tekstilna tovarna v Novem mestu, 39. podložnilc v fevdalizmu, 41. grško pristanišče ob ožini istega imena, 42. predsednik ZDA pred Eiscnhowerjem. 43. reka, ki teče skozi Leningrad, 44. mesto v vzhodni Istri. Navpično: 1, praprebivalci Nove Zelandije. 2, fizikalna enota dela, 3, spoj, 4. glavno .mesto Albanije, 5. osebni zaimek, 6. podzemeljski hodnik, 7, sestavina raznih olj, 3. drhal, klika, 9, drugo ime za janež, 10, prehod dneva v noč, 11. časovni veznlk, 12. četrti rimski kralj, ki je zgradil Ostljo, 13. nizozemski pomorščak iz 17. stoletja (Abel), 14. indijski veletok, 15, mesto na belgijsko-nemški meji, 18. del zimske garderobe. 21. največji indijski pesnik, dramatik in filozof (Rablndranath), 23, naslov mongolskih vladarjev, 24. visok slap reke Vuoksi v jugovzhodni Finski, 26. izrazna prvina v umetnosti, 28. prebivalec Like, 29. glavno mesto Jordana, 31. termin, 32. reka. ki teče skozi Shakespearovo rojstno mesto -Stratford; 34. krožek, 37. števnlk, 38. avtomobilska oznaka hrvaškega okraja Kutina, 40. naziv za avtomobile tovarne iTomos«, 42. kemični znak za talij.. REŠITEV PREJŠNJE KRI2ANKE Vodoravno: 1. Carmen, 7. bra-mor, 13. aviatik, 15. harpuna, 16. pisk, 17. Koper, 13. Aron, 20. Roa, 21, ropar, 22. -Atena, 23. in, 24. tele, 25. Marin, 27. drvar, 28. clan, 29. dp, 31. kreda, 33. nalet, 35. R, TJ. R-, 36. vabi, 37. kinin, 38. pena, 39. imenjak, 41, Nkrumah, 43, Miráis, 44, akcija. 110 0 KOPER: 15., 16. in 17. marca ita-lijansko-francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA; 18. in 19. marca francoski barvni film K JAMAIKI; 20. marca jugoslovanski barvni CS film MIS STON; 21. marca mehiški film MACARIO. IZOLA: 15. marca ameriški barvni film DE,JVI KROKET; 16. in 17. marca japonski film LUKA ZADOVOLJSTVA; 18. ln 19. marca mehiški film MACARIO;- 20. in 21. marca francoski barvni film K JAMAIKI. ŠMARJE: 16. marca nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO; 17. marca ltaliiansko-francoskl film KDO STE VI, MR, SORGE? 20. marca japonski film LUKA ZADOVOLJSTVA. ŠKOFIJE: 16. marca italljansko-francoski film KDO STE VI, MR SORGE? 17. marca mehiški film MACARIO; 10. marca japonski film LUKA ZADOVOLJSTVA; 21. marca jugoslovanski barvni CS film MIS STON. SE2ANA: 15. marca ameriški film SREDI NOCI: 16, in 17. marca jugoslovanski CS film KAKO-LI^iA REŠKA; 10. in 20. marca Jugoslovanski film PARTIZANSKI DOKUMENTI; 21. marca poljski film SENCA PRETEKLOSTI. POSTOJNA: 15. marca jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED; 16. in 17. marca ameriški barvni CS film OBSEDENA 2ENA; 19. in 20, marca italijanski film ZADNJA KOČIJA; 21. marca sovjetski film ALEKSANDER NEV-SKI. PIVKA: 16. in 17, marca ameriški barvni CS film DIV (I. del); 19, ln 20. marca ameriški barvni CS film DIV (II. del). PRESTRANEK: 17. marca jugoslovanski CS film VOJNA. PIRAN: 15. marca jugoslovansko-italijanski film BELI VRAG: 16. marca sovietski film LJUBEZEN ZMAGUJE; 17. in 18. marca angleški film BETONSKA DŽUNGLA; 19. in 20. marca jugoslovanski film TISTEGA LEPEGA DNE; 21. marca jugoslovanski film OBRAČUN. PORTOROŽ: 15. marca sovjetski film LJUBEZEN ZMAGUJE; 16. in 17.' marca italijansko-jugoslo-vanski film BELI VRAG; 19, marca angleški film BETONSKA DŽUNGLA; 20. marca jugoslovanski film OBRAČUN: 21. marca jugoslovanski film TISTEGA LEPEGA DNE, SEČOVLJE: 16. marca sovjetski film ČLOVEK AMFIBIJA: 17. marca sovjetski film LJUBEZEN ZMAGUJE; 19, marca jugoslovanski film OBRAČUN: 21."marca angleški film BETONSKA D2UNGLA. NEDELJA, 17. marca 1963 8,40 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9,00 Naša reportaža: prestopki v gospodarstvu« — !US Poie pevski zbor iz Doberdoba — 9,30 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudle — 14.00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. PONEDELJEK, 1«. mirca 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro, — 13,30 Poročila — 13.40 Odlomki iz Verdijevih in Wagner j evlh oper — 14,30 Zabavni mozaik — 15.00 Dnevnik --15,15 Zabavna glasba, vmes rekli-me — 15,30 Ukrajinske narodne pesmi. TOREK, IS. marca 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro, ,— 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z orkestri ln ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola In življenje — 14,50 Glasbena medigra — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,10 Slovenske narodne pesmi. SREDA, 20. marca 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro, — 13.30 Poročila — 13,40 Mala prodajalna pložč — 14,00 S pesmijo.po domovini — 14,30 Za oddih ln razvedrilo igrajo in pojo Sy Oliver, Isabelle Obree, Duane Eddy, Nino Robič in Bert Kaempfert — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame, 15,30 Poje ženski vokalni kvartet iz Trsta. . - ČETRTEK, 21. marca 7,15 Glasba za dobro tutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro, — 13,30 Poročila — 13,40 Orkestri in ansambli Gornija Kramerja — 14,00 Glasba po .željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dalmatinske popevke, PETEK, 22. marca 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro, — 13,30 Poročila — 13,40 Poje zbor Dunajskih dečkov — 14,00 Mozaik ritrnov.t-1-1,30 Iz operetnega sveta — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 23. marca 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro.■ — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke ln ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbo — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Valčki in polke. Lev Sejnin: 30 VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Petronescu je trikrat zapovrstjo potrkal na pilotovo kabino. Ugasnil je motor in letalo se je jelo skoraj neslišno spuščati. Petronescu je s težavo odprl vrata. V letalo je potegnil pii> nočnega zraka. Petronescu je pometal skoz odprtino drugega za drugim štiri kovčke z darili. Vsak od njih je bil opremljen z avtomatskim padalom. S prstom je pokazal dekletoma odprta vrata. Vera se je približala vratom, se zgrabila za ročaje in se zagledala v prepad pred seboj. Nekje daleč spodaj je zagonetno molčala zemlja. »Oh,« je tiho kriknila. »Strašno je ...« Petronescu ji je stopil za hrbet, ji odtrgal roke od držajev in jo pahnil. Slišati je bilo krik, ki ga je veter takoj pograbil in odnesel vstran. Za njo je skočila Tonja, za njo »stari proletarcc«. Naposled je prišla vrsta na »predstavnika oblastne inteligence«. Oba sta se stisnila v vogal in se krčevito oklenila bočnih ročajev. »Skočita!« je kriknil Petronescu. »Skočita! Marš!... Mar mislita, da je tole šala? Skočita!« Nista se ganila, samo še krepkeje sta se oklenila ročajev. »Sodrga! Marš dol! Skoči!« je zagrmel Petronescu, zgrabil prvega za ovratnik in psoval po nemško in rusko. Toda možakar ni hotel izpustiti ročajev. Petronescu ga je z vso močjo tresnil po obrazu in jel s pestjo razbijati po pilotski kabini. Iz nje je kmalu prišel mlad oficir z revolverjem v roki. »Kaj, se že spet upirajo?« je dejal mirno. »Vama bom že posvetil!« Ustopil se je pred prvega »intelektualca« in ga z revolverjem treščil po obrazu. Le-ta je od strahu in bolečin poskočil in za hip spustil ročaj. Ta trenutek ga je oficir zgrabil za vrat in ga brcnil skozi vrata. Zdaj je bil na vrsti drugi »inteligent«, »profesor geografije«. »Rus, skoči!« je dejal oficir mirno in mu uperil v glavo cev revolverja. »Skoči ali Rus kaput...« »N-ne, n-ne, nimam moči,« je zamrmral. »Pozneje, n-ne sedaj ... Srce ... Srce ...« »Ti bom že dal srce...« je kriluiil Petronescu in mu primazal klofuto. »Profesorjev« obraz je bil krvav, vendar ni in ni liotel spustiti ročaja. Petronescu je bil od besa in fizičnega napora ves poten. Naposled je izgubil potrpljenje, izvlekel je revolver in izpraznil ves šaržer — defet strelov — v polodprta in zadihana usta tega človeka. Le-ta je jel počasi drseti navzdol. »Pravilno ste napravili,« je rekel oficir, »z njim si ne bi kdo ve kako pomagali ...« Ne da bi oficirju odgovoril, se je pognal Petronescu skozi vrata. Nočni zrak je s švistom ošinil njegov obraz. Za lilp mu je presekalo dih. Besno je potegnil za prstan padala in z veseljem občutil, kako ga je s trzanjem privzdignilo, kot da bi mu mahoma zrasle peruti... Noč v gozdu V juliju je na odseku, kjer je bil Leontjev, zavladalo relativno zatišje. Res da so Nemci napravili nekaj poskusov, da bi si, pridobili vsaj delček izgubljenega ozemlja, vendar so bili njihovi napadi odbiti in sovjetske enote so se na novih linijah učvrstile. Poletje je v tem letu prišlo razmeroma pozno in šele v začetku julija je bilo čutiti obljubo vročine. Artilerijska enota, v kateri je bil Leontjev, je bila nastanjena v odročnem in temnem gozdu z razsežnimi močvirji. Gozd se je širil na desetine in desetine kilometrov dalje in je med nevihtami šumel kot razpenjen ocean. Niti nedavne bitke niti bobnenje nočnih letal, ki so čestokrat letela preko gozda, niso mogle zmotiti njegovega večnega in trpkega miru. V tihih poletnih nočeh je vladala tod neskončna tišina, vrhovi borov so sanjavo šumotali, v jezerih so lepo popljuskavale ribe. Vse je spalo — gozd, jezero, nočno nebo, borci pod šotori, topovi v platnenih prevlekah. V taborišču ni bilo videti niti plamenčka, ognjišča so bila pogašena in vprasniti vžigalico je pomenilo hud prestopek. Na svojih mestih so okameneli stražarji. Povsod spe, le. v eni zemljanki je čuti moški pogovor. Polkovnik Sviridov in Leontjev se pogovarjata. V času skupnega bivanja sta se navadila drug na drugega. Kadar sta bila skupaj, jima ni bilo nikdar dolgčas, vedno sta našla nekaj, o čemer sta se lahko raz-govarjala. Leontjev je bil simpatičen, Sviridov živahen, strasten in pameten človek. Nikdar se ni nad ničemer pritoževal, po imenu je poznal vsakega posameznega borca, bil je enostaven, vendar strog, zahteval je red, disciplino in čistočo, Bil je rojen topničar. Dokončal je topniško akademijo, in kadar je jel govoriti o artileriji, so mu zažarele oči. Sviridov bi lahko ure in ure govoril o vrstah jekla, o baražnem ognju, o ognju na cilj... Na pamet j