OB USTANOVITVI KMEČKIH ZVEZ Ali mora kmet res le ubogati? Za letošnje nove in v marsičem prelomne pobude v slovenskem kmetijstvu je bila odločilna problemska konferenca ZSMS o kmetijstvu, ki je bila 29. februarja letos v Žalcu. Pobuda za problemsko konferenco ZSMS o kmetij-stvu je bila dana na kongresu Slovenske mladine v Kr-škem 1986. leta, ki je bil tudi v marsičem prelomen. Mladi smo na svoji probkmski konferenci o kmetijstvu ocenili, da globoka strukturna kriza slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva kliče po globljih reformnih posegih, kot je reforma cen ali pristojnosti odločanja med zvezo in republikami, zato smo zahtevali jasen nacionalni koncept za reformo kmetijske politike. Delitev dela med družbenim in zasebnim kmetij-stvom se lahko izvede le skozi tržno konkurenco, na temelju čim višjega dohodka ob manjših stroških in v enakopravnih pogojih poslovanja obeh sektorjev. Širitev kmetij na optimalno velikost, kar je osnovni pogoj za racionalizacijo kmetijske pridelave, mora po-tekati mimo vseh administrativnih omejitev. Zato je treba odpraviti zemljiški maksimum in načrtno družbe-no podporo koncentraciji zemljišč na družinskih kmeti-jah ter tako davčno politiko, ki bo kaznovala slabo obdelavo ali celo neobdelavo kmetijske zemlje. Postav-ljena je bila zahteva po zakonodaji, ki bo preprečevala nadaljnje drobljenje zemlje, zakup kmetijskih zemljišč s pravico do dedovanja zakupne pravice pa absolutno pravo zavarovala. Zadružna lastnina kot ustavna kategorija Kmet mora biti pojmovan kot podjetnik, ki ima enakopravne možnosti za boj na trgu, ki mu je omogo-čeno svobodno združevanje in ustanavljanje zadrug kot samostojnih poslovnih organizacij, ki lahko oblikujejo svojo predelovalno in trgovsko mrežo. Takšno zadrugo - oblikovano na klasičnih zadružnih načelih - naj utemelji republiški zakon o zadružništvu, zadružna lastnina pa naj se ponovno opredeli kot ustavna kate-gorija. Intervencije države v kmetijsko proizvodnjo in trg naj bodo ekonomske (subvencije, premije, blagovne rezerve, interventni uvoz ipd.) in ne administrativne (omejevanje cen). Politika družbene in državne podpo-re kmetijstvu pa se zaradi dolgoletne nične reproduk-tivne sposobnosti kmetijstva (zaradi odtekanja akumu-lacije) mora nadaljevati, a tako, da bodo subvencije spodbude in ne kompenzacije. V hribpvskih -in drugih bbmočjih, kjer so pogoji pridelovanja omejeni, je treba spodbujati kmetovanje s subvencioniranjem. Tem kmetijam se mora omogoii-ti enakopraven nastop na trgu, načrtno razvijati dopol-nilne dejavnosti na teh kmetijah ipd., da bi ta območja ostala naseljena, kar je pmembno z ekološkega in narodnoobrambnega stališča. Z davčno in cenovno politiko je treba kmetijsko proizvodnjo spodbujati k optimainemu upoštevanju zahtev za varstvo narave. Poleg teh smo oblikovali še več krajših zahtev in pred- logov za izboljšanje socialne varnosti kmetov. varstvo plodne kmetjjske zemlje, odpravo monopola v prome-tu z lesom in ribištvu, za izboljšanje usposabljanja mladih za kmetijske poklice itn. Posebno možno pa smo zahtevali demokratizacijo agrarnega odločanja in odpiranje prostora za politično samoorganiziranje kmetijstva. RK ZSMS in njenim organom smo tako predlagali, da začne s postopkom za ustanovitev Zveze siovenske kmečke mladine (ZS KM). RK SZDL pa za ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Sklenili smo tu-di, da se do ustanovitve ZS KM problemska konferen-ca ZSMS o kmetijstvu ne razpusti, njeno delo pa v tem času vodi iniciativni ustanovni odbor, ki skrbi za ures-ničevanje sklepov in pripravi temeljna programska in organizacijska načela delovanja ZSKM. Bilo je tudi predlagano, da organiziramo javno Kmečko tribuno« - po možnosti v Cankarjevem dotnu v Ljubljani. ki sot ga kmetje ravno tako kot združeno delo fmancirali. Vse te sklepe in z njimi naloge je naš mladinski iniciativni ustanovni odbor vzel zelo resno in pripravil javno Kmečko tribuno, ki je bila na žalost - ne v Can-karjevem domu - zaradi prekasne rezervacije, ampak v kinu Union v četrtek, 12. maja. Javnosti je kmečka tribuna poslala naslednje sporo-čilo: »Več kot tisoč državljanov Slovenije, kmetic, kmetov in prijateljev kmečkega stanu, ki smo se zbrali na javni kmečki tribuni v Ljubljani dne 12. maja, v celoti podpiramo ustanovitev obeh kmečkih stanov-sko političnih organizacij slovenske kmečke mladine in Siovenske kmečke zveze. Javno tribuno razglašamo za ustanovni občni zbor obeh zvez in obema iniciativnima odboroma dajemo pooblastila upravnih odborov. Podpiramo tudi pro-gramska izhodišča obeh organizacij. Prepričani smo, da bo zvezi v teh zahtevah podpirala. vsa napredna in demokratična javnost in da bo morala oblast bolj po-slušati glas kmetstva. Zbor kmetov je posebej predla-gal nekaj zahtev in so bile sprejete z ogromnim aplav-< zom. Dali so jih posamezniki, naj postanejo glas mno-žice: 1. Kmetje, zbrani na današojem shodu ne zaupamo več zvezni vladi. 2. Zahtevamo neposredne voiitve vseh organov oblasti, na katerih bodo lahko politično organizirani kraetje kandidirali svoje predstavnike. 3. Zahlevamo ustavno-pravno varstvo dnizinske kmetije in zadružne lastnine ter odpravo zemljiškega maksimuina io vrnitev odvzete zadružne lastnine. 4. Zahtevamo odpravo kmetijskih, gozdarskjh in lovskih monopolov. 5. Zahtevamo takojšen popravek odkupnih cen me-sa, drugače napovedujemo splošni slovenski živinorej-ski štrajk. Po ustanovitvi obeh kmečkih zvez smo šele na začet-ku izredno napornega dela. Potreben bo čas najmanj dveh generacij Ijudi ob mnogo bolj odgovomem in napornem delu, kot je bila navada do sedaj, da bomo premagali negativne trende in splezali na zeleno vejo. PAVEL ŽAKELJ