MlJUWMkJI tt rvSntniG LNUCUIN] ▼ yOTOrTnl. Leto XXL, št« 82 UpravmStvo; Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon étev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inaeràtni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Marlbor: Grajski trg SI. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljublana št 17 749. LJubljana, sreda 10« aprila 1940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Razširjenje vojne na Skandinavijo Nemci včerai zasedli Dansko in prodrli na Norveško razvoj vojnih operacij na obeh straneh Ljubljana, 9. aprila Z bliskovito naglico, ki ji od daleč ni bilo mogoče niti slediti, je evropski sever iz nenadne napetosti in novih zapletljajev prešel v pravo vojno stanje. Po sklenitvi miru med sovjetsko Rusi jo in Finsko se je zdelo, da so se neposredne nevarnosti že oddaljile od tega predela Evrope. Domneve o možnostih razširjenja sedanje vojne na druga področja izven glavnega bojišča na zapadu so že izpuščala evropski sever iz svojih računov. Zlasti v Skandinaviji so bili prepričani, da so se najhujšega v razpletu sedanje vojne že rešili. Toda zunanji opazovalci so že nekaj časa z največjim zanimanjem sledili ostrim polemikam okoli skandinavske nevtralnosti, ki so dale slutiti, da se v ozadju zbirajo novi temni oblaki in hude preizkušnje za skandinavske narode. Te slutnje so sedaj potrjene z dramatičnim razvojem dogodkov v zadnjih dveh dneh, ki spominjajo na podobne krize lanskega in predlanskega leta, vendar s to razliko, da vpada sedanji dramatični razvoj na evropskem severu neposredno v vojno, in sicer v njeno novo fazo, v kateri sta zapadni velesili pokazali večjo odločnost v pogledu nadaljnjega vojevanja in v kateri je tudi vprašanje razširjenja sedanje vojne nekako po nujnem razvoju dozorelo do svoje prve rešitve. Dogodki so se razvijali tako, da moramo iskati povode novega razvoja v neposredni časovni bližini, toda že po tem. kar nam je doslej znano, lahko sklepamo, da ne gre za improvizirane, temveč temeljito pripravljene akcije. O vprašanju krivde za novi razvoj, ki pomeni znatno poslabšanje splošnega položaja v zvezi z novo vojno, se bo v bližnjih dneh, tednih in mescih gotovo na široko razpravljalo. Zgolj pravno ozadje tega prehoda v drugo, ostrejšo fazo vojne, kakor je sicer z načelnega vidika važno in zanimivo, je spričo celotne povezanosti novega razvoja z vojno vendarle manj neposredno in tudi manj pereče. Gotovo je, da niso do novih zapletljajev na severu dovedla nasprotja v pravnih pogledih, kakor se zatrjuje, temveč spet samo interesi obeh vojnih taborov. Akcije enega tabora so sprožile reakcije drugega in iz teh akcij in reakcij je nastal položaj, ki pomeni razširjenje sedanje vojne na evropski sever. Tako je po samem razvoju rešeno vprašanje, ki so si ž njim mnogi v zadnjem času belili glave: kje se ho to razširjenje najprej pojavilo in kdo ga bo dejansko izvršil. Razvoj na evropskem severu je bil na kritični črti že vse od sovjetsko-finskega konflikta. Po moskovskem miru z dne 13. marca letošnjega leta se je zdelo, da je nastopilo zatišje, ki bi utegnilo biti tudi trajnejše. Toda diplomatska in zlasti gospodarska vojna r>e temu področju nista izogibali. Po brennerskem sestanku med Musso-linijem in Hitlerjem in po izločitvi možnosti nastanka nove trozveze med Rimom, Berlinom in Moskvo, zlasti po ekspozeju Molotova, sta prevzeli diplomatsko pobudo Anglija in Francija. Po seji zavezniškega vrhovnega vojaškega sveta z dne 28. marca je bila izdana skupna izjava obeh držav, ki je potrdila domneve, da hočeta zapadni zaveznici preiti v ostrejšo borbo z Nemčijo. Takoj nato so bili uradno napovedani zlasti ostrejši blokadni ukrepi, ki naj bi med drugim zadeli tudi dobave švedskega železa ter ruskega in rumunskega petroleja Nemčiji. Tako je za zapadni zaveznici stopilo v ospredje predvsem vprašanje razčiščenia položaja nekaterih nevtral-cev. med njimi v prvi vrsti onih na skandinavskem severu. V petek 5 marca sta angleška in francoska vlada istočasno izročili norveški in švedski vladi enako stilizira-ni noti, v katerih sta pojasnili svoje stališče glede dolžnosti nevtralcev. ki hočejo svojo nevtralnost zares nepristransko izpolnjevati. Zapadni zaveznici. tako so pisali v Londonu in Parizu. ne moreta več dopuščati, da bi ena izmed vojskujočih se strank svo-jevolino kršila skandinavsko nevtralnost in vlekla iz teh kršitev neposredne koristi zase. medtem ko naj bi zavezniki vse to mirno gledali samo iz spoštovanja do mednarodnih predpisov in navzlic temu, da Norveška in Švedska proti tem kršitvam ne moreta ničesar ukreniti. Spoštovanje pravnih predpisov ne more iti tako daleč, da bi zaradi njega propadli vsi ti predpisi. To nasprotuje interesom samih nevtralcev. V Oslu in Stockholmu pa so se postavili na zgolj formalno stališče. da bi bila sleherna kršitev njih nevtralnosti vedno samo kršitev, ne-glede na nagibe, zaradi katerih bi bila izvedena. Še preden sta norveška in švedska vlada na ti noti zaveznikov odgovorili, je angleška vlada v ponedeljek 8. t. m. obvestila norveško vlado, da bodo angleške ladje na nekaterih mestih v norveških nevtralnih vodah položile mine, da s tem zavarujejo svoje interese zaradi kršitev norveške nevtralnosti s strani Nemčije. V obvestilu je bilo to dejanje utemeljeno med drugim s tem, da so »mednarodni zakoni vedno priznavali vojskujočim se državam pravico, da odgovore na protizakonito akcijo sovražnika z ukrepi, ki bi bili sicer v normalnih okoliščinah protizakoniti, ki pa postanejo zakoniti, ker je že prej sovražnik kršil zakon«. Od tu dalje so se dogodki razvijali z bliskovito naglico. Nekaj ur po angleškem obvestilu v Oslu se je sestal norveški parlament in sklenil protestirati proti angleškim ukrepom. Takoj popoldne se je pri lordu Halifaxu v Londonu zglasil norveški poslanik, I ki pa, kakor pravijo poročila iz Con-' dona, ni več vložil formalnega protesta, ker so se med tem dogodki očividno že razvijali v drugo smer. V ponedeljek zvečer je nemški poslanik v Oslu pismeno in ustno sporočil norveškemu zunanjemu ministru Kohtu, da mora Nemčija prevzeti Norveško pod vojaško upravo, pri čemer pričakuje, da se Norveška ne bo upirala. Kot razlog za okupacijo je navedel, da bi v nasprotnem primeru Anglija in Francija zasedli Norveško. Koht je odgovoril, da tega ne pričakuje od Anglije in Francije. Norveška vlada je že snoči sprejela sklep, da ne more sprejeti nemških zahtev. Ponoči je ameriška poslanica v Oslu sporočila v Washington, da je po izjavi Kohta prišlo že do prvega spopada z nemškimi ladjami in da je Norveška že od snoči v vojni z Nemčijo. Tako na Norveškem kakor Švedskem je bila proglašena splošna mobilizacija, zapadni zaveznici pa sta obema državama zagotovili svojo pomoč. Ta razvoj so nam danes potrdila tudi vsa uradna sporočila, iz katerih se je še izvedelo, da so nemške čete že davi ob 8. uri vkorakale v Kodanj in zasedle vso Dansko, medtem ko so se tekom današnjega dne izkrcavali posamezni nemški oddelki v norveških lukah tudi ob Atlantiku Nemški pro-' pagandni minister dr. Göbbels je davi ob 10.30 prečital spomenico, ki jo je nemška vlada poslala danski in norveški vladi in v kateri zvrača vso krivdo za svoje dejanje na Anglijo in Francijo, ki sta pripravljali zasedbo obeh držav. Zato se je Nemčija odločila, da ju zaščiti s svojo vojaško silo. Podobno razlago je podal danes tudi nemški zunanji minister Ribbentrop v 'z j avi zastopnikom tiska. Angleška in francoska vlada sta se že zjutraj sestali k izrednim sejam, ki so jim prisostvovali tudi vojaški strokovnjaki, a popoldne se je v Londonu sestal vrhovni zavezniški vojaški svet. Podrobnosti o tem in o izjavah, ki so bile podane, prinašamo v poročevalskem delu. prav tako tudi svetovne odmeve noveea razvoja na evropskem severu. V Berlinu utemeljujejo svoj korak kot neposredno reakcijo na poslednje angleške ukrepe v norveških teritorialnih vodah, v Londonu in Parizu pa so prepričani, da ie Nemčija svojo akcijo na severu že ooprej temeljito pripravila Vtis je. da so na zapadu vse to že pričakovali. Vtis pa je tudi. da je bil za Nemčijo neoviran dovoz švedskega železa večjega pomena za nadaljnji razvoj vojne kakor se je to skušalo zlasti s švedske strani v zadnjem času prikazati. Gotovo je končno da je evropska vojna stopila zaradi razvoja na evropskem severu v novo, odločilnejšo fazo. Kakšne bodo nadaljnje posledice novega razvoja evropske vojne, ne moremo še z gotovostjo presoditi. V kolikor nam tega že ne dado slutiti današnja poročila, ne moremo tudi domnevati, kakšne utegnejo biti angleške in francoske reakcije na novo nemško akcijo Sklepi vrhovnega zavezniškega vojaškega sveta, ki se je danes spet sestal v Londonu, bodo nedvomno daljnosežni. Naj bo odgovor Londona in Pariza na nove vojne poteze Berlina tak ali tak, v vsakem primeru smemo predvidevati dinamičnejši potek nove vojne. Ali in v kolikšni meri bo to vplivalo tudi na ostale evropske predele, ki so še izven konflikta, je lahko predmet ugibanj, toda konkretnega odgovora na to ne more nihče v naprej dati. Nastopil je čas, ko morajo vse države izven konflikta nadaljnji razvoj vojne budno zasledovati, da bi jih nič več ne presenetilo. Skandinavska šola je poučna tudi za ostalo Evropo. Ne smemo si delati prav nobenih utvar glede razsežnosti interesnih konfliktov med velesilami, ki tvorijo vedno bolj glavno ozadje oboroženega zapada Ob nasprotjih tako velikih prostornih in časovnih dimenzij so zlasti malim narodom potrebni trdni živci! V naslednjem podajamo najnovejša poročila o dogodkih na Danskem in v Skandinaviji: ©PEHACIJE NEMŠKE VOJSKE NA DANSKEM IN NORVEŠKEM Nemško vojno poročilo pravi, da so Nemci zasedli brez boja že skoro vso Dansko in štrli skoraj povsod tudi že odpor ob norveških obalah Berlin, 9. apr. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo v teku dneva naslednja poročila: Davi ob 5.15 so nemške motorizirane čete in oklopne sile pri Flensburgu in Tondernu prekoračile nemško-dansko mejo ter se napotile proti severu v smeri proti Apenradu in Esbjergu. Ob zori so se nemške čete izkrcale v Ma lem Beltu pri Middelfartu in zavzele tamkajšnji most čez Belt. Nemške morske sile so vdrle v Veliki Belt in izkrcale čete v Korsöru in Nyborgu. Iz Warnemünda so se nemške čete in en oklopni vlak z železniškimi ladjami prepeljale v Gjedser ter se tam izkrcale in takoj nadaljevale prodiranje proti severu. Nemške čete so zavzele most med Orehovedom in Vordingborgom v južnem delu otoka Seelanda. Ob zori so se nemške čete pričele izkrca-vati v Kodanju. Takoj so zavzele centralni del mesta in radijsko postajo. Ob 8. uri je bilo vse mesto v nemških rokah. Prodiranje nemških čet proti severni Jütlandiji in na otokih naglo napreduje. Danska vlada je pozvala danske čete, naj se nemški vojski ne upirajo. Nemške in danske vojaške oblasti so dopoldne navezale potrebne stike. Zasedba južne Jütlandije je bila izvedena brez incidentov. Nemške čete prodirajo sedaj proti Aalborgu, važnemu prometnemu vozlu v severni Jütlandiji. General v. Falkenhorst, poveljnik nemških čet na Norveškem, je izdal poziv na norveški narod in vojsko, naj se zasedbi nekih norveških strateških točk po nemški oboroženi sili ne upirata, ker bi se sleherni odpor zatrl z vsemi sredstvi. Enak poziv je izdal general Kaupitsch danskemu narodu in vojski. Danska vlada je sklenila sprejeti nemško zaščito in nemške pogoje. Nemški vojaški ukrepi so bili sprejeti in izvedeni brez odpora. Okupacija najvažnejših točk ob norveških obalah naglo napreduje. Odpor norveških čet je skoraj že povsod strt. Nemška letala so pristala na vseh najvažnejših južnih norveških in severnih danskih letališčih, ki so sedaj v rokah nemške oborožene sile. Nemško vojno letalstvo je pri današnjih operacijah oborožene sile aktivno sodelovalo ter je zasedlo vsa letališča v južni Norveški in severni Danski. Nemška letala so na letališčih pristala brez incidentov. Vojne operacije v svrho zasedbe Norveške in Danske so danes potekle natanko po določenem načrtu. Pri prihodu nemških vojnih in transportnih ladij in njihovem Izkrcanju na Danskem ni nikjer prišlo do incidentov. Na norveški obali je bilo nekaj neznatnega odpora samo pri Oslu. V popoldanskih urah pa ie bil odpor zlomljen in Oslo samo zasedeno. Redno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljništva pa pravi: Dne 7. t. m. zvečer so formacije nemških bombnikov tipe Heinckel izvršile uspešen napad na angleško vojno brodovje v Scapa Flowu. Dve veliki bojni ladji sta bili z bombami težko zadeti. Tri nadaljnje velike voine ladje, v katerih neposredni bližini so nerrv-ške bombe eksplodirale, so bile močno poškodovane. Nemška letala so bila na izvid-niških poletih nad Severnim moriem ter so prodrla vse do 65. stopnje sevérne širine, ter nad severno in vzhodno Francijo. Dve angleški letali, neki lovec in hidro-avion tipa Sunderhand sta bili sestreljeni, dve nemški letali se nista vrnili v svoji oporišči. Na zapadni fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov Geslo danske vlade: Bog čuvaj Dansko! Kodanj, 9. aprila, j. (Havas). Danska vlada se je odločila brez pridržka sprejeti nemško zaščito, potem ko je prvotno ostro protestirala proti nemški Invaziji Opoldne je danska vlada izdala na prebivalstvo proglas. v katerem poziva prebivalstvo, da se podredi zahtevam, ki jih je prinesel sedanji položaj ter opusti vsako sovražno zadržanje ter sleherni odpor proti nemškim okupacijskim četam, ker bi to utegnilo edino le poslabšati sedanji položaj. Vlada poziva ljudstvo, skrbi, da se naj povsod ohrani red in mir, ker bodo s tem najlažje in najuspešneje zaščiteni interesi Danske. Danska je pač pod silo razmer, čeprav s protestom, pristala na nemške zahteve in sedaj je treba smatrati, da ravna nemška okupacijska vojska sporazumno z dansko oboroženo silo. Apel danske vlade se konča z besedami: »Bog čuvaj Dansko!« Danes zvečer ob 20. url se bo danska vlada sestala k ponovni izredni sejL Kralj Kristijan narodu London, 9. aprila, s. (Reuter). Danski kralj Kristijan je govoril popoldne po danskem radiu in sporočil, da se je danska vlada s protestom pokorila nemški okupaciji. Danska vlada ostane, kakor javljajo, do nadaljnjega v oblasti. Za nocoj ob 20. je sklican danski parlament. Zgodaj zjutraj, preden so nemške čete vkorakale v Kodanj, je metalo okoli 50 nemških letal letake na mesto. Letaki so v danščini trdili, da je nemško vojaštvo že preje zasedlo vso Norveško. Nemške mine v Skageraku Berlin, 9. aprila, br. Vrhovno poveljstvo nemške vojne mornarice je objavilo komunike, v katerem pravi, da so bile v obrambo vojaških operacij na Danškem in Norveškem v pretekli noči položene mine na vsem področju pred norveškimi lukami Lindesnes, Lodbjerg, Flekkerog in Sandres Itage ter po vsem Skageraku. Ob minskih poljih so razpostavljene nemške stražne ladje, ki bodo dajale nevtralnim ladjam vsa potrebna navodila za plovbo skozi Ska-gerak. Zaenkrat je promet po Skageraku prekinjen. Ali je napad odgovor na angleške mine London, 9. aprila, br. (Reuter). Službeno poročilo zunanjega ministrstva, da ne more biti nobene vzročne zveze med blokadno akcijo zaveznikov ob norveških obalah ter nemško zasedbo Danske ter nekaterih norveških krajev, potrjujejo dogodki, ki so se razvijali, še preden so Angleži pričeli polagati mine ob norveški obali. Že v noči od 7. na 8. so se angleške vojne ladje na več krajih ob norveški obali spopadle z nemškimi pomožnimi vojnimi edinicami, ki so plule vzdolž norveške obale proti severu. še prav posebno pa dokazuje to okoliščina. da so bih na nemškem parniku »Rio de Janeiro«, ki ga je včeraj popoldne v Skageraku potopila neka britanska podmornica, nemški oboroženi oddelki. Ladja je nujno morala zapustiti katerokoli najbližjo nemško luko, še preden so Angleži pričeli polagati mine ob norveški obali, še pred to blokadno akcijo se je neka nemška podmornica pojavila ob vhodu v Oslofjord. „ANGLIJA BO NUDILA NORVEŠKI VSAKO VOJAŠKO POMOČ" Predsednik angleške vlade Chamberlain o nemški invaziji — MogeSno angleško vojno brodovje v norveških vodah London, 9. aprila, s. (Reuter) V spodnji zbornici je podal danes popoldne ministrski predsednik Chamberlain naslednjo izjavo o nemški invaziji na Norveško in Dansko: Vse od začetka sedanje vojne je Nemčija poskušala zagospodariti nad Skandinavijo in kontrolirati politiko skandinavskih držav tako na gospodarskem, kakor tudi na političnem polju. Nemški . pritisk na skandinavske države se je stalno večal. Nemčija si je lastila pravico ter jo tudi izvajala, da je diktirala skandinavskim državam svojo politiko napram Finski v teku sovjetsko-finske vojne. Ob koncu sovjetsko-finske vojne sem stavil tu vprašanje, ali je varnost Norveške in Švedske sedaj zavarovana. Poudaril sem tedaj, da je res ravno nasprotno: nevarnost je večja nego kdajkoli preje. Dejal sem tudi, da more skandinavske države rešiti odločnost, da se branijo in da se združijo z vse- mi onimi, ki so jim pripravljeni pomagati pri obrambi. Morda je tedaj kdo mislil, da pretiravam. Danes vidite, da se je moja napoved skoro doslovno izpolnila. Od tedanje moje izjave se je položaj razvijal naprej. Nemška mornarica je še nadalje potapljala nevtralne ladje, zlasti skandinavske, kadarkoli so se le približale angleškim obalam. Istočasno je Nemčija vztrajala na najstrožjem izvajanju zakonov o nevtralnosti, kjerkoli je bilo to v njeno prednost, kakor na primer v vprašanju uporabe norveških teritorialnih voda. Zavezniki so zato smatrali, da ne morejo še nadalje mirno gledati tega položaja ter so se zato odločili, da polože mtne v norveške teritorialne vode, toda na tak način, da pri tem nikakor ni prizadeta norveška trgovinska plovba. Nikdar nista Anglija in Francija nameravali zasedbe skandinavskih držav, pač pa so bile te same napadene od Nemčije. Vsaka taka obdolžitev nemške propagande proti nam je popolnoma izmišljena in nima v dejstvih nobene osnove. Danes je bila objavljena nemška izjava da prevzema Nemčija varstvo nad Dansko in Norveško in nemške čete so ob zori prodrle v obe državi ter do trenutka zasedle že znaten del Danske. Angleška vlada je izvedela, da je nemški poslanik v Oslu formalno zahteval od norveške vlade, da se Norveška podvrže Nemčiji ter je sporočil, da bo v primeru odklonitve te zahteve vsak odpor zlomljen. To zahtevo je norveška vlada odbila. (Burno odobravanje.) Slišali smo sedaj, da so se borbe na norveškem ozemlju začele. Listi tudi poročajo, da sta bila Oslo in Kristiansand bombardirana. Nemške čete so se izkrcale na norveškem ozemlju. Nemška uradna izjava, ki je bila objavljena danes, pravi, Nadaljevanje na 2. strmi da Ja Invazija na NorveSko in Dansko re- presalija proti zaveznikom za položitev min v norveških teritorialnih vodah. Ta Izjava seveda ne bo nikogar preslepila Tako izdelana izvedba okupacije, kakor so Jo pričele nemške čete, podpirane od mornarice, Je zahtevala, da so bili za njo napravljeni načrti že dolgo v naprej. Informacije, ki smo jih prejeli, kažejo jasno, da ti načrti niso bili samo napravljeni, temveč so bill celo že v izvajanju, še predno smo položili mine v norveških teritorialnih vodah. Moram vam povedati, da je kraljevska vlada takoj po nemški invaziji dala norveški vladi zagotovilo, da je odločena zaradi nemške invazije nuditi odslej Norveški vsako pomcoč in da smatra, da je odslej v polni meri združena v vojni z Norveško. Mogočne edinice angleške mornarice so že na morju. Zbornica bo razumela. da ni v javnem interesu, da bi dal kakršnekoli podrobnosti o katerikoli operaciji, v kateri je mornarica trenutno angažirana. Vsekakor gledamo tej novi grožnji proti svobodi narodov v obraz skupno z našim francoskim zaveznikom, s katerim bomo skupno podvzeli vse primerne ukrepe. Prepričan sem. da bo ta novi akt nemškega napada izpadel v nemško škodo in pospešil končni poraz Nemčije. V imenu opozicije je vodja delavske stranke Attlee izrazil čustva simpatije vsega angleškega naroda do danskega in norveškega naroda. Dejal je, da sta postala žrtev napada dva izmed najbolj civiliziranih narodov v Evropi. Ti napadi so pokazali, da politika izvajanja stroge nevtralnosti ne more rešiti nobene države pred nemškimi napadi. Vodia liberalne stranke Sinclalre se ie pridružil izrazom simpatij za napadene narode, obenem pa je izrazil priznanje angleški vladi za akcijo, ki jo je ministrski predsednik Chamberlain napovedal. Upam. je dejal, da bo ta akcija hitro in uspešno izvedena. Ministri so odgovarjali v parlamentu tudi na razna vprašanja. Blokadni minister Cross je izjavil, da je Anglija že napravila korake, da prenreči nrevoz blaga iz Holandske Indije preko Vladivostoka v Nemčijo. Minister pa je poudaril, da bi ne bilo v javnem interesu, da bi povedal kai več o teh ukrepih. Na neko drugo vprašanje je pojasnil minister Cross, da .ie doslej samo ena tovorna ladja odpeljala iz jusroslovenske Inke tovor za Nemčijo. Vlada proučuje praktične korake, da nadaljnji tak promet preprečL Izjava zaveznikov Pariz, 9. aprila, j. (Havas) Predsednik francoske Vlade in zunanji minister Paul Reynaud je danes ob 11. sprejel norveškega poslanika pri francoski vladi Backheja ter mu je izročil naslednjo obvestilo: 1. Nemška vlada je pravkar objavila komunike. v katerem pravi, da je vzela v svojo zaščito Norveško in Dansko. Nemška vlada utemeljuje ta korak kot odgovor na minska polja, ki sta jih včeraj položili angleška in francoska mornarica v norveških teritorialnih vodah. 2. Francoska vlada je bflla informirana, da je nemški poslanik v Oslu že v okviru svoje demarše, ki jo je napravil pri norveški vladi danes ob 5. zjutraj, zahteval, da vlada izroči norveški teritorij nemški upravi v primeru odklonitve pa da bo Nemčija zlomila vsak norveški odpor. To nemško zahtevo je norveška vlada takoj odklonila. Nadaljnje informacije, ki jih ima francoska vlada, dokazujejo, da so bile nemške čete že poprej pripravljene na zasedbo norveškega teritorija. 3. Nemška izjava, da je njena akcija samo odgovor na ukrepe, ki sta jih storili vladi Francije in Anglije, ne more nikogar prepričati Operacije, ki so imele v načrtu izkrcanje nemških čet v več norveških pristaniščih in ki so morale biti tran-sportirane tjakaj z edinicami nemške pomorske sile, so morale biti pač priprav ljene že pred dalj časa. Francoska vlada čestita, da ae je Norveška odločila, da se s silo upre nemškemu napadu. 4. Francoska vlada izjavlja, da je spričo nemškega napada na Norveško odločena, nuditi Norveški takoj vso svojo pomoč, ter, da bo sedanjo vojno nadaljevala v ni skupnosti z Norveška 5. Vsi potrebni ukrepi na morju in na kopnem so bili že storjeni v sodelovanju z vlado Velike Britanije. Enako ur%ino sporočilo je bilo objavljeno tudi v Londonu. London, 9. aprila, p. Agencija Reuter javlja: Vse ameriške radijske postaje, pripadajoče sistemu Columbia, prinafajo poročila, da so angleške čete že na potu na Norveško. Nemci zasedli norveško prestolnico Stockholm, 9. aprila, s. (Ass. Press). Nemška vojska je danes ob 16. zasedla Oslo. Norveška policija v mestu je predala orožje in varnostno službo je prevzela nato nemška policija. Norveška vojska se je umaknila severno od Osla ter sc nahaja na strateških položajih nekako sredi med Oslom in začasno prestolnico Hamar. Zjutraj je dajala norveška postaja 5e navodila za evakuacijo Osla, popoldne pa je bilo po radiu že objavljeno, da prepoveduje šef nemške policije v Oslu vsako nadaljnjo izselitev prebivalstva ter poziva tudi one prebivalce, ki so se že izselili, da se vrnejo. Vesti o zasedbi zapadnih norveških luk po nemškem vojaštvu so bile večinoma sprejete preko norveških radijskih postaj in jih je zato treba smatrati kot nezanesljive, ker so jih morda posila li v svet Nemci, potem ko so te postaje že zasedli. Ministrski predsednik Chamberlain je potrdil v parlamentu zasedbo Bergena in Trcmdh-jema. izrazil pa je dvome, da bi bilia točna vest o zasedbi Narvika. Sicer daje najverjetnejšo razlago, kako so bile te zasedbe izvedene, švedski radio. Pravi namreč, da so se nemški mornarji nahajali na nemških in drugih trgovinskih Ladjah že preje v norveških lukah, preoblečeni kot trgovinski mornarji. V danem trenutku so potem napadli norveške straže z raznim preje skritim orožjem, predvsem z ročnimi granatami Ameriško poslaništvo v Oslu zanika vestì, da bi bila nemška ietala Oslo bombardirala, pač pa so letala zjutraj prele- • • tek mesto in norve3d psotBetafaki topovi so jdh obstreljevali. Severno od mesta sta bili sestreljeni dve nemški letak Žene in otroci uradnikov ameriškega poslaništva so takoj zapustili Oslo, čiim so se nad mestom pokazalla prva nemška letali a. . in več drugih obalnih mest London, 9. aprila, s. (Reuter). Norveška admiraliteta je po radiu objavila poročilo o nemški invaziji Norveške. Poročilo še ni popolnoma potrjeno kot avtentično. Ugotovljeno je, da je nemška mornarica ponoči zaplula v Oslofjord in poskusila prodreti mimo norveških obalnih utrdb. Norveške obalne baterije so stopile v akcijo zlasti pri trdnjavi Oskarborg, kjer so opazili nemške vojne ladje ob 4.30 zjutraj. Ena izmed nemških križark je pri trdnjavi nasedla na dno, ostalo brodovje pa je zaplulo dalje v fjord. Poročilo potrjuje zasedbo Bergena, označuje pa zasedbo Trondhei-ma kot dvomljivo. V Narvik je baje priplula ena izmed nemških vojnih ladij. Poročilo navaja dalje zasedbo Egersunda in napad na Kristiansand, ki pa je bil odbit. Rim. 9. aprila, br. (Stefani). Iz Norveške so prispele vesti, da so se nemške čete izkrcale v Stavangeru, Narviku, Bergenu in Trondheimu. Po informacijah iz Anglije te vesti še niso potrjene. Rim, 9. aprila, br. (Stefani). Po vesteh iz Norveške so nemške čete danes popoldne zavzele še Kristiansand in Vallo. V Trondheimu in Bergenu sta se zasidrali dve nemški oboroženi ladji, s katerih se je izkrcalo v obe luke nekaj sto nemških vojakov. Berlin, 9. aprila, br. (Stefani). Pri vseh današnjih nemških operacijah na skandinavskih tleh so sodelovala v vel:kem številu tudi nemška letala najnovejšega tipa Messerschimitt. že od ranega jutra krožijo nemška izvidniška letala nad Severnim morjem, nad zapadno obalo Norveško ter nad zapadno obalo Danske. Norveški kralj in vlada v Hamaru Oslo, 9. aprila. AA. (Havas) Radijska postaja v Oslu je ob 8. dopoldne izdala naslednje poročilo: To noč so enote nemških pomorskih sil kljub odporu norveške vojne mornarice in obrežnega topništva priplule v Oslofjord. Nemci so bombardirali Horten (jugozapad-no od Osla) in utrdbe pri Bergenu ter mesto Bergen, nakar so se nemške čete izkrcale in po ogorčeni bitki zavzele mesto in okolico. Prav tako so zavzele Trond-heim. Tudi utrjeni Kristiansand na skrajnem norveškem jugu je bil cilj nemških napadov. Mesto so bombardirala nemška letala. Nemške Cete so se izkrcale nadalje v Egersundu. Norveška vlada se je preselila v Hamar na srednjem Norveškem. Norveški zunanji minister Kocht Je odredil ponoči splošno mobilizacijo. Predno je norveška vlada zapustila Oslo, Je norveški zunanji minister Kocht ob 5. zjutraj sporočil nemškema poslaniku v Oslu ustmeno in pismeno, da se Norveška ne more upreti nemški okupaciji. Nemški poslanik je odgovoril, da zahtevajo vitalni interesi Norveške, da se sama podredi upravi nemških vojnih oblastev, kar pa je norveška vlada odklonila. Stockholm. 9. aprila, s. (Reuter) Poleg vlade in diplomatskega zbora se je še zjutraj preselila iz Osla v Hamar tudi vsa kraljevska rodbina. Nemško vojaštvo je po zasedbi Osla za-stražilo vse javne zgradbe v mestu. Norveški merodajni krogi pričakujejo, da bo norveška vojska na svojih položajih med Oslom in Hamarom zadržala nemško vojsko, dokler splošna mobilizacija ne bo v celoti izvedena. Neme! ustanovili novo vlado v Oslu Berlin, 9. aprila, br. (DNB). Nocoj je bilo objavljeno kratko službeno poročilo, ki pravi, da so v teku pogajanja z norveško vlado. Stockholm, 9. aprila, s. (Reuter). Nemci so ustanovili v Oslu novo. tako zvano nacionalno norveško vlado. Oslo, 9. apr. br. (DNB) Dva dosedanja člana norveške vlade sta se nocoj nepričakovano vrnila v Oslo. Takoj po njunem prihodu so se pričela pogajanja s političnimi prvaki, ki so ostali v Oslu, da bi se sestavila nova vlada. Po najnovejših vesteh ie bila nova vlada sestavljena pod vodstvom Vitkuna Kvislin-ga. Oba dosedanja člana norveške vlade sta v novem norveškem kabinetu. Izjavila sta, da ne odobravata politike vlade, ki se je zatekla v Hamar, in da hočeta za vsako ceno Norveški prihraniti usodo ln gorje, ki je doletela Finsko. Zastopstvo zavezniških interesov na Norveškem Washington, 9. aprila, o. Poslaništvo Zedinjenih držav v Oslu je na prošnjo angleške in francoske vlade prevzelo zastopstvo angleških in francoskih interesov na Norveškem. Poslaništvo Zedinjenih držav v Kodanju pa je prevzelo zastopstvo angleških in francoskih interesov na Danskem. London, 9. aprila, s. (Reuter) Eno Izmed redkih poročil, ki jih je bilo tekom dneva mogoče dobiti iz Norveške, javlja, da se je sedaj za norveško vlado tudi ves diplomatski zbor preselil v Hamar. vedska postavljena pred alternativo da sprejme nemško zaščito brez vojaške intervencije, ali pa privoli v vkoraka nje nemških set London, 9. aprila, br. (Reuter). Ameriške radijske postaje poročajo, da je Nemčija poslala švedski vladi noto, v kateri jo je postavila pred alternativo, da sprejme nemško zaščito brez vojaške intervencije ali pa da dopusti vkorakanje nemških čet na švedsko. Stockholm, 9. aprila, s. (Reuter). Švedska vlada je imela danes dopoldne sejo pod predsedstvom kralja Gustava. Listi so objavili o zasedbi Norveške in Danske posebne izdaje. V opoldanskih urah pa so švedske radijske postaje nenadno razglasile, da je vrhovno poveljstvo švedske vojske izdalo proglas o mobilizaciji, v katerem pravi, da se bo Švedska z vsemi svojimi silami postavila v bran proti komurkoli za ohranitev svoje neodvisnosti, nedotakljivosti in nevtralnosti. Švedska vlada kategorično demantira vse vesti, ki trdijo, da je švedska proglasila splošno mobilizacijo. Z verodostojnega mesta zatrjujejo, da Švedska doslej ni storila nobenih izrednih ukrepov vojaškega značaja. Vesti o splošni mobilizaciji na Švedskem so nastale na ta način, da je švedski radio tekom dneva ponovno napovedal ukinitev vojaških dopustov in vpoklicev rezervistov. Stockholm, 9. aprila, br. Vesti o nemških vojnih operacijah na severu so vzbudile v vseh tukajšnjih slojih prebivalstva največjo senzacijo. Listi so izdaili danes nešteto posebnih izdaj, ki so bile sproti raz-grabljene. Tudi radijske postaje so prebivalstvo sproti obveščale o razvoju dogodkov, švedski narod pa je vendarle ohranil popolnoma hladno kri m se disciplinirano podreja vsem ukrepom oblasti. London, 9. aprila, j. (Reuter) Takoj popoldne je obiskal angleško zunanje ministrstvo švedski poslanik pn angleški vladi Prytz v spremstvu neke druge važne švedske osebnosti, katere identitete ni bilo mogoče dognati, ki pa je verjetno že snoči v posebni misiji pripotovala iz Švedske. Stališče Vatikana Rim, 9. aprila, br. »Osservatore Romano« ostro nastopa proti nemškim vojnim operacijam na Danskem in Norveškem Spor, ki je nastal med Anglijo in Norveško se je nanašal le na suverenost Norveške v njenih teritorialnih vodah, nemška intervencija pa zadeva tudi teritorialno suverenost Norveške in poleg tega še Danske, pa čeprav je Nemčija ponovno in še v zadnjem času dala obema državama vsa zagotovila, da bo spoštovala njuno nedotakljivost in nevtralnost. Vatikan, 9. aprila, br. Državni tajnik kardinal Maglione je nocoj sprejel nemškega poslanika pri Vatikanu, ki ga je informiral o nemških vojaških ukrepih na Danskem ln Norveškem. Schulenburg pri Molotovu Moskva, 9. aprila, s. (Reuter). Predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel popoldne nemškega veleposlanika grofa Schulenburga in imel z njim razgovor, ki je trajal polne 4 ure. Velika pomorska bitka ob norveški obali Do trenutka še ni o poteku nobenih točne j šah poročil Pariz, 9. aprila, s. (Reuter. Ob 17.) Na več točkah ob zapadni norveški obali so v teku pomorske bitke med angleško-francosko in nemško vojno mornarico. Akcije se vrše v zelo viharnem vremenu. Valovi so zelo visoki. Do trenutka ni o poteku bitk še nobenih točnejših podatkov. Amsterdam, 9. aprila, s. (Ass. Press). Poročila o večji bitki med zavezniškimi in nemškimi vojnimi ladjami ob zapadni norveški obali prihajajo že ves dan. Boji so se pričeli že med prvimi poskusi izkrcavanja nemških čet na Norveškem in Danskem. Nemško brodovje, ki je včeraj zvečer pa-siralo Skagerak, so cenili na okoli 125 ladij različne velikosti. London, 9. aprila, s (Reuter). Na merodajnih mestih potrjujejo, da Je v bližini norveške obale v teku velika pomorska bitka med angleško-francosko in nemško vojno mornarico. Dokler bitka ne bo končana, pa ne bo angleška admiraliteta objavila nobenih podatkov. Osl°, 9. aprila AA. (Nor. telegrafska ag.). Norveško mornariško ministrstvo je sporočilo, da se je zjutraj v borbi med nemškimi bojnimi ladjami in norvešk mi obalnimi baterijami v Oslo-fjondu eni nemiki križarki posrečilo približati se obrežnim utrdbam, vendar pa je bila pozneje potopljena. Reynaud in Daladier odpotovala v Lende kjer se je popoldne sestal zavezniški vrhovni vojni svet Pariz, 9. apr. br. (Havas) Pod vodstvom predsednika republike Lebruna je bila danes dopoldne v Elizejski palači seja francoske vlade, ki so se je udeležili vsi člani vlade, še pred sejo je zasedal vojni kabinet pod predsedstvom ministrskega predsednika Reynauda. Njegove seje so se udeležili tudi vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin, vrhovni poveljnik letalstva general Vuillemin, vrhovni poveljnik vojne mornarice admiral Darlan in šef francoskega generalnega štaba general Georges. O plenarni seji vlade je bil opoldne izdan komunike, ki pravi, da so bili na seji pre-zidentu predloženi v podpis mnogoštevilni dekreti. Prvi se nanaša na narodno obrambo, drugi določa maksimalne cene živil za dobo prihodnjih treh mescev. S posebnim dekretom se postavijo pod kontrolo vlade vse cene v trgovinskem prometu na debelo in na drobno. Minister za blokado je bil pooblaščen, da kontrolira izvoz lz Francije v nevtralne države. S posebnim dekretom je bilo sodelovanje pri demoralizirajočih akcijah v vrstah nacionalnih sil ter pri akcijah v škodo nacionalne obrambe proglašeno za veleizdaj-stvo. Pravosodni minister je bil v smislu komunikeja tudi pooblaščen, da izda naj-energičnejše ukrepe proti funkcionarjem sleherne organizacije ali skupine, nastale iz vrst razpuščenih strank, ki bi se bavili s propagando proti državi in režimu ali v škodo narodni obrambi. Za danes popoldne napovedana tajna seja senata je bila preložena na jutri popoldne. Ministrski predsednik Reynaud in vojni minister Daladier sta takoj po plenarni seji vlade z letalom odpotovala v Lcmdon, kjer se je popoldne sestal zavezniški vrhovni vojni svet. London, 9. aprila, s. (Reuter) Danes popoldne se je sestal v Londonu vrhovni zavezniški vojni svet, da prouči položaj po nemškem napadu na Dansko in Norveško. Vsi sklepi o potrebnih ukrepih so bili sprejeti v popolnem soglasju. Sprejeti so bili sklepi tako vojaškega, kakor tudi di- plomatskega značaja, da se parira najnovejši nemški napad. Na seji vrhovnega sveta so zastopali Francijo ministrski predsednik in zunanji minister Reynaud, vojni minister Daladier, veleposlanik Corbin, admiral Darlan in general Koeltz. Anglijo so zastopali ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister Halifax, vojni minister Stanley, mornariški minister Churchill, letalski minister Hoare ter letalski maršal Newall, admiral Pound in šef generalnega štaba Ironside. Holandska ho prosila za zaščit©? Amsterdam, 9. aprila, br. Vrhovno po- veljništvo nizozemske vojske je danes ukinilo vse periodične dopuste vojnih obveznikov, ki so dodeljeni oddelkom vojske na mejah. Berlin, 9. aprila, br. (Stefani) Danes opoldne je izzvala tu veliko senzacijo vest, da so telefonske zveze med Nemčijo in Amsterdamom prekinjene, že od jutra z nobeno nizozemsko pošto ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze. Na nemških poštah ni mogoče dobiti nikakih pojasnil za ta ukrep. Amsterdam, 9. aprila, o. Nizozemska vlada je zbrana že od rane zore na seji, ki še vedno traja. Doslej ni bil izdan noben uradni komunike, vendar pa dopuščajo v poučenih krogih možnost, da oo Nizozemska zahtevala zaščito Anglije in Francije. Konferenca Denis—Spaak Bruselj, 9. aprila j. (Havas). Belgijski minister za narodno obrambo general Denis je imel danes dopoldne dolgotrajno konferenco z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom Predmet razgovorov je bilo stališče Belgije do novega položaja Bruselj. 9. aprila, o. Belgijska vlada zaseda v perm an enei. Ribbentrop o pal© Nemški zunanji minister izjavlja, da so Nemci s svojo akcijo le prehiteli zaveznike šele prvi del angleško-francoskih vojnih načrtov, o katerih je nemška vlada točno Berlin, 9. apr. br. (DNB) Zunanji minister Ribbentrop je danes dopoldne sprejel zastopnike tujega tiska in jim dal daljšo izjavo, v kateri je med drugim naglasil: Včerajšnji vdor pomorskih vojnih sil Velike Britanije in Francije v norveške nevtralne vode je pomenil prekršitev mednarodnih odredb in nordijske nevtralnosti, kakršne si sploh ni Pilo mogoče predstavljati. Prekršitve norveške nevtralnosti so se vrstile zmerom bolj pogosto. Bile so povsem v skladu a tradicionalno angleško politiko, ki se je pričela posluževati takih sredstev že od svojega napada na Dansko leta 1807. Anglija je hotela Nemčijo odrezati od rudnikov v Skandinaviji in ustvariti nova bojišča na skandinavskih tleh, da bi mogla Nemčijo napasti z boka. Nemška vlada pa je bila pravočasno obveščena o vseh angleških naklepih. Nemška vojska bo sedaj poskrbela, da na Norveškem in Danskem ne bo videti nobenega Angleža ne Francoza. Nemška vlada je prepričana, da bo ta ukrep nemškega vodje omogočil, da se severna Evropa očuva uničujoče vojne. Angleški vpad, ki je bil včeraj izvršen v norveške teritorialne vode, predstavlja Nemški predlog balkanskim državam Zaradi angleškega sabotažnega poskusa na Dunavu želi Nemčija, da privolijo balkanske države v ustanovitev nemške rečne policije na Dunavu Budimpešta, 9. aprila, s. (Ass. Press.) Nemška vlada je predlagala madžarski, jugoslovenski, rumunski in bolgarski vladi, da naj pristanejo na ustanovitev nemške rečne policije, ki naj odslej skrbi za zaščito prometa na Dunavu, ki da predstavlja življenjsko žilo za Nemčijo. Nemški predlog o prevzemu policijske oblasti s strani nemške policije na Dunavu je bil, kakor poročajo- danaes postavljen že drugič. Ob neki prejšnji priliki so Madžarska, Rumunija, in Jugoslavija ta predlog z gotovimi omejitvami odklonile. Bolgarija je zahtevo od vsega početka sprejela Nemška policija je baje že v Bolgariji, da takoj prevzame svoje funkcije na Dunavu. Afera angleških vlačilcev Bukarešta, 9. aprila, br. Rumunsko propagandno ministrstvo je danes objavilo v zvezi z afero angleških vlačilcev, ki so bili ustavljeni v Giurgiu. naslednji komunike: Carinske oblasti so zasegle blago, ki so ga našle na vlačilcu »Fermondu«. ker Je bilo napačno deklarirano. Uveden 1e bil postopek v smislu določb 23. člena dunav-skega statuta. Komunike posebej ugotavlja, da rumunske oblasti ne bodo v nobenem primeru dopustile kakršnokoli krčitev rumunske suverenosti in nevtralnosti. Možnost zapleti ja jev na jugovzhodu Evrope Ankara, 9. aprila, s. (Ass. Press.) V turških političnih krogih računajo z možnostjo, da bi zaradi bliskovite nemške akcije proti Danski in Norveški mogli Anglija in Francija pričeti s protiakcijo na jugovzhodu Evrope, opirajoč se na armado generala Weyganda. Zastoj v pogajanjih med Nemčijo in Rumunijo Basel, 9. apr. br. »Basler Nachrichten« objavljajo danes daljše poročilo svojega poročevalca iz jugovzhodne Evrope, ki beleži, da so se v rumunsko-nenukih trgovinskih pogajanjih pojavile nove ovire. Nemška delegacija bo še nocoj ali jutri odpotovala nazaj v Nemčijo. Nemci so se doslej predvtsem zaman prizadevali, da bi Rumunija plačala orožje, ki ji je bilo dobavljeno iz Škodovih tovarn, v lejih. Rumunija ponuja za dobavljeno orožje češkoslovaške krone Rumunija je doslej tudi odbijala nemško zahtevo, da bf se izpremenilo sedanje razmerje med nemško in rumunsko valuto v prilog marki. Končno vztraja Rumunija pri svoji zahtevi, da Nemci rumunski petrolej plačajo v svobodnih devizah. Nemški rimski poslanik pri Mussoliniju Rim, 9. aprila, j. (Havas). Nemški poslanik pri italijanski vladi von Mackensen je danes zjutraj posetll italijanskega ministrskega predsednika Mussoliniji, ki ga je kakor zatrjujejo v poučenih italijanskih diplomatskih krogih, informiral o koraku, ki ga je storila Nemčija proti skandinavskim državam. Takoj po posetu pri Mussoliniju je imel nemški poslanik razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Italijanski tisk pripisuje nemški vojaški intervenciji v Skandinaviji izreden pomen ter ga na splošno prikazuje kot nemški odgovor na »angleško-francosko nasilje nad norveško nevtralnostjo«. General Weygand odpotoval v Sirijo Pariz, 9. aprila, s. (Ass. Press.) General Weygand je s svojim spremstvom v letalu zapustil Pariz in odpotoval v Bejrut, da pripravi vzhodno zavezniško armado za vsako eventualnoet. poučena. Drugi del teh načrtov bi morala biti po informacijah nemške vlade okupacija Danske, Norveške in tudi švedske. Samo z okupacijo švedske bi Angležem in Francozom uspelo popolnoma odrezati Nemčijo od skandinavskih železnih rudnikov. že nekaj časa je nemška vlada prejemala poročila, kako na Norveškem ozemlju deluje nešteto francoskih in angleških generalov ter vojaških funkcionarjev, ki pripravljajo vse potrebno za to vojno akcijo. Pripravljali so prisilna letališča, ln izkrcanje angleških čet na norveških tleh. Nemška vlada je bila glede na vse to prisiljena, da je postopala v vsej naglici. Tezo, ki so jo Angleži in Francozi proglasili, da sc smejo v borbi proti sovražniku, ki krši mednarodno pravo, posluževati enakih sredstev, Je sedaj sprejela tudi Nemčija. Angleži so prekršili norveško nevtralnost na absolutno flagranten način. Zato je sedaj Hitler odredil zasedbo najvažnejših točk na danskem in norveškem področju. Francosko vojno poročilo Pariz, 9. aprila. AA. (Havas). Vojno poročilo z dne 9. aprila zjutraj: Topniško obstreljevanje vzhodno od reke Mozele. Veleposlanik Poncet se je vrnil v Rim Rim, 9. aprila. AA (Stefani). Francoski poslanik Francois Poncet se je snoči vrnil na svoje mesto. Moskva ukinila blokado Finske Moskva, 9. aprila, br. (Tas). Glede na sklenitev miru s Finsko je sovjetska vflada danes odredila vsem sovjetskim pomorskim in letalskim silam, da ukinejo blokado Finska Aca Stano j evie v Beogradu Beograd, 9. aprila, p. V Beograd je prispel snoči šef radikalne stranke Aca Star nojevič. Vremenska napoved ZemunSka: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini. Nalivi tu pa tam. Toplota brez večje spremembe. Postani in ostani član Vodnikove drnibei »JUTRO« št 82. r*=t j* * S Sreda, 10. IV. IMO. NEMŠKA SPOMENICA DANSKI IN NORVEŠKI VLADI Zakaj se je Nemčija odločila, da vzame z vojaško zasedbo st važnih točk Dansko in Norveško pod svojo zaščito prila. br. (DNB). Nemška 1. Nemčijo z zasedbo Narvika odrezati benlm pogojem dopustiti, da Berlin, 9. aprila, br. (DNB). Nemška vlada je davi izdala spomenico, namenjeno Norveški in Danski, v kateri utemeljuje svoje vojaške ukrepe na področju obeh držav. Spomenica, ki jo je ob 11.30 razglasil po radiu nemški propagandni minister dr. Gäbbels, pravi: že cele mesece si Anglija in Francija prizadevata, da bi ustvarili v Skandinaviji novo bojišče v borbi proti eNmčiji. Tudi poskus zapadnih plutokracij, da bi se vmešali v rusko-finski spor, je imel dejansko le cilj, zasesti Norveško, da bi se preprečil izvoz norveške železne rude preko Narvika v Nemčijo. Sovjetsko-finski mir sta elika ritanija in Francija javno obžalovali, ni pa pripomogel do tega, da ne bi britanski vojni hujskači iskali novih poti za dosego svojih ciljev. Nemška vlada je vse to pozorno zasledovala. Prekršitve nevtralnosti držav na severu so se zmerom množile. Že incident s parnikom »Altmark« je pokazal predvsem, da Norveška noče ali ne more nastopiti učinkovito proti takim prekrškom svoje nevtralnosti. Odtlej je bilo v norveških vodah izvršenih več napadov na ladie. Postalo je povsem jasno, da so / gleži in Francozi sklenili zasesti določene strateške točke na norveški obali, da bi tako dosegli svoj cilj. Ko so včeraj angleške vojne ladje položile v norveških teritorialnih voda mine, ni moglo biti o an-gleško-francoski politiki v Skandinaviji več nobenega dvoma. Norveška vlada je odgovorila na to sovražno dejanje le z brezpomembnim protestom. Nemška vlada nima niti najmanjšega namena, da bi na taka dejan.) prav ako odgovorila le z navadnimi protesti ato je izdala ukrepe, ki so bili potrebni, da bi severna Evropa dokončno izloči iz angleškega načrta o razširjenju vojne. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednji komunike: Da bi se angleškemu napadu na nevtralnost Norveške in Danske, ki se pravkar izvaja, zastavila pot, je nemška vojska prevzela oboroženo zaščito obeh držav. V teku dneva so v obe državi vkorakali močni nemški oddelki vseh panog, odnosno so se izkrcali na njihovih obalah. V zaščito teh operacij so bila položena obširna minska polja, Blokadni pritisk na nevtrake Nasproti iskreni želji nemškega naroda in vlade, da bi Nemčija z Anglijo in Francijo živela v miru in prijateljstvu, in Kljub temu, da ni bilo nobenega razloga za spore med njimi, so oblastniki v Londonu in Parizu nemškemu narodu napovedali vojno, že ob pričetku dolgo pripravljenega napada na obstoj nemške države in življenje nemškega naroda sta Velika Britanija in Francija sprožili pomorsko vojno preti nevtralnemu svetu. Najprej sta poskušali prezirajoč vse osnove mednarodnega prava, izstradati nemške žene, otroke in starce. Hkratu sta pričeli izvajati brezobzirno blokado tudi proti nevtralnim državam Neposredna posledica teh angleških in francoskih protipravnih vojnih metod. katerim se je morala Nemčija z obrambnimi ukrepi upreti, je bila najhujša škoda za nevtralni pomorski in trgovinski promet. Anglija pa je s tem izvršila udarec, ki je njej sami povzročil največ škode. Nemčija je bila na drugi strani zmerom pripravljena braniti pravice nevtral-cev. Velika Britanija, ki je hotela za vsako ceno odvrniti nevarnost od svojih otokov in onemogočiti promet Nemčije z nevtralnimi državami, je zaradi tega od vsega početka stremela za tem. da bi vojno prenesla v nevtralne vode. Zato je tu'* zmerom bolj pogostoma fla granino kršPn tudi pravice Danske in Norveške v njnnih teritorialnih vodah s svolimi protipravnimi vojnimi akcijami na morju in v zraku. Zavezniški načrt: nova fronta na saverit Nemčija je pričakovala ta razvoj že od pričetka vojne. Nemška vlada je z notranjimi in zunanjimi gospodarskimi ukrepi preprečila, da bi dosegla blokada proti Nemčiji kakršenkoli uspeh. Znala je tudi ohraniti aktivne trgovinske odnošaje z nevtralnimi državami. To pa je vedno bolj dovajalo do propasti anglešo blokadno politiko. Angleži in Francozi nočejo napasti Nemčiie na zapadni fronti zaradi njenih nepremagljivih trdnjav. V Angliji in Franciji je v zadnjem času stalno naraščala skrb zaradi nemških protinapadov na. morju in v zraku in zato je tem hitreje dozorela angleška in francoska odločitev, da se borba prenese na nevtralna tla v in Izven Evrope, a so imeli Angleži pr tem v mislih predvsem teritorij malih evropskih držav, je povsem v skladu z britanskimi tradicijami. Angleški in francoski državniki so vse zadnje mesece proglašali razširjenje vojne na ta ozemlja za obnovo svoje vojne politike. Prva prilika za to je bila finsko-sovjetska vojna. Angleška in francoska vlada sta jasno izpovedali da sta pripravljeni s svojimi vojnimi silami poseči v vojno Fincev proti Sovjetom, a kot operacijsko bazo za to svojo akcijo sta hoteli uporabiti področje nordijskih držav. Samo odločno nasprotno stališče Norveške in švedske je tedaj preprečilo. da bi se njune namere že tedaj uresničila, če sta angleška in francoska vlada naknadno izjavljali, da je bila izvedba njune ^Krmožne akcije odvisna od pristanka norveške in švedske vlade, je bila to gola izmišljotina. Nemška vlada ima v rokah dokaze, da sta se Anglija in Francija odločili za skupno akcijo na področju nordijskih držav in eventualno tudi proti njihovi volji. Odločilno je pa to: iz stališča negleške ln francoske vlade pred in po sovjetsko-finski mirovni pogodbi izhaja po podatkih, ki jih ima nemška vlada, povsem jasno, da bi bila morala vojaška pomoč Finski v vojni proti Rusiji doseči še drug, poglaviten namen. Angleška in francoska akcija v Skandinaviji je imela naslednji namen: 1. Nemčijo z zasedbo Narvika odrezati od železniških rudnikov na severu. 2. Ustvariti v skandinavskih državah z 'zkrcanjem francoskih in angleških čet novo fronto, tako da bi se Nemčija od severa z boka napadla. Pri tem naj bi severne države angleškim in francoskim četam služile kot bojišče, a nordijski narodi naj bi povsem v smislu angleških tradicij prevzeli vlogo pomožnih in plačanih čet. Ko je bil ta načrt s sklenitvijo finsko-sovjetskega miru onemogočen, je postajalo za nemško vlado zmerom bolj jasno, da se Velika Britanija in Francija nista odrekli svojim nameram in da jih bosta poskusili prav kmalu realizirati v drugačni obliki. S stalnim namenom, da bi pripravili vojaško intervencijo na severu, sta francoska in angleška vlada v zadnjih tednih odkrito proklamirali tezo, da v tej vojni ne more biti nobene nevtralnosti in da je dolžnost malih narodov, aktivno sodelovati v vojni proti Nemčiji. To tezo je propaganda zapadnih s'l rt'zei*"i~,'> ii hkratu jo je snreml jal zmerom močnejši po'-" tieni pritisk na nevtralne države. V zadnjem casi) so se zmerom pogosteje širile konkretne vesti o bližnjem izkrcanju vojnah sil zapadnih drž«v v Skandinaviji. če je mogel obstojati še kak dvom o kenčni odločitvi zapadnih sil za intervencijo r." seve;u, se je m' .al ta v p.,si3dnj:h dneh neizbežno razbliniti: nemška vlada irr£ točne podatke o tem. da sta Anglija in Francija imeli na - en, s svojimi vojnimi silami že v najb'.'h-n d:.eh zasesti določena področia nordijskih držav. Nordijske države se proti an-i *ki-"i in francatami prekrškom svoje nev+ - annesti in su / renosi niti najmanj niso Ile v iran ter so dopuščale celo najhujše vpade v svoja področja brez slehernih odgovarjajočih oretiukrepov. Nemška vlada je morala torej domnevati, da je kraljevska danska vlada zavzela enako stališče tudi glede angleških in francoskih načrtov, ki so se prav sedaj pričeli izvajati. Toda, tudi če bi bila danska vlada pripravljena izdati kakšne ukrepe proti temu, si je bila nemška vlada na jasnem, da danske vojne sile ne bi zadoščale, da bi uspešno preprečile angleško-francosko vojno akcijo. ©flambai tókrepi Nemčije V tej odločilni fazi nemškemu narodu od Anglije in Francije vsiljene eksistenčne borbe nemška vlada ne more pod no- benim pogojem dopustiti, da b! zapadni sili ust\arili v Skandinaviji novo bojišče v borbi proti Nemčiji ter danski narod direktno ali indirektno izrabljali v vojn! proti njej. Nemška vlada nikakor ni pripravljena dopustiti ln sprejeti uresničenja takih načrtov svojih sovražnikov. Zato je danes odredila določene vojaške operacije, ki bodo dovedle do zasedbe strateško važnih točk na danskem državnem ozemlju. Nemška vlada prevzema s tem v tej vojni zaščito nad kraljevino Dansko. Odločila se je, da bo odslej z lastnimi vojnimi sredstvi branila mir na severu proti slehernemu angleško-franeoskemu napadu in ga dokončno varovala. Nemška vlada si takega razvoja dogodkov ni želela. Odgovornost zanj pada izključno le na Anglijo in Francijo. Obe državi hinavsko proglašata, da sta zaščit-nici malih držav, v resnici pa izvajata nasilje proti njim, v nadi, da bl tako izvedli svoje načrte o uničenju Nemčije, kakor >»' dan za dnem zmerom jasneje proglašata. Nemške čete ne zasedejo danskega področja s sovražnimi namerami. Nemško vi hov no poveljsivc nirna namena a nemških čet zasedene točke izrabiti kot operacijske baze v borbi proti Angliji in Franciji, dokler je k temu ne bi prisilili Anglija in Francija. Nemške vojaške operacije imajo zgolj namen zavarovati sever pred nameravano zasedbo norveških oporišč po angleških in francoskih četah. Nemška vlada je prepričana, da s to akcijo hkratu služi tudi interesom Danske same. Nemška zaščita je za skandinavske države edino jamstvo, da njihovo področje v tej vojni vendarle ne bo postalo bojišče in prizorišče najstrašnejšega razdejanja. Nemška vlada zaradi tega pričakuje, da bosta kraljevska danski vi« da ln danski narod pokazala razumevanje in da se ne bosta uprla proti njemu. Vsak odpor pa bi moral biti in bi bil od nemških čet takoj z vso silo strt in bi dovedel (e do nesmiselnega klanja. Zato se kraljevska danska vlada poziva, da izda z vso naglico vse ukrepe, ki bodo omogočili nastop nemških čet brez trenj in težav. V duhu od nekdaj obstoječih dobrih odnošajev med Nemčijo in Dansko izjavlja nemška vlada kr. danski vladi, da nima nikakega namena, sedaj kakor tudi v boleče s svojimi ukrepi kakorkoli kr» '*' teritorialno integralnost ter politično neodvisnost kraljevine Danske. Propagandni minister Göbbels je še dodal. da je bila enaka poslanica izročena tudi norveški vladi. šveilska Nekaj glavnih zemljepisnih podatkov Danska je po površini najmanjša od treh nordijskih kraljevin, ki so že preko sto let politično in gospodarsko najtesneje povezane. Po zgodovinskem in kulturnem razvoju ter po narodni in jezikovni sorodnosti pripada Danska bolj Skandinaviji, kakor evropski celini Od vseh treh nord j-skih držav je Danska najbolj gosto naseljena. Na površini 42.931 km2 (približno toliko kakor Švica) ima po stanju v začetku letošnjega leta 3,818.000 prebivalcev, to ji okrog 87 prebivalcev na km2. Poleg glavnega mesta Kodanja (Köbenhavn). ki šteje 860.000 prebivalcev, na Danskem ni večjih mest, le mesto Arhus na vzhodni jülla d-ski obali je doseglo 100 000 prebivalcev. Kralj Kristijan X. iz dinastije Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg se je rodil leta 1870. in je zasedel prestol leta 1912 Norveška obsega brez polarnega ozemlja 322.680 km- in je po površini za 75.000 km2 večja cd Jugoslavije, pa tudi za malenkost večja od Rumunije. Ker Da je le zelo redko naseljena (9 prebivalcev na km-'), ima le 2.050 000 prebivalcev. Glavno mesto Oslo šteje 330.000, drugo največje mesto Bergen 110.000, Trondheim 60.000, Stavanger pa 50.000 prebivalcev. Kralj Haakon VII :z dinastije Schleswig - Holstein - Sonderburg -Glüksburg je zasedel p^e.tol leta 1905. in je star 68 let. Švedska je po površini in dp številu prebivalcev največja nrrdiiska država, sai ima 6.330 000 prebivalcev i i obsega 44S.P0J km2. Po površini je Švedska le malo manjša od Nemčije pred zasedbo Avst. ije (470.700 km2), vei:dar je ìeiko rase jena in ima le 14 prebivalcev na km2. Gl vno mesto Stockholm ima 550.0 0. Göt borg 270.000. Malmö pa 145.000 prebivalcev Vladajoči kralj Gustav V iz d nastije Berna-dotte je dopolnil že 82 let. vlada oa šele 33 let. Njlhsva vcJiSka mM Jedro kraljevine Danske tvori polotok Jütland, ki je zvezan s celo vrsto vel kih otokov na vzhodu v Kategatu. Med temi otoki je strategično posebno važen Born-holm kot prehodna toika med Nemčijo in švedsko. Danska ima samo eno suhozem-sko mejo in sicer proti Nemčiji, na katero meji v razdalji 60 km. K Pmski pripadata tudi visoko na severu ležeča Grenlandija ter otočje Faroerov. Danska je zvezana po peiscnalni uniji tudi z Islandv'o. Polotok Jütiand je razmeroma ravna pokrajina z bogato razčlenjeno obalo. Danska ima splošno vojaško dolžnost. Obvezna vojaška služba traja 5 mescev ter je nhalo število aktivne vojske od 4.000 do 26.000 mož, organiziranih v dveh divizijah. Prva divizija je imela svoj sedež na Jütlandu in ob utrjenih postojankah na nemški meji. katere pa so Danci brez boja zapustili, čim so pričele prodirati nemške čete. Druga divizija je imela svoje garni-zije na treh največjih otokih s sedežem v Kodanju. V slučaju splošne mobilizacije bi lahko postavila Danska pod orožje kakih 150 000 mož. Jütlandska div'zija s sedežem v Viborgu je sestavljena iz treh polkov pehote. 1 polka kolesarjev, 1 polka konjenice in 2 polkov poljske artilerije. Takozvana otoška divizija pa je sestavljena iz 1 polka kraljevske garde, 3 polkov pehote, 1 polka konjenice in 2 polkov poljske artilerije. Poleg tega je v sestavu danske aktivne vojske še polk protiletalskega topništva in polk pionirjev. Vsega skupaj ima danska vojska 8 polkov pehote s 25 bataljoni in 8 bataljonov milice. Dalje 2 polka konjenice s 14 eskadroni in 4 polke artilerije z 42 baterijami. Pehotni polk šteje okoli 3000 mož oboroženih z 265 strojnimi puškami, 56 težkimi strojnicami, 24 metalci min in 6 proti-tanskovskimi topiči. Orožje danske vojske je povsem moderno in so posebno dobre strojne puške in strojnice Madsen. Odlični so tudi protitankovski topiči kalibra 37 mm tipa Bofors, ki streljajo do 6 km daleč. Artilerija je oborožena s Kruppovimi topovi kalibra 75 mm. in pa Schneiderjevi-mi havbicami 105 mm in 155 mm. Danska vojna mornarica ima okoli 20.000 ton ladij. Jedro danske vojne mornarice tvorijo tri zastarele obrežne oklop-n ce s po 3500 ton tonaže in oborožene s po dvema topovoma 240 mm kalibra in srednjo artilerijo. V sestavu mornarice je še 19 torpedovk, od katerih jih je 6 modernih. Poleg tega ima Danska 12 podmornic s skupno tonažo 3120 ton. Od tega je 9 podmornic modernih. Vendar so vse podmornice sposobne samo za obalske operacije, ker se njihova tonaža giblje med 200 in 350 tonami. Danska vojska ima okoli 150 letal, od katerih pa je za moderno zračno vojsko sposobnih dober ducat. * Suhozem?ke meje Norveške znašajo 2570 km obmorske pp. 3400 km. Po svojem geepcliti'ncm položaju je strogo primorska država, ležeča o'o Severnem in Ledenem morju, široki južni del je pokrit z visokogorjem, k se spušča potegoma samo proti Skage.aku, dočim pada drugje strmo picti morju. Novve?ka slovi po svojih g'o-1 okih morskih uva'ah-f jord'b in po stotinah svojih otokov. Proti severa se zožuje Norveška na pas širok od 10 do 20 km med Severnim ledenim mo"j?m in Švedsko. Ta pas se rczš ri zopet na skrajnem severu, kjei meji na Finsko. Obala Norveške je za morsko plovbo nadvse prikladna. Zaradi Zalivskega toka so vse njena pristanišča preko zime ne-zamizajena. Južni del norveško-švedske mele je dcnv.Vtariziir.n. Norveška ima splošno vojaško do'žnost z pkt'vno 150 dr e vno službo. Organi sac.ia vojske je zgrajena na miličnsm principu. Viho- ni kom on-Ii nt vo;"ske je kralj. Aktivna vojska šteje od IS. do 30.000 mož. v p lme:u voine lahko prkli-Se pod orožje nor ve'k: k:a?j 110 000 rr-ož. Vojska ima 6 pehotnih divizij s 16 polk pehote, razde-liene na CG bataljonov, 3 po ke konjenice z 18 eskadroni. 3 polke artilerije z 27 baterijami 1 protiietrlski artilerijski polk in 1 polk tehn čnih trup (pionirji, oddelki za vezo, kemični oddelki :td >. Sedeži divizij so mesta: Falr'en. Oslo, Kiistiansand, Krrsren. Tron heim in Harstadt. Pehotni po'k šteje okoli 3759 mož obo-roženih z 96 stroji mi puškami, 36 težkimi strojnicami in 8 metalci min. Pehotno orožje je malce zastarelo in pripada izdelkom danske tovarne Madsen in angleške tovarne orožja Colt-Browning. Po'k artilerije ima 12 brdsk!h havb!c kalibra 75 mm, ki nesejo do 8 km daleč, dalje 8 poliskih 120 mm havbic in 12 poljskih topov. Skupaj torej 32 topov. Norveška artilerija je prilično zastarela in so zadnji dve leti nabavili Norvežani celo vrsto novih topov v Zedinjenih državah in v Angliji, vendar pa je njihovo število nezna- no. Zaradi zastarelosti tana jo uutieghi topovi zelo kratek domet in ae je bati, da ,}ih bodo nemški topovi vdušili s svojim velikim dometom prej ko bodo sploh učinkovito nastopili. Najdaljši domet norveških topov znaša 11 km, dočim znaša domet nemških poljskih topov preko 14 km. Norveška vojna mornarica ima okoli 25.000 ton vojnih ladij. Jedro mornarice tvorijo Stiri zastarele obrežne oklopnice s po okoli 4000 tonami tonaže. Oborožene so s po dvema 210 mm topovoma in 6 do 10 topovi srednje artilerije kalibra 150 mm do 110 mm. Dalje ima vojna mornarica tri zastarele torpedne ruši Ice, 9 modernih podmornic. od katerih so sposobne za visomor-ske operacije 4. Torpedovk ima Norveška 31. od tega samo 3 moderne. Vojnih letal ima norveška vojska okoli 500, od tega 250 letal prve linije, večinoma angleškega in ameriškega izvora. Norveška je bogato obdarovana z zemeljskimi zakladi. Tako nakoplje na leto približno milijon ton železne rude, 400.000 ton žvepla, 22.000 ton bakra in manjše količine cinka, svinca, nikla. kroma, molibdena in srebra Norveška nima premogovnikov, vendar pa pridobiva na Spitzbergih letno do 400.000 ton premoga ★ švedska je v sklopu skandinavskih držav najmočnejša. Suhozemske meje švedske zna ša,jo 2193 km, obmorske pa 2687 km. Kraljevina švedska je geopolitično široko, dolga dežela z mnogimi jezeri na svojem južnem delu. Od Norveške jo loči visok greben planin. Obala švedske je prilično ravna in bogato razčlenjena. Večina švedske obale leži ob Vzhodnem morju in Botni-škem zanvu. Manjši del obale meji na Ka-tegat in Sund. švedska ima splošno vo.jaško dolžnost od 20. do 45. leta. Aktivna vojaška služba šteje od 5 do 9 mescev. Aktivna vojska šteje do 34.000 mož. V slučaju splošne mobilizacije lahko pokliče švedska pod zastavo 400.000 mož. Aktivna vojska je razdeljena v 4 divizije, v trčnjavski komandi na Gotlandu in Norrlandu in v eno samostojno brigado. Vsega skupaj šteje švedska vojska 22 polkov pehote. 4 polke konjenice, polk oklopnih avtomobilov, 7 polkov artilerije s 30 baterijami, polk za zvezo in polk tehničnih trup. švedski pehotni polk šteje 1500 mož. ki so oboroženi s puškami Mauser 80 strojnimi puškami, 40 težkimi strojnicami. 10 metalci min in 6 protitankovskimi topiči Boforsovega tipa. Oborožitev švedske pehote je moderna in slove posebno švedske strojne puške Browning ki oddajajo 600 strelov na minuto, kakor tudi moderne težke strojnice Colt Browning, ki streljajo do 5000 m daleč do 850 strelov na minuto. Odlični so tudi švedski protitankovski topiči tipa Bofors, ki streljajo svoje tri četrt kilograma težke granate do 7 in pol kilometra daleč. Posebne sijajno se se obnesli po izpovedih vseh vojnih strokovnjakov v finsko-sovjetski vojni, kjer je postal njihova žrtev premnogi rdeči tank. Artilerijski polk je oborožen s 2 Kruppovimi 75 mm topovi, ki nesejo do 12 km daleč, dalje 8 poljskimi havbicami 105 mm in 8 poljskimi havbicami 150 mm tipa Bofors, ki nesejo do 13 km daleč. V zadnjem času so uvedli v švedski artileriji posebne Boforsove 105 mm dalekosežne poljske topove, ki nesejo 16 kg težke granate do 20 km daleč. Skupaj šteje polk švedske artilerije 40 topov, švedska artilerija Izčrpanost Kolikokrat se pripeti, da moramo izvršiti kako važno nalogo, pa nam nedostaje volje, ker so nam živci odpovedali. človek, ki dela, mora tako živeti, da poseduje največjo delovno sposobnost. Zato je predvsem treba, da se pravilno hranimo. Zaradi tega vzemite za predjužnek ln malico 1—2 skodelici OVOMAL1 ki vsebuje mnogo vitaminov, kl so vir moči in delovne sposobnosti. Ovomaltine je naravna okusna in lahko prebavljiva krepilna hrana. Redna uporaba Ovomaltine je za duševnega kakor tudi za fizičnega delavca neprecenljive vrednosti. Dobiva se povsod. CENE NESPREJflENJENE. razpolaga tudi z močno težko moderno artilerijo Kruppovih 210 mm možnarjev, ki mečejo svoje 120 kg težke granate 11 km daleč. * Slovi tudi švedska protiletalska artilerija, ki je izdelek tovarne Bofors. Topovi te tovarne so prava specialiteta protiletalskega orožja in je z njimi oborožene poleg švedske še cela vrsta drugih vojsk Bofor-sovi piotiletalski topovi so različnega kalibra od 13.2 mm do 105 mm. Streljajo granate težke od 250 gramov do 16 kg v viš no od 4000 m do 13.000 m visoko. švedska vojna mornarica ima okoli 100.000 ton tonaže. Večinoma sestoji iz starejših ladij. Glavnino mornarice predstavlja 10 zastarelih obrežnih oklopnic 3 tonačo od 3300 do 7000 ton. Dalje so v sestavu vojne mornarice: 2 stari križarld, 2 nosilca avionov, ki nosita 4 do 8 letal, 13 malih torpednih rušiicev, 16 podmornic, od tega 12 modernih in sposobnih za vLsoko-morske operacije. Vojno letalstvo šteje okoli 600 letal, od tega nad 400 letal prve linije in povsem modernih. So večinoma izdelki angleške in ameriške letalske Industrije. švedska slovi po svojih zemeljskih zakladih. V prvi vrsti stoje bogati rudniki železne rude, ki jo izvaža letno do 11 milijonov ton. Dalje pridobiva švedska 1.300.000 ton žvepla, pol milijona ton premoga, 35.000 ton cinka, 100.000 ton svinca, 6000 ton bakra itd. Poljedelstvo je toliko razvito, da krije švedska sama svoje potrebe. Izvaža pa živino, maslo, mast in volno, lan in ogromne količine lesa. Razširjenje vojne na Skandinavijo Borba za skandinavsko železno rudo Položitev minskih polj ob norveški obali od strani Anglije, ki je dala Nemčiji povod za vojaško akcijo proti Danski in Norveški, je imela namen preprečiti dovoz železne rude iz severne norveške luke Narvik. Nemčija je od pričetka vojne dova-žala rudo iz Narvika vzdolž norveške obale. Nemške ladje so se pri tem po večini držale norveških teritorialnih vodà, to je 3 milje od obale, kar je povzročalo že doslej težkoče, ker so na mnogih krajih plitvine in je morala Nemčija uporabljati za dovoz le manjše tovorne ladje s tonažo nekaj tisoč ton. Velike nemške ladje za rudo. ki imajo okrog 10.000 ton. bi morale pioviti izven cone 3 milj, kjer bi se izpostavljale nevarnosti potopitve od strani angleških vojnih ladij. Ta okolnost je imela za posledico. da je bil v zadnjih mescih dovoz rude iz Narvika v Nemčijo precej manjši nego pred vojno. Po Švedski statistiki je šlo v decembru preko Narvika v Nemčijo 119.000 t. železne rude (prejšnje leto v dccembru 319.000 t.); v januarju seje izvoz sicer dvignil na 268.000 ton (v lanskem januarju 480.000), v februarju pa je padel na 91.000 ton (lani v februarju 457 tisoč). Tako je šlo v decembru, januarju in februarju iz švedske v Nemčijo le 478.000 ion železne rude nasproti 1,286.000 lonam v istem razdobju prejšnjega leta. To nazadovanje izvoza je, kakor rečeno, posledica otežkočenega prevoza. Pri dobavah švedske rude gre predvsem 5.a rudo švedskega koncema Grängesberg, ki ima velike rudnike v Severni švedski, zlasti v okolici Gällivare ter v severovzhodnem področju proti norveški meji. Od celotnega izvoza železne rude lz severno-švedskih rudnikov v višini 8.7 milijonov ton je šlo leta 1938/39 6.3 milijona ton preko Narvika in le 2.4 milijona ton preko luke Luleje v Botniškem zalivu. Izvoz preko Botniškega zaliva v zimskih mescih ni mo- goč, ker Botniškl zaliv že v decembra zamrzne ln ostane zamrznjen več mescev, v hudih zimah do konca aprila, tako da oe Sele v maju prične zopet promet preko te luke. Letos bo vsaj še do začetka maja prevoz preko Botniškega zaliva onemogočen. Seveda pa je dovoz lz Luleje tudi poleti v toliko omejen, ker je železniška proga, ki vodi proti Luleji le enotirna. Švedska Ima še na jugu obširna polja železne rude, ki pa niso v taki meri izkoriščena. Iz srednješvedskih rudnikov je šlo t letu 1938/39 preko luke Oxelösung 1.3 milijona ton železne rude. Končno je še omeniti, da tudi Norveška izvaža železno rudo predvsem iz rudnikov na jugu (okrog 1.4 milijona ton). Za švedsko železno rudo je bilo že pred vojno veliko zanimanje od strani držav, ki morajo rudo uvažati, to pa predvsem zaradi tega, ker je švedska ruda ena najboljših na svetu, saj vsebuje do 70% telex* Poročila H, izdaje : Angleške vojne ladje že v Baltiškem morju? Norvežani potopili veliko nemško bojno ladjo „Gaeisenau" Pariz, 9. aprila, p. (United Press) Po še nepotrjenih vesteh je nekaterim edinicam angleškega vojnega brcdovja uspelo pro-«Ireti skozi Skagerak in Kategat v Baltiško morje. Vest je v tukajšnji javnosti vzbudila silijo senzacijo in jo politični krogi komentirajo v tem smislu, da ho Nemčiji prizadejan silen udarec, če je angleška vojna mornarica dejansko dosegla ta uspeli. London, 9. aprila, br. Po poročilu norveške admiralitete je bila potopljena v nočni bitki med nemško mornarico in norveškimi pomorskimi utrdbami v Oeresunclu nemška bojna ladja »Gneiscnau«, druga največja cianica nemške vojne mornarice. Bojna ladja »Gneiscnau« ima 26.000 ton ter je oborožena z 9 topovi v treh stolpih s po trem! topovi kalibra 275 mm. Na njej je bilo 1500 mož posadke. Dalje javljajo poročila norveške admiralitete, glasno odobrena. Nato so bile volitve novega odbora. Z malimi izpremembami je bil soglasno izvoljen dcj_ i: nji o 'bor z agil nim predsednikom g. Gu^tinom na čelu. Po volitvah so govorili Odposlanci ba-novinsikega odbora OJNS, mestne organizacije OJNS in JNS ter nekaterih krajevnih organizacij. Pez.ra-ve g. ministra dr. Kramerja je izročil omladineem podpredsednik mestne organizacije JNS g. Rudolf Žitnik. Za njim je govoril predsednik mestne organizacije OJNS g. France Juvan, ki je organizaciji čestital k njenemu delu ter želel, ca dì ga z istim ela-nom nadaljeval novi odbor. Obširno politično poročilo je podal tajnik banov inske-ga odbora OJNS g. Andrej LLšič. Predsednik kr. org. JNS za Trnovo g. Jančar je ugotovil, da se JNS oklepajo preivsem mali in mladi ljudje, ki bodo povedli oživljeno stranko k novim uspehccn. Zadnji je govoril predsecnik banovinskega odbora OJNS g. ing. Jože Rus, ki je predvsem podčrtal, da živi napredni element v Sloveniji še vedno v etžkih razmerah, katere moramo zt-cljšati zlasti omlac'inci s svojo odločnostjo in neumornim delom. S pozvoni, da se naj vsi na v:-: "i popri-mejo dela v stranki in z zal?v -lo z . udeležbo je predsednik z; !:1. " 1 -rp lo skupščino. Vprašanje občinskih volitev Z več strani se v zadnjem času poudarja, da bodo skoraj razpisane občinske volitve in na skupščini Hrvatske seljačke stranke v Somborn je predsednik tamkajšnje organizacije dr. Grga Vukovič najavil, da bodo občinske volitve 26. maja in 2. junija. Po kakšnem volilnem redu se bo to zgodilo, ni še jasno. Nekateri organi današnjih vladnih strank sicer pišejo, da je izven vsakega dvoma, da se mora občinski zakon revidirati vsaj v toliko, da se namesto javnega glasovanja uvede tajno glasovanje s proporcem. V tem oziru ni treba nobenih dalekosežnejših zakonskih sprememb in zadostuje takorekoč en sam paragraf. Vlada ima, kakor znano, pooblastilo. da tudi v tem pogledu izdaja po svojem sklepu uredbe z zakonsko močjo. Glasilo dr. Mačka je v pogledu uvedbe tajnega glasovanja in proporca precej skeptično. V včerajšnjem uvodniku pravi »Hrvatski dnevnik« sledeče: »Skoraj bomo imeli tudi občinske velitve. Volitve bodo na Hrvatskem izvršene popolnoma svobodno Naše načelno stališče je, d a bi morale biti volitve tajne. Ne vemo, ali se boto že sedai uresniči-1 o, ker želijo gotovi faktorji v Beogradu, da naj bo glasovanje v celi državni zajed-nici enako. Vendar naj bo to tako ali tako. na Hrvatskem to ne bo niti najmanje vpli- j vaio na rezultat. Mi se nikogar ne bojimo najmanje pa pritiska od na*c narodne obln šti. Na Hrvatskem bo v največji meri 06i « gurana volilna svoboda in vsakdo bo lahko svobodno glasoval, za kogar bo želel.« Razlaga »Hrvatskega dnevnika« ni zelo jasna. Ako se želi, da b' se v celi državi pri občinskih volitvah glasovalo na enak način, potem to vendar ni zapreka, da bi se ne uvedlo tajno glas »vanje in proporc! Nasprotno, to bi bil razlog, ca se občinski volilni red za vso državo v tem smislu takoj revidira Ako »Hrva»sk> dnevnik« zatrjuje, da se Hrvatska seljačVa stranka tajnega glasovanja na Hrvatskem ne boji, mu seveda radi verjamemo, sa) vlada tam totalitarni režim te stranke. Trda zahteva po tajnem glasovanju ne izvira iz skrbi, da bo škodilo strankam, ki imajo oblest v rokah. Njegova uvedba je marveč potrebna, da se narod brez ozira na to, ali pripada vladajoči stranki ali opoziciji svobodno opredeli. Tudi uvedba pravilnega proporca služi načelu enakopravne udeležbe naroda na javnih poslih. V vladi sodelujejo nekatere stranke, ki trdijo, kakor Samostoma demokratska stranka in zcmljcradniki, da so v zahtevi po razširjenju demokratskih svoboščin nepopustljive. Povodom razprave o občinskih vollitvah bodo imele prvič priliko, da resno nastopijo za načela, ki jih propove-dujejo. Volilni zakon za «kupšč no je zaenkrat na papirju, pbc'n ke vrbtve pa so r iktična pr:lr"n.-t. Ja «.- ;•<.! a/e pot ▼ io kt-icijo. »JUTRO« št. 82. 5 rirečh, 38. IMO. Živahno zborovanje Ljubljansko Združenje trgovcev je imelo v ponedeljek zvečer v dvorani Trgovskega doma svojo 59. redno letno skupščino. Ob obilni udeležbi članstva je predsednik Združenja g. Viktor Meden pozdravil zastopnika župana m. s. Zvonimirja Luki-ča, zastopnika občinske obrtne oblasti dr. Mihelčiča, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina, podpredsednika zborničnega trgovinskega odseka Albina Srn r kol ja in zborničnega tajnika dr. Ivana Flessa, nadalje predsednika Zveze trgovskih združenj Vidmarja ln tajnika dr. Pustiška, predstavnika Društva industrijcev in vele-trgovcev g. Zdenka Kneza, predstavnika trgovskega zdiuženja Merkur Antona Agnolo, ravnatelja ljubljanskega velesej-ma dr. Dularja, predsednika osrednje sekcije lesnih trgovcev dravske banovine Frana Skrbca, predsednika osrednje sekcije trgovcev s tekočimi gorivi Viljema Lažnima, predsednika Društva trgovskih potnikov in zastopnikov Janka Kreka, predsednika Trgovskega dobrodelnega društva r>Pomcč« Karla Kregarja, zastopnika pomočniškega zbora podpredsednika Alojzija Sitarja in ravnatelja gremijalne šole g. Ra a. Gruma. Predsednik je nato podal daljše poročilo, v katerem je izvajal med drugim naslednje: Izvajanja predsednika g. Medena Dosedanji upravi združenja je po pravilih potekla triletna funkcijska doba. V teh treh letih je dosedanja uprava povsod skušala uveljaviti zahteve ljubljanskega trgovstva in je pri mnogih oblastvih, zlasti pa pri zbornici in zvezi našla najboljšo razumevanje in naklonjenost. Tudi v administrativnem pogledu je uprava vodila posle previdno in varčno. Združenje je vzdrževalo vzorno vodeno strokovno nadaljevalno šolo, ki je letos praznovala SOlet-nico, odkar je prišla v slovenske roke. Združenje trgovcev v Ljubljani stopa letos v 106. leto svojega obstoja. Je to naše prvo in najstarejše združenje, ki je dalo pobudo za ustanovitev drugih združenj v naši ožji domovini. Tudi vprašanje Trgovskega doma je sedanja uprava dokončno rešila in je pričakovati, da bo v nekaj letih ves dolg poravnan, že prejšnja uprava je pred osmimi leti ustanovila socialne sklade za onemogle člane in brezposelne trgovske nameščence. Sedanja uprava je delo nadaljevala in je lani kupila stavbno parcelo, da se zgradi zavetišče za onemogle trgovce. Organizacija združenja je sedaj tako izpopolnjena, da ima združenje 24 strokovnih sekcij. V nadaljnjih izvajanjih se je predsednik zahvalil za trud in prizadevanje članom davčnega odbora gg. Vidmarju, Verbiču. Novaku, Florjančiču in Josipu Bahovcu, članu reklamacijskega odbora g. Albinu Smerkolju, blagajniku združenja g. Ivanu železnikarju, in drugim požrtvovalnim članom uprave. Omenil je velike mednarodno politične dogodke lanskega leta, notranjo preureditev' naše države, opozoril pa je tudi na nuino potrebo, da se končno novelira obrtni zakon, da se spremeni uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov ln da se uredijo druga važna vprašanja. Ob zaključku triletne funkcijske dobe je izrekel najtoplejšo zahvalo vsem funkcionarjem, ki so sodelovali v upravi kakor tudi uradništvu združenja za vestno in vzorno delo. TajnCtovo poročilo Obširno poročilo je podal tajnik združenja g. Lojze šmuc, ki je najprej opozoril na naraščanje samoupravnih proračunov, ki imajo za posledico povečane dajatve, na uvozne in devizne težave, na favoriziranje kartelov, ki so za narod in državo škodljivi, kar velja zlasti za bencinski kartel, in na težkoče ln borbe proti delovanju Pri-zada, pri čemer nas preseneča, da dobiva Prizad še večje kompetence in še večji delokrog. Izbruh vojne v Evropi je prinesel naši trgovini velike nove težave, zlasti v pomorskem prometu. Pod vtisom navala kon-zumentov na trgovine po izbruhu evropske vojne je vlada izdala uredbo o pobijanju draginje in tako se je začel lov na ubogega trgovca, medtem ko so karteli delali, kar so hoteli. Trgovski stan je bil postavljen vsak dan pred nove težave in presenečenja. Pomanjkanje blaga, ki je nastalo zaradi navala konzumentov na trgovine, je dalo povod za govorice o kopičenju zalog. Po temeljitih preiskavah pa je oblast ugotovila, da pri naših trgovcih ni skritih zalog. Pač pa so imeli trgovci nove težave z diktatcm kartelov in ostalih dobaviteljev. Draginja je začela rasti, obenem pa so se pojavile zahteve po zvišanju mezd. Dobili smo odredbo, ki določa za trgovske so-trudnike minimalno mesečno plačo 900 din. za ostalo pisarniško osobje pa 1000 din. Za božič nas je presenetila davčna novela in uredba o spremembi taksnega zakona. Prišlo je do znane vsedržavne konference zbornic v Ljubljani in do posvetovanja v Centralnem predstavništvu zvez trgovskih združenj v Beogradu. Končno smo dobili še uredbo o kontroli cen. Omeniti je še razširjenje pokojninskega zavarovanja na trgovske sotrudnike. Mnogo se v zadnjem času govori o begu obratnega kapila v južne pokrajine, največ v Beograd, kar je posledica občutnih avtonomnih doklad v zapadnih pokrajinah. Naše gospodarske organizacije vedno opozarjajo merodajne činitelje, naj industrije z nalaganjem samoupravnih bremen ne silijo v druge pokrajine, ker bo končno Slovenija ostala samo uradniška dežela. V Ljubljani znašajo samoupravne doklade 133%. Vsiljuje se vprašanje, kdo naj zgradi v Ljubljani industrijsko podjetje, če mora na dokladah plačati mnogo več nego znaša državni davek. Zato bi bilo želeti, da o tem razmišljajo merodajni činitelji, dokler ne bo prepozno. Ob zaključku svojih Izvajanj je tajnik g. Sinuc podal še nekaj podatkov o poslovanju združenja: Združenje je lani vložilo 187 ovadb proti kršiteljem obrtnega zakona. Glede na izdane legitimacije je računati. da zaposlujeic ljubljanski trgovci okrog 1800 nameščencev, število članov je od leta 1937 naraslo od 1349 na 1402. Ostali govorniki V Imenu mestnega župana je pozdravil zborovalce mestni svetnik Fran Lukič, v imenu obrtne oblasti mestnega poglavar- stva pa dr. Mihelčič, ki je podal nekaj pojasnil o pobijanju šušmarstva in nedovoljene trgovine. Mestni magistrat je lani v 55 primerih izrekel kazni v skupnem znesku preko 21.000 din. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Je-lačin se je zahvalil za pozdrave in je v svojih izvajanjih predvsem opozoril na važnost gospodarskega momenta v sedanjih vojnih časih. Tudi naša država bi morala bolje poslušati nasvete gospodarskih krogov. Poudaril je potrebo decentralizacije deviznega odbora Narodne banke. Tudi Zagreb in Ljubljana morata dobiti devizni in uvozni odbor. Vprašanje draginje se ne da reševati samo s kontrolo in paragrafi. Predvsem .ie treba urediti vprašanje uvoza, da ne bo pomanjkanja blaga. Grajal je pavšalno sumničenje trgovstva v zvezi z draginjo, nastopil je tudi proti temu, da bi bili trgovslii pomočniki pri pokojninskem zavodu drugače tretirani kakor ostali nameščenci. Grajal je tudi postopanje Prizada zlasti v zvezi s ceno pšenice ter je v tej zvezi poudaril, da bi moral Prizad s prodajo pšenice na trgu intervenirati in tako preprečiti podražitev pšenice in moke. Obširno se je bavil tudi z davčnim vprašanjem v zvezi z najnovejšo davčno reformo. V Beogradu zatrjujejo, da se v nekaterih banovinah poberejo na pridobnini malenkostni zneski, če je temu res tako, potem bi bilo treba pri odmeri in pobiranju davkov v teh banovinah napraviti red, ne pa pritisniti tudi na one banovine, kjer se pridobnina v redu plačuje. Naši domači gospodarstveniki morajo nositi vedno večja bremena, inozemski kapital pa uživa razne ugodnosti. Za pozdrave se je prav tako zahvalil predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar, ki je govoril predvsem o notranjih organizacijskih zadevah. Na skupščinah združenj v Mariboru je Imel priliko videti enotnost, harmonijo in slogo, ki je nujno potrebna v današnjih časih. Mariborski "trgovci so zaskrbljeno vpraševali, kaj je z ljubljanskim združenjem in so izrazili bojazen, da bo prišlo do osebnih prepirov in sporov. Vse slovensko trgov-stvo gledo na ljubljansko združenje. Treba je najti zlato srednjo pot in se varovati osebnih prepirov in izpadov. V imenu pomočniškega zbora se je zahvalil za pozdrave g. Alojzij Sitar, nakar ga je blagajnik g. železnrkar podal poročilo o računskem zaključku. Združenje ime skoro poldrugi milijon dinarjev premoženja, vrhu tega pa je večinski lastnik trgovskega doma. Proračun za leto 1940 predvideva 390.000 din izdatkov. V tem je upoštevan znesek 50.000 din kot prispevek k skladu za onemogle trgovce. Po poročilu, ki ga je podal predsednik nadzorstva g. čepon, je občni zbor soglasno odobril računske zaključke in proračun. Zavetišča za onemogle trgovce Gosp. Verbič je nato podal obširno poročilo o delovanju odbora za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce. Spremenjeni pravilnik sklada za onemogle trgovce je lani potrdila banska uprava. Sredstva sklada so takrat znašala 120.000 din. Odbor je sklenil, da je treba čimprej kupiti primerno zemljišče. Po dolgih posvetovanjih se je odločil za nakup zemljišča na Prulah za 140.000 din. To zemljišče je danes vredno četrt milijona. Odbor je pričel tudi zbirati sredstva za gradnjo zavetišča. Svetovni dogodki, so delo le začasno prekinili, čeprav se akcija za zbiranje sredstev še nI prav pričela, ima odbor na razpolago že 230.000 din, poleg plačane parcele, če bo šlo po sreči, bo združenje že letos pričelo z gradnjo. Podpredsednik g. Verbič je še poročal o akciji za obdaritev obmejne šolske dece, ki je lepo uspela in so samo jubljanskl trgovci zbrali 'preko 17.000 din, poleg tega pa so prispevali še za akcije drugih organizacij. Trgovski dom Poročilo društva Trgovski dom je podal g. Avgust Volk. Zemljišče, na katerem stoji trgovski dom, je vredno pol milijona din, gradbena vrednost stavbe pa znaša tri in pol milijona din. Dolg, kl je še na stavbi, je sedaj znižan na IM milijona din ter je pričakovati, da bo društvo v dogled-nem času brez obveznosti. O delovanju šolskega odbora je podal izčrpno poročilo g. Verbič. Učni načrt šole je bil v zadnjih letih predmet podrobnega študija in posvetovanj in je sedaj bistveno preurejen. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 26-1 učencev in učenk, od katerih pa je med letom nekaj odpadlo zaradi nezadostne predizobrazbe. Obširno poročilo o razmerah na ljubljanskem tovornem kolodvoru ln o prizadevanju, da se končno vendar kanalizira dovozni prostor in tlakuje, je obširno poročal g. Dominik čebin, kl je ugotovil, da je po dolgoletnem prizadevanju doslej šele uspelo, da je železniška uprava pričela s kanalizacijo. Sprememba pravil Ker se je poslovanje združenja v zadnjih letih precej povečalo ln Ima združenje sedaj že 24 sekcij, je nastala potreba, da se število članov odbora poveča. Občni zbor je brez debate odobril zadevno spremembo pravil in bo imela uprava v bodoče poleg predsednika m dveh podpredsednikov še IS članov (doslej 12), število članov nadzorstvenega odbora pa se poveča od 3 na 4. Dve kandidatni listi Pri volitvah sta se pojavili dve listi. Prvo listo ie predlagal g. Albin Smrkolj, ki je stavil predlog, da se za predsedn. ponovno izvoli g. Viktor Meden, za prvega podpredsednika Zvonimir Lukič, za drugega podpredsednika pa Novak Franjo. Za člane uprave je predlagal naslednje gg.: Anton Agnola. Ivan Bahovec. Kristijan Cermelj. Pavel Fabiani, Ivan Gregore, Janko Krek, Franc Kamenšek. Josip Kette, Viljem Laz-nik. Franc Mravljak. Bogomir Motoh. Fr. Pavlin. Ivan Pezdir, Joža Štrukelj. Anton Verbič. Joža Verovšek. Avgust Volk in Anton Zlender. Za člane nadzorstva je nadalje predlagal gg.: Dominik Cebin. Janko Čepon, Franc Hrehorič in Oskar Schmitt, ln končno za delegate za zvezni občni zbor gg.: Fabiani, Gregore, Krek, Jelačin. Laz-nik, Lukič. Meden, Novak, Smrkolj. Skrbeč, Štrukelj, Verbič, Verovšek, Vidmar in Volk. Na drugi listi je bil predlagan za predsednika g. Roman Goiob, za prvega podpredsednika g. 1'ranjo Novak, za drugega podpredsednika pa g. Anton Verbič. Gosp. Verbič je takoj odklonil kandidaturo na tej listi, sledilo pa je še nadaljnjih 12 kandidatov, ki so poudarjali, da ne pristajajo na kandidaturo, češ da od predlagateljev spioh niso biii vprašani, ali so pripravljeni prevzeti kandidaturo. Volilo se je po listkih, kar je potek volitev zelo zavleklo. K besedi se je oglasil g. Ivan Jelačin, ki je poudaril, da so na listi, ki jo je predlagal g. Smerkolj, tudi zastopani mlajši člani. Starejši člani ne odklanjajo sodelovanja mlajših Članov, ki pa naj delajo in ne napadajo zaslužnih starejših članov. Predmet spora je bila predvsem okrožnica, ki je bila poslana članstvu, na kateri se anonimno napadajo posamezni člani uprave. Pri volitvah je bila z veliko večino izvoljena lista, ki jo je predlagal g. Smerkolj z nosilcem g. Medcnom. Dobila 142 glasov, i medtem ko je bilo za listo z nosilcem j g. Golobom oddanih 7.3 glasov, 14 glasov j pa je biio neveljavnih, j Po končanih volitvah je g. Anton Ver-I bič reagiral na izpade, ki so bili iznešeni na anonimni okrožnici. Oglasil se je k besedi tudi g. Roman Golob, ki je pojasnjeval svoje delo v času, ko je bil posle-vodeči predsednik Združenja. Člani pa so med govorom g. Goloba pričeli kmalu zapuščati dvorano, nakar je predsednik g. Meden zaključil občni zbor. Gospodarske vesiš = Velika narOč:la za nage tvorni?© vf-gOnOv. Na osnov: posebnega sklepa ministrskega predsednika je generala c'irek-cija sklenila s prvo jugoslovensko tvorni-co vagonov tn lokomotiv v Slav. Brcdu, nadalje s tvomico vagonov Prometne banke v Beogradu in s tvornico Jasenica pogodbo o dobavi lokomotiv, potniških vagonov, tovornih vagonov in vagonov s cisternami v vrednosti 100.5 milijona din. Tvcrn:ca v Brodu je dobila naročilo za 15 normalnotirnih lokomotiv, 20 ozkotirnih potniških vagonov III. razreda- 30 nor-malnotirnih vagonov s cisternami in 200 normalnotirnih odprtih vagonov. Tvornica Prometne banke bo dobavila železnicam 75 normalnotirnih odprtih vagonov in 80 ozkotirnih zaprtih tovornih va gonov. Tvornica Jasenica pa je dob:la naročilo za 44 normalnotirnih potniških vagonov m. razreda. Dobavni rok je določen na 12 do 16 mescev. r= Maksimirana cena modri galiel. »Službene novine« objavljajo naredbo ministrstva za trgovino in industrijo, na podlagi katere spada modra galica med predmete po uredbi o kontroli cen. Maksimalna cena za modro galieo je določena za vso državo na 6.80 din za kilogram franco natovorjen vagon. — posvetovanje predstavnikov mariborske tekstilne industrije. Zaradi davčnih spiememb in novih obremenitev in zaradi težkoč pri dobavi surovin so imeli predstavniki mariborskih tekstilnih tvornic sestanek, na katerem so razpravljali tudi o vseh perečih vprašanjih. Predstavniki tekstilne industrije so izrazili mnenje, da bi se obratovanje ustavilo ali pa omejilo, na eni strani zaradi tega, ker so se trgovci z manufakturo v jeseni obilno založili in je blago ostalo skoro ne razprodano, na drugi strani pa zaradi pomanjkanja surovin in novih davčn:h obremenitev. Glede na posledice, ki bi nastale v socialnem oziru če bi obratovanje prenehalo in bi prišlo ob kruh 9000 delavcev in nameščencev, so predstavniki tekstilnih t vernic sklenili, da sicer ne bodo ustavili obratovanja, pač pa bodo skrčili dosedanji obseg dela. V nekaterih tvomicah je obratovanje že itak skrčeno. Borze 9. aprila Na jugoslovenskih borzah noti rajo nemški klirinški óeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.50 v Beogradu pa so se nudili po istem tečaju. Tečaji na svobodnem deviznem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pai slabi tendenci popuščala in je bil zabeležen le denarni tečaj 439 (v Beogradu 437 — 441) brez prometa. Zaključek pa je bil zabeležen v fto/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 72 (v Beogradu po 70 — 70.25) in v 7o/0 Blairovem posojilu po 94 (v Beogradu po 92). Devize Ljubljana. Oflclelni tečaji: London 155.90 — 159.10. Pariz 88.05 — 90.35, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 756.50 — 768.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 192.62—195.82, Pariz 103.84—111.14, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Curih. Beograd 10. Pariz 8.80, London 15.60, New York 446, Bruselj 76., Milan 22.52, Amsterdam 236.60, Berlin 176.70, Sofija 5.50, Budimpešta 97.50, Atene 3.20, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 dom, 4% agrarne 51.50 den.. 4% severne agrarne 50.50 — 51.50, 6n/o be-gluške 77 den, 6»/» dalm. agrarne 70.50 — 72 (72), 6o/„ šumske 68 den., 7% stabilii. 95 den., 7®/0 invest. 98 den.. 7% Seligman 101 den., 7»/, Blair 92.75—94 (94) 8% Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 7750 den., PAB 193 — 200, Trboveljska 245 — 250 (250), Isis 30 den., t Beograd. Vojna škoda 437 — 441, 4®/® severne agrarne 50 — 51 (51), 6% beglu-ške 75.75 — 76.25 (76.25 — 76.50), 7«/» invest. 99 bL (99), 7«/, Blair 91.50—92.25 (92) 8% Blair 99.75 — 100.50 (100), Narodna banka 7800 — 7900. Blagovna tržišča 21 to '+ Chicago, 9. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 108, za julij 107.50, za sept. 106.50; koruza: za maj 57.625, 4- Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 229 — 231; sremska 226 — 228; slavonska 228 — 230; gornjeba-natska 229 — 231; gornjebaška 229 — 231; baška ladja Tisa 233 — 235. Rž: baška 185 — 187.50. Oves: sremski 178 — 180; slavonski 180 — 182. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 192.50 — 195. Koruza: baška in baška par. Indjija 176 — 178. Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 340 — 350; >2« 310 — 320; >5« 300 — 310; »6« 280 — 296; >7« 250 — 260; >8« 172.50 — 177.50. Otrobi: baški ln sremski 155 — 157.50; banatski 152.50 — 155. Fižol: sremski beli brez vreč 445. — 450, 1 Madžarski gostje v Ljubljani in na Bledu Llubljana, 9. aprila Kakor znano, so se v ponedeljek ob 17.15 uri pripeljali iz Zagreba predstavniki madžarskih turističnih ustanov in organizacij, da na svojem ootovnaju skozi našo državo navežejo stike z jugoslovenskimi turistič-ivmi kro^i ter si ogledajo lepote naše domovine. Do Zidanega mosta se jim ie peljal nasproti ravnatelj Tujskcprometne /.veze g. dr. Ciril Žižek. Na ljubljanskem kolodvoru pa so jih pričakali zastopniki Tujskopremetne zveze, mesta. Slovenskega planinskega društva in zbornice za TOI. Gostje so si ogledali mesto, se odpeljali tudi na Grad ter so bi'i močno navdušeni nad lepoto razgleda, škoda samo. da so bile gore in planine skoraj čisto zameglene. Takoi potem so se madžarski gostje odpeljali na Bled. Zvečer jim ie bila v Grand hotelu Toplice prirojena slavnostna večerja, v prisotnosti blejskega župana dr. Benedika. predsednika Zdraviliške komisije g. Antona Vovka in ravnatelja Zdraviliške komi-ije g. Lettisa. Današnji dan so gostje izkoristili za izlet v Boh nj in v Gornjo Savsko dol mo. Vedro, solnčno pcml~dno vreme jim ie gotovo v polni meri pokazalo lepoto naših gora. katerih vrhovi po še pokriti s snegom in S2 razvija tam še pravo zimsko smučarsko življenje. Jutri, v sredo, se bodo gostje vrnili v Ljubljano, obiskali Naixrdno raier i j o. sprejeti bodo pri g. županu, ki jim bo priredil tudi zaki sko. Ob 13.11 pa se z brzovlakom odoeljeio preko Pragerskega in Kotoribe v Budimpešto. Do Pragerskega j'h bo rpremlial v Ljubljano dospeli rhvnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini g. Gračner. Gostje so zelo dobro razpoložani in ie škoda le, da jim je odmerjen tako kratek čas potovanja, ki bo prineslo gotovo mnogo novih pobud in smernic za jugoslovensko-madžarsko turistično zbližanje. četniki so zborovali Ljubljana, 9. aprila. V nedeljo dopoldne je imel ljubljanski pododbor Združenja četnikov ob številni udeležbi članstva v gostilni pri Zupančiču svoj redni občni zbor. V imenu odsotnega. predsednika žnidaršiča je občni zbor otvoril in vodil tajnik P.avnihar, ki je v kratkih besedah očrtal dosedanje delo tn pozival člane, naj strnejo sveje vrste v še intenzivnejši borbi za kralja in domovino. Nato je prebral pismo predsednika, ki je prav tako v ognjevitih besedah pozival četnike, naj med narodom dramijo nacionalno zavest in smisel za skupnost, in izrekel toplo zahvalo vsem sodelavcem v odboru za uspešno pomoč, posebej pa še zaslužnemu blagajn:ku Poljšaku. Statistično poročilo je podal tovariš Velkavrh, o denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Poljšak, nato pa je bila na predlog revizorja Podgorška Izrečena razrešnica upravi. V novem odboru so predsednik Venče žnidaršič, podpredsednik Edo Roš. tajnik Ivan Masle, blagajnik Rafael Poljšak, odborniki Anton Velkavrh, Ivan Pičulin ln Ludvik Stanko, v nadzornem odboru pa Peter Kette, Miroslav Oblak, Simon Podgoršek in Jože Medvešček. V imenu odbora se je za Izvolitev zahvalil podpredsednik Roš, ki je hkratu očrtal smernice bodočega delovanja. Prav tako je nekaj vzpodbudnih besed spregovoril še tajnik Masle, nakar je bila na podpredsednikov predlog z navdušenim odobravanjem sprezjeta vdanostna brzojavka kraljevskemu dvoru ter pozdravni brzojavki ministru vojske in mornarice generalu Nediču in četniškemu vojvodi Kosti Pečancu. V ta namen bo Imelo dnitm Mos mOfS l efektno loterijo in bo žrebanje L septembra. Glavni dobitek bo nov avtamofaU. poleg tega pa bo še mnogo drugih dra--gocenih dobitkov. Srečke so že povsod v prodaji, da si jih lahko vsak zdaj preskrbi. Mesca avgusta bo društvo svečano obhajalo svojo 201etnico s slavnostno in telovadno akademijo. Prihodnje loto pa bo otvorilo svoj SotooJski dom kralja Aleksandra L Zedinitelja. Zato naproša dn>» štvo vse, ki jim je posiaJo svoje prošnj® za prispevke za dom, da nam ostanejo naklonjeni ter polože svoj obolus m nad dom. Poklonitev emigrantov dr« Gregorlim Ljubljana, 9. aprila Nocoj so se emigrantska društva iz Ljubljane poklonila jubilantu. Pred njegovim stanovanjem na Bleiweisovi cesti je zapel mešani zbor društva »Tabor« pod vodstvom gosp. Gučka nekaj priložnostnih pesmi. Zastopniki društev, in sicer del. in podp. društva »Tabor«, akademskega društva »Doberdob«, društva »Soča Matica«, Primorskega akademskega starešinstva ln Kluba Primork pa so se podali v njegovo stanovanje. kjer je imel predsednik Prlm. akad. starešinstva dr. Lavo čermelj na jubilanta kratek nagovor, v katerem je jedrnato označil zasluge slavljenca. Nato so mu izročili šopek cvetlic in umetniško diplomo. Diploma je delo akad. slikarja Saše Santla in predstavlja tržaško okoličanko v narodni noši, ki mu poklanja lavorjev venec. V ozadju je videti Trst in obal do Tržiča. Na levi je grb tržaškega mesta, na desni pa grb Goriške-gradiščanske dežele. Na traku, ki se vije Izpod grbov, so označena glavna dela jubilanta. Gosp. dr. Gustav Gregorin, ki ga je lahka bolezen priklenila na posteljo, se je zahvalil s temi-le besedami, ki so značilne za njegovo skromnost: »V dolgi svoji življenjski dobi delal sem v službi svojega naroda, le kar sem moral in kolikor sem mogel — nič več«. Sekol Sokolski pokrajinski zlet v Celju 29. in 30. junija Stanovanjski odsek. Na pokrajinski zlet v Celje bo prispelo mnogo gostov iz južnih krajev naše države. Številno bo zastopano odposlanstvo Zveze in sokolstva iz prestol-nega Beograda. Odzval se bo Banat in prišla bo najbrž tudi delegacija bolgarskih Junakov in Junakinj. Veliko skrb povzroča stanovanjskemu odseku zletnega odbora preskrba prenočišč. Telovadeče članstvo in naraščaj bosta nameščena na skupnih prenočiščih. Prav tako tudi mnogo ostalega članstva. Toda zelo mnogo bo gostov, ki jim bo moral zletni odbor preskrbeti postelje v hotelih in pri zasebnikih. Zaradi tega se obračamo na naše meščanstvo, ki bi bilo voljno nastaniti tiste dni goste, da prijavi stanovanjskemu odseku zletnega odbora v Narodnem domu (pisarna sokolske župe) do 15. maja, koliko prenočišč bi dalo na razpolago in po kakšni ceni. Zletni odbor pričakuje, da ga bo naše meščanstvo pri pripravah podpiralo v polni meri in mu nudilo svojo pomoč. Zletni znaki. Bratska društva in čete vabimo, da nam brez odlašanja pošljejo obvezne prijave za zletne znake po razpisu, ki smo ga poslali vsem edinicam. Zletni odbor mora dobiti te prijave čimprej. Opozarjamo, da bomo znake po dospelih naročilih poslali proti povzetju, v kolikor ne bodo bratske edini ce same poslale denarja že vnaprej. Bratska društva naj sma trajo našo prošnjo za nujno in naj preidejo takoj k njeni rešitvi. Naročenega števila znakov nI mogoče preklicati in so naročniki za plačilo odgovorni. Bratje in sestre, ki so sami že dostikrat Imeli opravka s zletnimi pripravami, bodo razumeli, da sta pri prijavah potrebna točnost in zanesljivost. Ob 23'letnici Sokola v Rogaški Slatini Letos poteče 20 let, odkar je bfl ustanovljen Sokol v Rogaški Slatini Mnogo težav in ovir je doživel Sokol v tem času, ali vendar lahko ugotavljamo, da je bil med najdelavnejšimi društvi tega kraja. Vsako leto je imel svojo telovadno akademijo na Vidov dan ali pa v glavni sezoni in s tem pokazal domači in tuji publiki svojo agilr ost. Med svojim po večini neimovitlm članstvom je zbral v teku let preko 100.000 dinarjev za svoj sokolski dom, ki že stoji pod streho, čeprav je stavba na zunaj še v sirovem stanju, Je vendar dvorana iz-got ovljena, tako da je zagotovljena telovadba ln jI omogočeno društveno življenje. Letos bodo vzidana še okna in vrata na vsej zgradbi in bo s tem dngotovljen. tudi spodnji del stavbe, ki obsega vežo, oblači lnlce, kopalnice ln stranišč spodaj pa dolgo klet s kegljiščem In streiiättem. Briška korenina. V sončnih Brdih je slavil te dni — še čil in zdrav — g. Jože Mau-rič iz Krasnega pri Kojskem, posestnik v Krminu svojo 80-Ietnico v domačem krogu. Obenem je bila to tudi 50-Ietnica njegove poroke. Zal. da mu jc njegova skrbna družica umrla že pred nekaj leti. Jubilant si je pridobi! mnogo prijateljev spričo svojega neomajnega značaja m odločnega dela. ki je zaoralo v Brdih globoke brazde. Po vojni, ki so Brdom prizadejala največ zla je bil Maunč prvi na delu za obnovo teh krajev Bi! je povsod z dejanjem in besedo v pomoč. Jubilantu naše čestitke! Novi g robovi. Na poti iz Gorice v domačo Idrijo se je pred dnevi smrtno ponesrečil znani in ugledni trgovec Josip Grilc. Z njim je Idrija izgubila enega svojih najboljših, najznačajnejših m najodloč-nejših mol Bil je dolga leta predsednik Okrajne hranilnice in posojilnice in tudi predsednik trgovskega združenja v Idriji. — V Gorici je nenadoma umrla znana go-stilničarka Lojzka Kranjc. V Svetem pri Komnu je umrl po krajši bolezni Ivan Pipan, star 70 ilet. v Skrb ni pa Fclicija Fa-kin, mladenka, ki je bila med vaščani zelo priljubljena. Krajši bolezn' je pod'egel tudi Štefan Cigoj v starosti 70 'et. Bil je po rodu iz Vipave. Preostalim naše soža-lje! Likvidirana posojilnica. Te dm se je zaključila likvidacija hranilnice m posojilnice v Roču. Še pred leti je lepo uspevala. Nastopile pa so tudi zanjo težave in ovire in v poslednjih letih, ko je bi'a že v likvidaciji, se je njen položaj vedno bolj majal. Zadružniki so bili sedaj prisiljeni kriti primanjkljaj, ki je nastal v dobi likvidacije in se je v zadnjem času take zelo dvignil, da ni bilo mogoče več misliti na to, da bi ga posojilnica krila z lastnimi sredstvi Mraz in burja sta na Vipavskem, pa tudi drugod po Goriiikem uničila skoraj vso ozimino. Njive, ki so bile posejane z ozi-mino, so bile vse rjave in osmojene. Ponekod je burja odna'ala posevke z zemljo vred. Zima se je let^ zavlekla vse do velike noči in burja je zemljo tako osušila, da so jo mogli ljudje pričeti znova obde-ilavati šele te dni, ko jo je prvi pomladanski dež nekoliko premočil. Vso jesensko setev bo treba, kakor kaže, še enkrat preorati in posejati. Mnogo škode je biio tudi letos na figovem drevju, ki je ponekod popolnoma pozcblo. V gornjejadranskih ladjedelnicah (v Trstu, Miljah in Tržiču) so lani zgradiili 13 trgovskih in več vojnih ladij. Graditi so pričeli 9 ladij, a 14 so jih popolnoma opremljene dobavili. Tudi letos kaže, da delo ne bo zastalo, čeprav so naročila iz tujine doslej izostala. V soboto so iz trži-ške ladjedelnice spiovili 10.000 tonsko motorno ladjo »Francesco Barbaro« za reško družbo »Sidarmac. Za to družbo bodo v kratkem pričeli graditi nadaljnjih šest 12.000 in 10.000 tonskih ladij. Večje tri bodo zgradili v Trstu, manjše v Tržiču. Govorice, da bo zaposlitev delavstva deloma omejena, so po zatrjevanju delodajalcev neutemeljene. Smrtna nesreča zidarja. Pri gradnji neke nove stavbe v tržaškem okraju Kolonji se je sredi preteklega tedna smrtno ponesrečil zidarski delavec Lovrenc Primožič. Po nesrečnem naključju je padel z gradbenega ogrodja 8 m globoko na trda tla in si zlomil tilnik. PotÜkodbi je podlegel v nekaj minutah, še preden so mu reševalci mogli sploh kaj pomagati. Deseta žrtev nesreče pri Zaluki Karlova«, 9. aprila, o. Včeraj popoldne so nameščenci elektrarne v Ozlju potegnili iz vode pori slapom truplo, v čigar obleki so našli legitimacijo na ime Marijan Gorišek. Ponesrečenec je bil star 16 let ln doma iz Tržiča. Mladi Gorišek je potoval usodnega dine, ko se je pripetila železniška nesreča pri Zaluki, z vlakom domov iz Bakra, kjer je bil gojenec brodarske šole. da bi preživel velikonočne praznike med svojci. Z najdbo njegovega trupla je bila ugotovljena deseta smrtna žrtev, ki jo je zahtevala velikonočna ž®-lesiifkg nesreča, Naši kraji in Ijudfc Dr. Gustav Gregorin Ob današnji 83-letnici Danes obiiaja 80ietnico svojega življenja bivši senator in bivši član Jugoslo-venskega odbora g, dr. Gustav Gregorin. Rodil se je 10. aprila 1. 1830 v Sežani, kamor so se priselili njegovi starši iz ljubljanske okolice. Gimnazijo jo študiral mladi Gregorin v Trstu, pravo pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil L 1882 pro-movirj-ji. Fo poncJpientskih letih se je nastanil kot odvetnik najprej v Sežani, a že leto nato, to je 1. 1892 se je preselil v Trst, kjer je odprl prvo slovensko odvetniško pisarno v tem mestu. Kmalu se je uveljavil kot energičen zastopnik narodnih pravic in postal je glavni orgae si • zator Ptržaških Slovencev. Pc rjigovi luc-utlv! so Slovenci p nič nastopili pri tržaških občinskih volitvah in Gregorinova lista je dobila 64 glasov. 20 let pozneje je to število naraslo na 14 tisoč. Ime dr. regorina je najtesneje združeno z zgodovino narodnega pokreta v Trstu in v Primorju sploh. Slovensko šolstvo ob našem Jadranu je upravičeno proslavljalo dr. Gregorina kot svojega prvo-boritelja. Ustanovil je tiskarno in list Edinost«, ki se je iz skromnih početkov razvil v ugleden dnevnik ter pred vojno dosegel za takratne čase velikansko naklado 10.000 izvodov. Nepozabne so zasluge dr. Gregorina za izgraditev gospodarske organizacije Slovencev na Tržaškem. Tržaška posojilnica in hranilnica ga je štela med svoje soustanovitelje in velika ideja gradbe Narodnega doma je najtesneje povezana z delovanjem dr. Gregorina. Odlično je dr. Gregorin sodeloval tudi pri ustanovitvi Jadranske banke. Sploh ni bilo nobene pomembnejše narodnopolitične, kulturne in gospodarske akcije, pri kateri se ni bil iniciativno in v največ primerih vodilno uveljavljal dr. Gregorin, od Dijaškega podpornega društva do Sokola in Ruskega krožka, od Akcijskega društva za morsko kopališče v Grljanu do Političnega društva »Edinosti«, ki je vodilo vso politiko slovenstva. Dr. Gregorin se je uveljavljal v tržaškem občinskem svetu, bil je poslanec v goriškem deželnem zboru od 1. 1911 pa dižavni posla nec na Dunaju. V vsej slovenski, a tudi širši jugoslovenski javnosti je Gregorinovo ime imelo avtoritativen značaj in je bilo spoštovano pri pri jate'jih in nasnrotnikih. Ko je nastala svetovna vojna in se je v Londonu pod vodstvom dr. Trumbida osnoval Jugoslovenski odbor, je bilo treba poslati v odbor legitimirane zastopnike ju-goslovenske misli neposredno iz narodne predine Na tajni konferenci v Tr'tu v začetku leta 1915. so se navzočni slovenski ln hrvatski delegati odločili, da zaprosijo dva najuglednejša moža našega političnega življenja za to žrtev. Bila sta to dr. Gustav Gregorin in pokojni dr. Dinko Tri-najstič. Dr. Gregorin, ki si je bil v Trstu ustvaril odlično odvetniško pisarno, je tvegal vse, eksistenco in bodočnost. Disciplinirano se je uklonil sklepu in emigriral preko Italije v London, kjer je postal eden najodličnejših članov Jugoslovenskega odbora, spoštovan zaradi svoje delavnosti in lojalnosti od vseh. Za časa mirovne konference je dr. Gregorin deloval v Parizu kot preizkušen svetovalec naše mirovne delegacije. Po sklepu miru se je dr. Gregorin vrnil ▼ domovino in se nastanil v Ljubljani. Politično se ni uveljavljal, pač pa se je predvsem posvečal študiju gospodarskih problemov ter je zlasti o našem valutarnem vprašanju objavljal v revijah in drugih publikacijah tehtne članke. Domovina se mu baš ni izkazala za posebno hvaležno. Veliki kralj je sicer priznal njegove zasluge z visokim odlikovanjem, a narodna skupščina je z majhno častno pokojnino le skromno plačala dr. Gregorinu velike žrtve, ki jih je bil doprinesel na oltar domovine v materialnem oziru. Ko Je bil ustanovljen senat kraljevine Jugoslavie, je kralj Aleksander med ostalimi zaslužnimi rodoljubi tudi dr. Gustava Gregorina postavil za senatorja. V senatu je osta, do 26. avgusta 1. 1939. V novih razme:an zi dr. Gre^orina v senatu niso našli več mesta. Svojo 801etnico obrala častil rodoljub v telesni in duševni svežosti. spoštovan in cenjen od vseh, ki po-najo njeeovo delo, ln priljubljen pn vseh. ki so prišM s tem ljubeznivim možem kdaj v dotiko. Ime dr. Gregorina je neločljivo snoieno z našim narodnim podvigom ob Jadranu in v T morju. Zapisano je v zgodovini našega osvobolenja, vsem nam je vzor čestitesra, nesebičnega narodnega de'avra in voditelja. Zvest vel:ki ideji kateri ie od nekdaj služil, pros'avlja dr. Gustav Greeorin svoj visoki življenjski mhilei in nacionalna javnost, ne le slovenska, temveč vse Jugoslavije mu ob tem dnevu izkazuje svoie globoko spoštovan te in izreka svoje prisrčne čestitke: da bi zaton niegoveea živlienja bil srečen in da bi mu bilo usm'n za višie bolniško zavarovanje okroe 39 7 milijona dinarjev. S tem denpriom je mo?roč<> urerliti ceneno, riame-ì ščepsklm potrebirn ©^ovsr» sijočo preskrbo za nrimer bolezni, starosti, onemoglosti, smrti. brezposelnosti, kakor pa je sedanja ureditev. zagorskega revirja Pritožba zaradi praha m cementa Zagorje, 9. aprila. Kakor opažamo, ima TPD velik interes na tem, da opremi zagorski rudnik z različnimi najmodernejšimi napravami, da bo lahko dajal čim več iz svojega podzemskega bogastva. Po znatnih investicijah za rov Kotredež, ki je zdaj kljub kompliciranosti moderno opremljen, so uredili tudi loški rov, kjer se pričakuje velik razmah proizvodnje in vsega rudarskega gibanja. Odkar je v Toplicah preko potoka Medije postavljen most, hite z delom za novi najmodernejši šaht Jugoslavije. Obenem so tudi pričeli urejati novi rov proti Podstra-ni. Novi šaht bo v zvezi z raznimi rovi raz-veden na vse strani in bo lahko dvigal naenkrat od 10 do 15 vozičkov. Ker je velika t zahteva po večji proizvodnji, se vrši delo ! brez prostanka. Ljudje pravijo, da bo ožji zagorski ckoliš kmalu ves preluknjan v globini do 400 m. Dela in zaslužka je dovolj, kar je razvidno tudi po zaposlenosti rudarskih upokojencev, vajenih vseh del. Nezadovoljni pa so mladi nezaposleni, ki ne morejo dobiti stalne zaposlitve. Vzrok, da se prvenstveno zaposlujejo upokojenci, je menda v tem, da družbi ni treba plačevati raznih obveznosti za socialne sklade, ki bi jih sicer bilo treba plačevati za mlade nove uslužbence. Ta zadeva se dotika tudi stanja Bratovske skladnice, posebno še pokojninskega sklada, pri katerem dosedanji prispevki ne krijejo izdatkov za številne upokojence. Vče- raj In dane* je bd na kraju sedanje normalne rudniške železnice velik komisij?*»1 ogled. TPD je zamislila, da bo namesto s kurjenimi lokomotivami poslej vršila ves promet od železniške postaje do rudniške separacije z električno vlačilnico. Naprava bo precej draga, toda po računih družbe se bo dobro obnašala. Obstanek rudnika je bil zaradi neizčrpnega bogastva že davno zagotovljen. Zasluge pa imajo z ravnateljem ln obratovodji na čelu prav vsi, ki vrše svojo težavno in odgovorno službo. Ena reč pa je, ki razburja nekatere posestnike Zagorja, Polšnika in št. Jurja pod Kumom. škodo jim dela kakor trdijo, črni premogovni prah in pepel cementarne. Odkar je napravila cementarna v Trbovljah svoje silose, je mnogo pepela, električna centrala pa uporablja za kurjavo premo- govni prah. Prizadete občine so že oposorfla * d«-»«ibo, da jim prah in pepel delata škodo na drevju, travnikih ln v rastlinstvu vobče. Kadar zanese veter prah na okrog, je p»-vsod črno; če pa se raznaša pepel cementa, je pokrajina sivo posuta. Po prahu SO potoki ali domači studenci čnd in voda nI pitna. Pepel cementa pa strdi vse, ako zapade deževje. Protesti doslej niso bili upoštevani, zato so prizadete občine izročile zadevo v roke advokatu dr. žužku lz Ljubljane. Prišel je v nedeljo v Zagorje in so se pri šklendrovskem mostu zbrali vsi oškodovanci. Kakor se čuje, bodo najprej zahtevali odškodnino in preureditev obratovalnih naprav, da ne bo škode. Zadeva povzroča precej hude krvi, in je le želeti, da se konča v zadovoljstvo obeh prizadetih strank. Italijanski kulturni institEt v LpMpni, ki je bil svečano otvorjen snoči v navzočnosti zastopnikov oblastev in kulturnih krogov Predsednik instituta prof. dr. Maver med novinarji :BÈ m i smm f « mmKm Citalwca s knjižnico Pogled v predavalmco Kolašice ob grobu visaške gospe Ljubljana, 9. aprila V nedeljo je Kolo jugoslovenskih sester pod vodstvom predstavnice gospe Majaro-nove priredilo ob drugi obletnici smrti lep spominski izlet na Visoko. Spominu plemenite pokojnice se je poklonilo veliko število kolašic matičnega društva m podružnic. Štirje natrpano polni avtobusi so pripeljali preko 120 kolašic na Visoko, kjer jih je ob gomili sprejel domačin gosp. dr. Ivan Tavčar s soprogo. Na grobnico je položilo lep venec matično društvo KJS, od-bornice in članice pa so poklonile šopke pom'adnega cvetja. Predsednica sestra Ma-jaronova se je poklonila veliki pokojnici s prisrčnimi besedami, ki so privabile navzočim solze v oči. Po dvominutnem molku, ki je sledil govoru, je položila v imenu jeseni kih kolašic njihova predsednica na grob lepo lavorjevo srce, sestra Maša Gromova pa v imenu internata Franje Tavčarjeve šopek pomladnih cvetlic. Po tej ganljivi spominski svečanosti so si obiskova'ke ogledale visoško domačijo ■ spomini na dr. ivana Tavčarja in njegovo soprogo. Nato so se odpeljale v Poljane, kjer je v imenu vseh kolašic položila sestra prednica Majaronova na spomenik dr. Tavčarja pred njegovo rojstno hišo venec. Sestra Manica Komanova je imela ob tej priliki lep spominski govor. Prisotni so zaklicali spominu velikega moža: »Slava«! S tem je bil oficielni del spominskega izleta zaključen. Poklonitve na grobu Franje Tavčarjeve se je udeležilo tudi številno odposlanstvo JNAK »Edinstva«. Predsednik Du an Zdol-?ek je položil na grob Uvorjev venec s tro-bojnico, Danilo ŽolgaT p« se je ▼ kratkih besedah spomnil veflikih zaslug pokojnice za olajšanje študija siromašnemu dijaštvu. V počastitev njenega spomina je klub ob njeni smrti ustanovil Akademski podporni sklad Franje Tavčarjeve, ki je že večkrat v odločilnih trenutkih nudil pomoč gmotno šibkim akademikom in jim oraogočii tardai jn ji študij. Po poklonit vi pred rojstno hBo dr. hram Tavčarju »o se vsi udeleženci odpeljali v Škofjo Loko, kjer so si ogiedadi zanimivi mestni muzej, kolašice pa so obiskafie svoje škofjeloške sestre. Za J-; voljni z rea lopo uspelo počastitvijo spomina nepozabne pokojnice so »e zvečer izletniki vrnili v Ljubljano s trdnim namenom da bodo rvo-je delovanje po vzgledih in idejah vosoške gospe le še poglobili Sonja Ivančičeva ^..... j j 111,, .w.. ni ww„«">-■ ---- nadarjena absolventka ljubljanskega kon-servatoti jo, ki te Je ospeino predstavil'm našemu koncertnemu občinstvu na novt-narskem koncertu, bo deb utirala Jutri, v četrtek, v novo naitudirant Donizettijmui operi »Lucia di Lämmern»oem. OBIŠČITE od 12. do 28. aprila I940. ŽELEZNIŠKI POPUSTI V JUGOSLAVIJI 25%, V ITALIJI 50% Pojasnila daje: Generalno zastopstvo milanskega velesejma za Jugoslavijo: dipl. Ing. Uroš Mikič, Kralja Petra 36 — Beograd OFFICIO PROPAGANDA DELIBA FIERA DI MILANO — VIA DOMODOSSOLA, »ULANO (ITALIA) in pa ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO — MILANO (ITALIA) HOTEL tden na^diičnejsiu, ia39. povečan in prenovljen. PRINCIPE DI SAVOIA _— Renomlrana restavracija_ HOTEL AMBASCIATORI Moderen hotel, edini svoje vrste Zlasti prikladen za trgovce. Najbolj mirna hiša v centru mesta. m Zakon današnjega življenja Smo šele v tretjem tednu po Veliki noči. bi je bila letos tako zgodnja, da šele zdaj prav občutimo slast pomladnega preroda. In še zveni v nas spomin na mnogo lepih besed, ki smo jih citali ob letošnji Veliki noči. Velik narod imamo za soStda in prav nič ni čudnega, če se zanimamo, kako je on preživel svoje praznike vstajenja, kakšne misli so ga prevzemale. Ali nam dovolite. da prav te dni povzamemo iz veli^egra graškega dnevnika (»Tagespost«. 24. marca) nekatere misli, ki so bile za Veliko noč zapihane v njegovem uvodniku? Zelo poučne so, ne docela nove, toda na nov način povedane. Takele jc bilo zapisano: »Kaj je smisel človeškega velikonočnega doživljanja, ki pa cerkev imenuje misterij vstajenja? To je vera v življenje, na zmago življenja nad smrtjo. Ta vera živi v germanski krvi. Je starejša kakor vsa izročila cerkve.« »Življenje ima svoje lastne stroge zakone, katerim sta podvržena človek in narod. Samo če te zakone izpeljujemo, prevrnemo kamen z groba vrat, skozi katera vodi pot v večnost. Najsi tudi so ti zakoni za posameznika trdi, za skupnost so zdravi, ker samo oni premagajo smrt. « »Prvi zakon: Ohrani čist svoj rod in večno življenjsko silo svoje krvi! Samo po čistosti svoje krvi ostane narod mlad in rase v večnost. Samo čista kri lahko s'?ozi tisočletja praznuje velikonočno vstaienje, samo čista kri zagotavlja rodu primernega duha večnega življenja.« »Drugi zakon: Napravi se močnega! Je pač večna volja prirode, da slabotni ne sme živeti. Samo kdor je krepak, lahko premaga smrt! Volk bo vedno požrl ovco! Skrbi, da naš narod ne bo nikoli pacifistična ovca!« »Zagotovi svojim otrokom in vnukom življenje močnega! Zidaj zanje! Potem bodo že imeli svojo nalogo, da bodo dalje zidali za svoje otroke in vnuke!« Sledi še troje zakonov, ki niso tako zanimivi kakor prva dva. Potem: »Zakon življenja je: krutost... Kot narod stojimo danes v borbi na življenje in smrt. Priroda se bori zoper plutokratično neprirodnost, kri zoper zlato, življenje zdravega naroda zoper plutokratični nadomestek življenja! Vojna se je po sedmih mesecih bojevanja šele pričela.« Ta zanimivi uvodnik je napisal ln podpisal G. H. L. Rindfleisch. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. bt. 30474-32. » Pogreb bivšega senatorja Pavla Vujiča so opravili v ponedeljek popoldne v Užicu na dostojanstven način. Opelo je izvršil žički episkop dr. Nikolaj ob asistenci vseh užičkih svečenikov in menihov iz ovčarskih samostanov. V cerkvi je imel episkop dr. Nikolaj ganljiv govor. Pred cerkvijo je govoril bivši senator g. Sava Ljubibratič v imenu JNS. Pred užičko gimnazijo pa se je poslovil direktor Ostoje Vasilič. V žalnem sprevodu je bilo skoraj vse užičko prebivalstvo in mnogo okoličanov. Glavni odbor JNS je ob smrti svojega člana sporočil družini iskreno sožalje ter položil ob krsto krasen venec. Predsednik JNS g. Peter živkovič je poslal svoj venec z napisom: »Svojemu profesorju in dobremu prijatelju.« Več članov vodstva JNS je poslalo brzojavne izraze sožalja. Iz Ljubljane je brzojavno izrazil družini uglednega pokojnika iskrene besede sočutja generalni sekretar JNS in direktor »Jutra« g. dr. Albert Kramer. * V marcu Je bilo na Jadranu malo gostov in že po tem sklepajo v Splitu, da bo letošnja sezona najslabša izmed vseh po vojni. Mednarodni zapletki povzročajo našemu tujsko-prometnemu gospodarstvu velikansko škodo. Izgubili smo skoraj vse goste iz srednjeevropskih držav. Prejšnja leto je bila že predsezona zadovoljiva in se je po njej lahko zanesljivo sklepalo, kakšna bo glavna sezona. Letos pa so naša najbolj znana kopališča, kakor celo Hvar, bila ves marec prazna. Za Veliko noč je bilo nekaj domačega občinstva in nekaj Madžarov. Parniki so prejšnja leta imeli v marcu že lep obisk, letos pa plovejo skoraj prazni. Paroplovne družbe zato sploh niso uvedle letnega voznega reda, marveč so kar podaljšale zimskega z nekaterimi dopolnitvami v lokalnem prometu. Tudi železniški promet z Jadranom je šibak. Tuj-skoprometne ustanove in posamezni hoteli nimajo nikakih prijav iz inozemstva. Nadejajo se samo madžarskih gostov. Tembolj razvijajo domačo propagando, čeprav pričakujejo, da bo domačih gostov kolikor toliko, vendar ne bodo mogli zadovoljivo nadomestiti izpadka tujcev. * ženska klinika ln porodnišnica v Beogradu je deležna iste usode kakor naš kirurški paviljon v Ljubljani. Preteklo leto so blagoslovili temelje, potem so še pozno v jesen dogradili prizemlje in prvo nadstropje. V takem stanju je zidanje prezi-milo. Zdaj bi bilo treba delo nadaljevati, toda ker se je materijal podražil za 40 odstotkov. zahteva podjetnik povišano plačilo za zidarska ln betonska dela. Ako mu ne bo ugodeno, rajši žrtvuje kavcijo. Ena izmed najpotrebnejših medicinskih ustanov v Jugoslaviji torej čaka na svojo od-Tešitev in čimdalje bo čakala, tem dražje t f $ # è*- bo zidanje. Univerzitetna obiast se bo potrudila, da se zadeva ugodno reši. ♦ Oceanografski zavod v Splitu, ki se že dolgo razkazuje izletnikom, kateri se vozijo v Split ali proti kaštelanski rivieri, bo končno dovršen. Iz kreditov 5 milijonov dinarjev so se te dni pričela zaključna dela. Najprej bodo uredili glavno poslopje, nato pa bodo napravili velik akvarij, dostopen občinstvu, ter velik in majhen morski bazen. Posebna komisija oceanografskega instituta raziskuje morsko življenje pri izlivu Neretve. Podporo v ta tfamen je dala uprava pomorskega prometa. Samo Din 49.""" Vas stane fotografski aparat na zviti fiSm 6/9 — sveže filme od Din 11.— dalje, dobite pri Foto Tourist^ Lojzu šmucu NA ALEKSANDROVI CESTI 8 kjer tudi najkulantnejše zamenjate rabljene fotoaparate za novejše tipe Leice, Contax, Roileflex itd. * Hrvatsko Zagorje je bilo doslej nabolj zapostavljeno, tako so ugotov.li na sestanku zastopnikov Gospodarske Sloge in bivših narodnih poslancev HSS iz vsega Hrvatskega Zagorja. Sestanek je bil v nedeljo v Gornji Stubici in so sprejeli obširno resolucijo, v kateri je nekaj splešno zanimivih predlogov. Kmetom je treba omogočiti cenen kredit. Poskrbeti je treba za napredek vinogradništva in kletarstva ter priskrbeti boljša tržišča vina. Privilegirana družba za silose je prezrla Hrvatsko Zagorje, ki spada med najbolj obljudene in obenem najbolj siromašne pokrajine. Banska oblast mora poskrbeti, da dobi Hrvatsko Zagorje veliko skladišče za žito (turščico), kjer bo prostora za najmanj 200 vagonov, postavljeno pa naj bo v Zaboku ali Velikem Trgovištu. Urediti je treba hladilnico za zaklano perutnino in jaica v Zlatarju - Bistrici. V Gornji Stubici pa naj se postavi skladišče za jabolka. Ban naj odobri kredit enega milijona dinarjev za ureditev dveh perutninarskih stanic v Hrvatskem Zagorju po bolgarskem zgledu. Vsa pozornost naj se posveti domači obrti, vršijo naj se tečaji, središče domače obrti pa naj bo pri obrtni šoli v Zagrebu. * Vsako povišanje cen je zabranjeno v hrvatski banovini za vrsto najpotrebnejših živil. Mestni tržni odsek v Zagrebu je pozval prebivalstvo, naj vsako povišanje cen nujno potrebnih živil po 30. marcu prijavi njemu, da bo proti krivcem uveden kazenski postopek. Kakor smo zabeležili, se na Hrvatskem tudi najemnine ne smejo povišati. Predstavniki zveze za zaščito najemn kov banovine Hrvatske so se zgla-sili na banski oblasti in predložili predstav-ko, da bi se čimprej regulirale najemnine stanovanj in lokalov, ker da so razni špekulanti v teku mescev, ko se pričakuje nova uredba, izkoristili čas v svoje namene. Zaenkrat se bo v Zagrebu podražil samo tramvaj. Mestna električna centrala je sporočila mestnemu načelstvu, da so se podražili vsi proizvodi potrebni za proizvajanje električne struje. Doslej je zagrebški tramvaj plačeval kilovatno uro po dinarju, poslej pa bo moral plačevati po 1.50 din. Zaradi tega se pričakuje pooraženje tramvajskih voznih listov. patentirano in preizkušeno sredstvo proti ognju - vžlgalnim bombo m za les, lepenko, aluminijevo pločevino itd. »ANTIGNIT« dr. z o. z. v Guštanju * Prvi skok preko kože v Zagrebu. Brez velikih ceremonij so letos v Zagrebu odprli na tehnični fakulteti rudarski in to-pilniški odsek. »Novosti« pravijo, da je ta odsek posebno važen, ker so v banovini Hrvatski šele pričeli organizirati rudarstvo in bo banska oblast potrebovala mnogo rudarskih strokovnjakov. Ker je treba izvršiti propagando za rudarstvo med narodom, so sklenili študentje sami, da prikažejo občinstvu stare rudarske običaja in tako zbero potrebna sredstva za svoj odsek na fakulteti. V soboto bodo priredili v Hrvatskem glasbenem zavodu prvikrat skok preko kože, obenem z brucovskim i. pitom. * Cirkus pri čarovniški predstavi. Sre-ten Obradovič, ki ga tudi v Ljubljani dobro poznamo kot čarovnika Fregoli-Reto z go. Fatimo, je v nedeljo zvečer priredil predstavo v Subotici. Sredi predstave je začel razlagati občinstvu: »Prišel sem v Subo-tico, kjer so me opljačkali. Dogovoril sem se za to dvorano za 300 din, zdaj pa so mi jo povišali na 600 din. In niso mi dopustili, da bi izdelal plakate v treh jezi kakor v Novem Sadu: v srbohrvaščini, madžarščini in nemščini: saj me vendar gledajo ljudje vseh treh narodnosti.« Nekateri gledalci so ugovarjali in mu očitali, da laže Ker pa je bila večina za to, da se predstava izvrši, se je občinstvo pomirilo in Obradovič je žel velik uspeh. Takoj v ponedeljek zjutraj pa je bil poklican na policijo, kjer je izpovedal, da so ga v Subotici res skušali šikanirati in izkoriščati. Pravi, da je po vsem svetu Siril sloves Ju- i goslavije. Od avstrijskih oblasti je bil svoj • čas v Bosni obsojen na smrt in ne dopušča, da bi kdorkoli podvomil o njegovi narodni časti. Policija ga je kaznovala z globo 500 din in zagovarjati se bo moral še zaradi očitkov, da so ga v Subotici »opljačkali«. * še vedno kradejo Križe po hrvatskih pokopališčih. Poročajo iz Petrinje, kako so bili pred nekaj dnevi presenečeni prebivalci Bučice pri Glini, ko so zjutraj opazili, da so s pokopališča izginili vsi železni križi. Preiskava je našla sledove, ki so vodili v skladišče trgovca s starim železom v Glini, Davida Flohra. Pri njem so še našli kose razbitih križev. David Flohr pa je orožnikom pokazal potrdilo občinske uprave v Bučici, da so bili križi zastareli in da se lahko prodajo. Seveda se je takoj izkazalo, da je bilo potrdilo ponarejeno, žigosano pa s pravilnim žigom. Trgovec David Flohr je kupil okrog 300 kg razbitih križev. Dogodek dovolj značilno kaže, s kakšnimi zvijačami pridejo skrunilci grobov do denarja. Ker manija zbiranja starega železa s pomočjo tatvin ne pojenja, so marsikod na Hrvatskem postavili straže na pokopališčih. * Na sodišču je usmrtil nezvesto ženo. V Garešnici se je lani 18. decembra odigrala na okrajnem sodišču družinska žaloigra, ki je zdaj dobila svoj epilog pred okrožnim sodiščem v Bjelovaru. Mlinarski pomočnik Josip Stankič iz Garešnice je 12 let živel s svojo ženo Maro, ki mu je rodila dva otroka, nazadnje pa mu je postala nezvesta. Zaradi razprtij sta šla na sodišče in tu je mož zabodel ženo. Zdaj se je moral zagovarjati v Bjelovaru. Sodišče pa je upoštevalo vse bridke okolnosti in je Stankiča oprostilo. * Huda nesreča mladega ciganskega očeta. V Rosalnicah pri Metliki se je zgodila huda nesreča, ki je mladega očeta cigana skoro stala življenje. Za malega ci-gančka je ciganski oče dobil botre s Hrvatskega. Ko so dete ponesli h krstu, je srečni očka pripravil nekak možnar, da bi botre ob povratku sprejel s streh in tako dvignil svečano razpoloženje. Mož pa je le premalo previdno ravnal z nesrečno pripravo, ki je ni bil vajen. Ko je oče Janko Hudorovec opazil vračajoče se goste, je možnar opalil", pri tem pa sam padel tako nesrečno preko možnarja, da mu je ves naboj udaril v obraz in mu ga ožgal. Na mah se je veselje prevrglo v žalost. Nesrečnik je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer mu bodo skušali rešiti vsaj oči. * Brat nad brata. V Igru sta se sprla kmetovalca Ljubomir in Gliša Bogojevič. Prepirala sta se zaradi delitve posestva Najprej je Gliša z vilami pomeril Ljubo-miru glavo. Nato je Ljubomir segel po sekiri in razčesnil bratu lobanjo. Prijavil se je oročnikom, ki so ga oddali sodišču. * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ulica 11. Danes ob 20.30 se bo predvajal kinematografski narodopisni flmv Turopolju, kot dodatek pa filmske skice iz Macedonije. Vstop prost. * V nedeljo s smuči na Zelenico. Prijave Putnik. (—) * Pesek, gramoz, kamenje. Gostilna Vodnik, Podutik. (—) h Llsibflasie u— VpisivanJe v tečaj za min de matere in odraslo ženstvo bo v d žavnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (dom kraljice Marije) vsak delavnik dopo'dne tudi telefonsko na št. 44-71. — Popoldanski tečaj bo ob torkih in petkih od pol 17 do 18. ure in je brezplačen. Pričetek te?a tečaja bo 23. aprila ob 17. uri. — Večerni tečaj bo vsak uonedeljek in sredo od 8 do 9.30 Pričetek tega tečaja bo dne 24. aprila ob 20. Vsak tečaj traja 12 ur. Kis£wfte srečke državne razr. loterije v glavni kolekturi ,Vrelec sreče1 ALOJZIJ FLANINŠEK, Lpibfjana,, Beethovnova uh 14 — teleiai? 33*10. u— Opozorilo telefonini naročnikom Obveščajo se vsi telefonski u&ročniki, da poteče 15. t. m. rok plačila redne telefonske naročnine in doižn h obrokov instalacije. Vsi telefoni, za katere naročnina ni do tega roka plačana, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika začasno izključiti, za ponovno vključitev pa se mora plačati pr stojbina 100 din Naročniki so čekovne položnice pravočasno prejeli Vse eventualne reklamacije naj se naslovijo na pošto Ljubljano 1 ali pa telefonično na štev. 43-07. šlrzsne e&scmpSsfe SREBRNIH LISIC in vse druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje pn Kli/NARSTVl JÖ2E DOLENC, Sv Petra cesta 19. u — Spored violinskega koncerta Roberta Soetensa, ki bo dne 15. t. m., prinaša dela sledečih skladateljev: Verancini, Bach, Cesar Frank, Skerjanc, Slavenski, Debussy. Delanoi in Ravel. Pri klavirju spremlja violinskega virtuoza gospa Suzana Roche. Koncert bo v veliki Filhar-monični dvorani. Začetek bo izjemoma točn8 ob pol 9. uri zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili drevi in v soboto 13. t. m. ob 20.15 štiriindvajsetič in poslednjič zabavno Nu-šičevo veseloigro »Ujež«. ki je imela nenavaden uspeh, saj so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker je odš^ tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, je uprava upoštevala želje stalnih obiskovalcev, ki spet niso dobili vstopnic, in se odločila še za dve predstavi. Današnja predstava se igra v korist zgradbe Sokola II. Preskrbite si pravočasno vstopnice. t»— Gledališče mladih bo v petek ob 20. v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo »Lepo Vido«. Igro pripravlja Zvo-nimir Sintič. Pri predstavi se bodo ljubljanski javnosti predstavili mladi talenti Svetekova, Kačičeva, Batteiino, Blanč, Ko-vič, Raztresen, Starič, Stiglic, Zemljan in govorilni zbor, ki ga je naštudiral Jože Borko. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, si nabavi vstopnice v predprodaji, ki bo v četrtek in petek od 10. do 12.50 in od 15. do 18. U— Ljudska univerz», Kongresni trg, mala dvorana F»lharm°nije. Danes, v sredo, bo zadnje redno predavanje v tej sezoni. Predaval bo primarij umobolnice na Studencu g. dr. I. Kanoni o temi: Sodobno zdravljenje duševno bolnih. Vstop prost. Začetek ob 20. uri. u— Martin Kojc. avtor »Učbenika življenja« in drugih življenjskih knjig, sprejema v hotelu »Metropolu«. Ljubljana, dnevno od 3. do 6. popoldne. Praktični življenjski pouk, tehnika življenja, vsestranski preporod in podvig, posvet v vseh kočljivih življenjskih položajih. (—) u— Rezervne oficir je-poročnike, ki se nameravajo javiti za kapitanski izpit, opozarjamo, da poteče rok za vlaganje prošenj 15. t. m. Formalarji so članom pododbora na razpolago v društveni pisarni. Tudi naročnike oficirskih torb vabimo, da pridejo ponje. Pododbor Ljubljana. u— JNAD Jugoslavija: Drevi ob 20. bo v društveni posvetovalnici I. redna seja upravnega odbora in načelnikov sekcij. Tajnik L ■ —i ———■ »WWMMWMMgMPWMMW**» 11 MU*' 1 — .......■ Senzacijonalne pustolovščine, napete do skrajnosti, kot jih še niste videli v nobenem sličnem filmu! I. DEL: GROZA V PRAGOZDU sen ~ Vsled velikega zanimanja za ta film predvajamo istega še danes in jutri! KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16., 19. in 21. uri. Odlična hcmedtfa francoskega duha in satire Glavni igralec in režiser ženijalni . • SACKA GUITRY J^j l ducata ponesrečencev. Na Brdu ie I81etna delavka Bernard-ka Murnova zaposlena v tvorn ci Zike, tako nerodno stopila, da si ie zvila nogo Pred Kremžarjevo tovarno v St Vidu je padel Janez Osredkar delavec z Brezovice, in dobil nerodne notranje poškodbe. Pred Gasilskim domom v Šiški je neki avtomo-bilist podrl ključavničarja Janeza Artača s Celovške ceste Artač ie prav tako dobil notranje poškodbe. Na Galjevici Da je padla 121ptna služiteljeva hčerka Viktorija Zabukovčeva in si zlomila roko. u— Sokol Ljubljana II. vabi članstvo in prijatelje, da posetijo v Šentjakobskem gledališču veseloigro »Ujež« drevi ob 20.15. katere pribitek je naklonil oder za dograditev našega dema v Trnovem Vstopnice po normalnih cenah dobile v Mestnem domu pri gledališki blagajni. Pridite in pomagajte graditi. Cdbor. Iz Celja e — Koncert v proslavo 80-letnice skladatelja Rista Savina v Žalcu. V Sokol-skarn domu v Žalcu se bo pričel v soboto 13 t m. ob 20. svečan koncert v proslavo 80 letnir-e slovenskega skladatelja in žalskega rojaka Rista Savina. Uvodno besedo o skladatelju bo govoril skladatelj g. Cini Pregelj iz Celja, pred odmorom pa bodu slavnostni nagovori. Spored koncerta. ki obsega slavljenčeve skladbe, bodo izvajal- Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane solist: pevci gg. Roman in Tone Pe-trovčič ter Milan Jug. čelist prof. Cenda See! bauer in pianist g. prof. Pavel Sivic iz Ljubljane. Prebivalstvo Savinjske doline in Celja je vabljeno, da se udeleži svečanosti v čin' večjem številu. e — Tekme najboljših sokolskih telovadcev Jugoslavije v Celju. V nedeljo, 28. t m. bodo v Celju, najbrž v Mestnem gledališču, tekme najboljših telovadcev Saveza Sokola kralievine Jugoslavije. Tekmovalo bo okrog 20 telovadcev iz Ljubljane, Eeograda. Subotice itd. Občinstvu bo dana prilika, da si ogleda tekme sokolskih telovadnih prvakov, zato na nje že danes opozarjamo. Podrobnosti o prihodu tekmovalcev ter uri in kraju nastopa bomo pravočasno objavili. — Sokolsko društvo Celje-matica. e — Sezona gostovanj mariborskega gledališča v Celju je podaljšana do 31. maja. Narodr.o gledališče v Mariboru bo priredilo v celjskem gledališču še dve glasbeni predstavi in eno dramsko. Dramska predstava bo v petek 19. t. m. ob 20. Gostje bodo uprizori'; igro »30 sekund ljubezni«. Glasbeni predelavi bosta v nedeljo 5. maja in sic^r cb 15 Straussova opereta »Cigan baroni in ob 20. Gorinškova opereta »Vse za šaloe. Kljub podaljšanju sezone se ki-nodinar ne bo pobiral. e— Socialnemu skladu Sokolskega društva Celja - matice so darovali namesto venca na grob brata Matka Smida, pod-ravnatelja podružnice Prve hrvatske šte-dionice v Celju g. F. S. Lukas 200 din, gg. dr. Anton Novačan in Drago Sirec ter ga. Malči Sirčeva pa po 100 din, skupaj 500 din. Uprava Sokolskega društva Celja-matice se plemenitim darovalcem iskreno zahvaljuje za velikodušni dar. — Sokolsko društvo Celje - matica je namesto venca ra grob nepozabnega brata Matka Smida nakazalo društvenemu socialnemu skladu 200 din za taborjenje enega revnega pripadnika matičneea društva Sokolskemu socialnemu skladu stareiših sester v Celju je daroval g. Josip Cizelj 200 din namesto cvetja na grob svojega zeta g. Matka Sm'da. — Brat dr. Ivan Sket, odvetnik, je izročil Soko'skemu društvu Cellu-matici iz neke kazenske poravnave 100 din. e — Pohitite in si še danes nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije y podružnici »Jutra« v Celju! Iz Mari&sffa a— Spremembe pojesti. Po stati-tiki o spremembi posfsti v Mariboru je prometna komisija v i.etu 1939. odebr la sledeče nakupe prej slovenske posesti v mariborskem okraju: Viktor Berglez in Luiza kat. vi. št. 239 kat. občine Studenci. Scherbaum Hilde. Gunther mlajši in Stieger L se'ote. roj. Scherbaum, vi št. 110. 112 in 121 kat. obč. Studenci. 7. 75. 152.159. 202 kat cbč. Zgornje Radvanje. vi. št. 4. 12, 18. 61 261. 305. 306 307, 453. 456. 483. 511. 521 kat obč. Spodnje Radvanje ter vlež. št. 54 kat. obč. Hočko Pohorje. Tscharre Josip. Maribor, vlož. št. 225 kat. obč mesto Maribor. V letu 1938. £ta bila odobrena dva nakuna v Mariboru in sicer: Ussar Ivanki, kat. obč. Grajska vrata, in Hühner Hildi. kat obč. Koroška vrata. Leta 1937. je bilo odobrenih 10 prenosov posestev iz slover.sk:h v nemške roke "in sicer deloma v mostu, deloma v katastrskih občinah Studenci, Tezno. Košaki in Spodnje Radvanje. Leta 1936. je bilo teh prenosov 5. Skupno število prenosov v zadnjih štirih letih znaša torej 20 v Mariboru in okolici. a— Za literarni večer, ki ga prirede v nedeljo ob 20. člani Umetniškega društva Torkar, Kiauta, Mrzel. Kran j c in Bartol iz Ljubljane v Narodnem gledališču, vlada v naši kulturni javnosti živahno zanimanje. Občinstvo se naproša, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji. a— Lektorica ga Copelandova je predavala v dvorani Ljudske univerze o Orknev-skem otočju s posebnim ozirom na kulturne, folklorne in prirodopisne prilike. Predavala je v slovenščini in so vzbudila njena izvajanja toplo priznanje občinstva, med katerim so bili zlasti člani Angleškega kluba Odlično predavateljico je pozdravil prof. Bunc. a— ' Močna slana je pobelila t noči na torek Maribor ter okolico. Trajala je do četrt na osmo zjutraj. Minimalna jutrnja temperatura je bila včeraj 3 st. C pod ničlo. Za marib. okoliš se napoveduje malo oblačno in toplo vreme. a— Nova akcija mariborskega obrtništva. Banska uprava je odklonila pritožbe obrtniških združenj proti likvidaciji strokovnih združenj našega obrtništva, ker jih niso vložila potom zbornice TOI. Mariborsko obrtništvo je zaradi tega precej razočarano, saj se je za nje zavzela celo neka znana mariborska oseba, in pripravlja novo akcijo v zaščito svojih strokovnih združenj. a— Upra\'a mariborskega pododb. združenja rezervnih oficirjev poziva rezervne oficirjev v činu poručnika, ki bi želeili polagati izpit za kapetana II. stopnje naj se takoj javijo pri odboru, kjer izvedo vse podrobnosti. Rok za vlaganje prijav je 15. apriL Uradne ure pododbora so vsako sredo od 19. do 20. ure v društveni pisarni v Narodnem domu. a— Guštanjčan se oglaša lz Španskega ujetništva. Med ujetniki, ki so se udeležili španske državljanske vojne, pa so pozneje prišli v ujetništvo, je tudi Jože Kraksner iz Guštanja. Po večmesečnem molku se je oglasil s pismom materi, ki ji med drugim sporoča, da mu gre za znamko in pismo — plača treh dni. a— Namesto cvetja na krsto podravna-telja Matka Šmida je daroval g. podravna-telj dr. Janko Orožen 100 din mariborskima podružnicama CMD. a— Kulturni večer bo 16. t. m. ob 26. v tuk. Ljudski univerzi. Nastopi naš znani tenorist g. Sllavko Luikman, pri klavirju spremlja kapelnik J. Jiranek. Ljubljanski režiser g. Milan Skrbinšek reciti» domača in tuja dela a— Lep eksemplar pižmovke so ajdi na posestvu odvetnika ir. Hojnika v Zgornji Polskavi. V tamošnji okolici niso zapazili drugih gižmovls, 1. Krepi rast las 2. Prhaj izgine, lasje ne izpadajo 3. Ugonablja za lase Škodljive parazite Trilysin, na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las s Trilysinom«. *Mr. OTO M. JAKfilč, ZAGREB, Mažuraničev trg 5 Iz danske prestolnice K od an J: magistrat K od an j, prestolnica Danske: grad ln borza Moč propagande Sardiste, sir m olje iz Amerike Iz Londona poročajo: Propaganda zaveznikov po vsej priliki daleč zaostaja po učinkovitosti za nemško. To dokazuje nad vse jasno dogodek, ki ga je časopisom sporočil lord Stamp, predsednik upravnega sveta železniške družbe London-škotska. Lord je nedavno dobil pošiljko iz Amerike, ki mu jo je poslal iz Philadelphije neki njegov dober prijatelj. Naslovnik je z veliko radovednostjo odprl zavitek in se ni mogel načuditi njega vsebini. Našel je namreč v zavoju trt velike škatlice sardin, majhen hlebček sira, ploščo čokolade, posodico medu in steklenico namiznega olja. Lord Stamp si ni mogel misliti, kaj je prijatelju šinilo v glavo, da mu je poslal to malenkostno zbirko živil. Ugibal je sem pa tja, mislil je, da so to vzorci za morebitne dobave angleški vojski in se je že pripravljal, da jih predloži vojaški intendaci. Drugi dan pa je od istega prijatelja dobil tudi pismo, kjer mu ta spororoča, da je za poskušnjo poslal nekoliko živil; če bodo srečno dospela in če bodo ustrezala, je pripravljen staremu prijatelju redno pošiljati, karkoli si bo želel, da ga tako otme strahovitega pomanjkanja, ki baje vlada na Angleškem. Naivna ameriška dobričina je še dostavila, kako ji je žal, da so Angleži zabredli v tako nesrečo, da zaradi nemške blokade kar umirajo od lakote. Lord Stamp je spoznal, da je prijatelj v daljni Ameriki nasedel tuji propagandi, zato je šel in fotografiral nekoliko živilskih in delikatesnih londonskih trgovin ter posnetke poslal zaskrbljenemu prijatelju. Obenem mu je sporočil nekatere številčne podatke glede britanskega uvoza živil. V oktobru 1939. je Anglija uvozila za 10% več živil nego v istem mesecu 1.1938., v novembru 1939. za dobrih 5% več nego 1.1938. istega meseca, v decembru za 3%, v januarju za dobrih 5% več nego v istih mesecih 1. 1938. Kar se tiče zalog v trgovinah, so bile slednje v oktobru za 24%, v novembru za 21%, v decembru za 24% in v januarju za dobrih 30% večje nego v istih mesecih 1.1938. Kraljevina Danska Danska sestoji v glavnem iz polotoka Jütlanda ter kakšnih 600 otokov. Jütland sam pa je več nego dvakrat tolik kakor vsi ostali otoki skupaj. S Skagerrakom, Kattegatom in Oeresundom tvorita oba Beltà, Veliki in Mali Belt, zvezo med Vzhodnim in Severnim morjem. V gospodarskem oziru je Danska dežela poljedelstva in živinoreje, kajti njena zemlja je zelo plodovita. Nad tretjino prebivalstva živi od zemlje, njiv in gozdov, v manjši meri tudi od ribolova; industrija in obrt dosežeta znatno manjšo stopnjo. Zemlja je umno obdelana in spada po tej strani med najboljše predele v Evropi. Posebno slovi dansko mlekarstvo s proizvodnjo masla. Nasprotno pa je Danska siromašna na zemeljskih zakladih. Premog ln železna ruda ji skoro popolnoma manjkata. Tudi ri-barstvo ni posebno izdatno, značilno je tudi, da mora Danska uvažati velike količine soli. Poljedelstvo ln živinoreja uspevata tovrstno. Pregovor pravi, da prideta »na vsakega Danca dva prešiča«. toliko je število živine v tej deželi. Imovitl farmarji goje plemensko živino. Mlade prešiče pitajo s posnetim mlekom ln skrbijo zanje kakor drugod za otroke. Svinjska mast ln maslo tvorita glavni del danskega izvoza. Krave so poleg prašičev glavna živina na Danskem. Vsak kmet jih ima po deset do petnajst. čudno se sliši, ampak res Je, da Dand porabijo zase bore malo masla, ker se jim zdi predrago. Zadovoljujejo se z margarino, maslo rajši izvažajo. Danski kmet Je zelo delaven in navada je, da delajo gospodarji težje nego njihovi hlapci. Kmetice se oblačijo po mestni noši, živijo dobro in postrežajo tujca z veliko gostoljubnostjo. Vsaka boljša kmečka hiša na Danskem pošlje svojo hčer na »visoko šolo za gospodinjstvo«. S te šole se mlade kmetice vračajo z diplomami, ki jim utirajo pot v novo razdobje življenja. Kardinal Verd i er je umrl V zmedo današnjih dni Je včeraj tirt vest o nenadni smrti francoskega k:* Verdiera, velikega domoljuba Iz danskega življenja Nesreča med V Salernu so hoteli lz neke sobe odnesti mrtveca na pokopališče. Ko so dvignili krsto. so se tla nenadno vdala in zgrmela z delom stopnišča v globino. Krsta s truplom in vsi pogrebci so isto tako padli, štirinajst oseb se je tako težko poškodovalo, da so jih morali spraviti v bolnišnico. Starejša ženska je med tem umrla. ce se ne ves, ziai izveš da so v Pragi odkrili nove Mozartove skladbe, in sicer dva kvarteta in sonato za klavir v A duru; da bo prihodnji četrtek tajna seja angleškega parlamenta; da je Finska v vojni s Sovjeti izgubila tudi 1000 km železnic; da stoji v Južni Afriki pod poveljstvom Wawela mešana armada črnih in belih vojakov, ki šteje 100.000 mož; da so našli v Saxonu (dolina Rhone) v temeljih neke stare vile sarkofag iz svinca. Najdba izvira iz galsko — rimske dobe. V krsti so odkrili dobro ohranjeno človeško okostje; da je angleška podmornica »Tetis«, ki je zaradi svoje nesreče gotovo še vsem v spominu, popravljena in bo pod drugim imenom uvrščena med aktivne ladje angleške vojne mornarice; da je Italija v zadnjih treh letih izvršila modernizacijo oklopnic »Andrea Dorea« in »Duilio«; da se sovjetske čete iz okolice Pečenge ne morejo umakniti s tisto brzino, ki jo predpisuje sovjetsko-finska mirovna pogodba ; da je Italija prve tri mesce letošnjega leta uvozila nad tri milijone ton premoga, od tega skoro dva milijona ton iz Nemčije; da je bila v ladjedelnici v Tržiču (Mon-falcone) v zadnjih petih mescih zgrajena 10.000 tonska ladja »Sidarma«; da se je potopila italijanska podmornica »Guglielmo Marconi« pri Tarentu nad sto metrov globoko v morje; da je odpotoval nemški emigrant vele-industrijec Thyssen, nekdanji privrženec Hitlerja, preko Lizbone v Amerika Danski kralj inšpicira svojo gardo, ki Je zdaj ie razpuščena Oslos posnetek ix letata Dve sliki iz Norveške Trondheim: glavni trg Trondhelm: tehnična visoka šola V deželi brez gospodarja Tristo vasi med Maginotovo in Siegfriedovo črto Posebni poročevalec agencije United Press poroča, kako je v maskiranem avtomobilu francoske armade obiskal vse »ozemlje brez gospodarja« med Maginotovo in Siegfriedovo črto od Vogezov do Mozele. Peljal se je celo skozi baje najnevarnejše mesto vse zapadne fronte v Mo-zelski dolini, kjer se stikajo francoska, nemška in luksemburška meja. Na nekem križišču je vozač zgrešil pot in zapeljal proti nemškim postojankam. Neki francoski stražni vojak jih je z znaki z zastavo še pravočasno ustavil, da so se obrnili nazaj komaj nekoliko sto metrov od žične ovire, ki označuje nemško-francosko mejo. To navaja poročevalec kot dokaz, da je ozemlje brez gospodarja ob svetlem dnevu popolnoma nenevarno. Le redkokdaj je videti tam vojaka in mir je popoln. Ponoči je seveda drugače. Tedaj mrgoli tam patrulj z obeh strani, ki se pogostoma spopadejo. To je pač tudi skoraj vsa vojna akcija na zapadni fronti. Dežela brez gospodarja je pust, kakšnih 15 km širok pas, ki ga je civilno prebivalstvo zapustilo. V njem stoji kakšnih 300 praznih vasi. Te vasi bi lahko zasedli tako Francozi, kakor Nemci, pa tega ne store, ker se na obeh straneh bojé, da bi to potem izzvalo sovražni topniški ogenj, ki mu bilo treba odgovarjati spet z govorico topov. Vasi so zato cele. Zdi ?e, kakor da so jih ljudje šele včeraj zapustili, med tem ko so že pol leta brez stanovalcev. Le če pogledaš bližje, opaziš, da so mnoga okna razbita in da so zastori vsi zaprašeni. Pred neko hišo je bil prevmjen otroški voziček — znak. v kakšni naglici so ljudje zapuščali te kraje. Drugače pa so izginili celo psi in mačke brez gospodarja. Glad in mraz letošnje zime sta jih pregnala. Kmetje so govedo odgnali s seboj in ga ! prodajali v najbližjih mestih vojskL Pre-šiči so ostali brez krme doma, dokler jih niso vojaki poklali. Tako ni v ozemlju brez gospodarja danes nobenega živega bitja. Polj ne obdeluje nihče. Takšen je torej ta pas, v katerem se ponoči srečujejo patrulje. Na francoski strani sestoje te patrulje po velikem delu iz bivših skavtov, ki sedaj lahko pokažejo, kar so se v igri naučili. Čete tega prostovoljskega zbora so spravljene drugje nego ostale francoske čete. Po navadi bivajo v velikih kmečkih hišah, kjer imajo več udobnosti. Vadijo se ponoči in sicer v vseh gozdovni-ških spretnostih, kakor tudi v rabi avtomatskega orožja. Njih člani morajo biti prvovrstni strelci, ki znajo ravnati tudi z ročnimi granatami in posnemati celo ptičje glasove, da se med seboj lahko sporazumevajo, kadar se plazijo ponoči, v oddaljenosti kakšnih 20 m drug od drugega skozi ozemlje brez gospodarja. Končno porabijo ti prostovoljci mnogo časa za študiranje vseh mogočih kart. Vedeti morajo natančno za sovražne strelske jarke, žične ovire in pasti. Napade, ki jih nameravajo izvršiti, poskušajo najprvo za fronto, dokler ne gre vse kakor po vrvici. Ker gre pri njihovih nočnih sprehodih v prvi vrsti za to, da ujamejo kakšne sovražnikove vojake, se izogibajo rabe orožja. Najrajši se plazijo do sovražnikovih žičnih ovir in jih stresajo, da prične nasprotnik streljati s strojnicami in izda tako njih položaj. Potem z nekoliko ročnimi granatami razbijejo izsledena strojniška gnezda, skočijo v strelski jarek, pograbijo nekoliko mož in izginejo spet v temi. Nagrada za to delovanje so vojni križci in druga odlikovanja. Prostovoljci ne dobivajo nobene posebne plače razen desetih frankov dnevno, ki jih dobi vsak francoski vojak na fronti, dočim znaša vojakova plača v zaledju poldrug frank. PregalaKtnI sopotnik če zmoti človeka v vlaku mična plavoSaska Podjeten potnik je v bližini Cunea v Ita-.iji stopil v lokalni vlak, pogledal po ku-pejih in našel, kar je iskal: mlado, mično plavolasko, ki je sedela sama v oddelku. Hitro se je z njo seznanil in ko je vlak privozil v Cuneo, je bilo za takšnega ka-valirja samo ob sebi umevno, da je dvignil veliki kovčeg, ki je ležal v mreži nad mlado damo. Kovčeg je bil neznansko težak, razen tega ni bilo na postaji nobenega nosača ali vozača, tako da je morala mlada dama peš v hotel. Ves sključen od težkega kovčega Moledovalna pisma za Sllmske veličine Poročevalec nekega ameriškega lista je povprašal večino znanih ameriških filmskih zvezdnic in zvezdnikov glede mole-dovalnih pisem, ki jih prejemajo. Zvedel je, da dobiva dvajsetorica najodličnejših umetnikov in umetnic dnevno 50 do 200 takšnih pisem. Posebno po premierah nastane pravcat poplah. Kadar igrajo ulogo kakšnega bogataša, dobe dvakrat toliko moledovalnih pisem kakor običajno, a če bi ustregli vsaki želji, bi morali izdati desetkrat toliko, kolikor znašajo njih do-hodkL je capljal kavalir za njo, a v mislih si je že slikal nagrado, ki ga čaka za njegovo galantnost. Kako veliko pa je bilo njegovo razočaranje, ko se je v hotelski veži izka-zalo, da kovčeg sploh ni pripadal mladi dami! Ves izčrpan in s hudim mačkom je kavalir vlekel kovčeg na postajo nazaj. Tam bi ga bil neki velikan kot domnevnega tatu kovčega kmalu grdo pretepel. Na policijski stanici na postaji se je potem pojasnilo, kako je bilo s stvarjo. Velikan je bil prej sedel s plavolasko v kupeju, potem je našel v sosednem kupéju neke znance in se je preselil k njim, kovčeg pa je pustil v mreži. Ko se je vrnil v kupé, je ugotovil, da je kovčeg izginil. V tem pretetem kovčegu je bila vsa njegova zaloga vzorcev, kajti velikan je bil po poklicu zastopnik neke tvrdke za železnino . . . A N E K T A Bikova osveta Neki mladi kmet v bližini Novare je mladega bika, ki se ni dal privezati k jaslim, v nesmiselni jezi pretepel z gorjačo. Nekoliko dni pozneje je I topil v hlev. da bi živali dal krme. To priliko je žival izkoristila, da je svojega mučitelja s silnim sunkom rogov stisnila ob leseno pteno. Prsni koš mu je popolnoma prebodla. tako da mož v bolnišnici sedaj umira. Najdražji dovtijp Krojač Vavrečka. ki živi v Buenos A re-su je z dobrim dovtipom preko noči postal bogat mož. Neka radijska družba je priredila nagradno tekmovanje za dobre dovtipe. Najboljšega je poslal omenjeni mojster šivanke. Prejel je zanj 2500 dolarjev, pač največjo vsoto, kar so iih kdaj plačali za kakšen dovtip. Danski ljudski ples ? narodnih notali Prisilno cepljenje na Švedskem Kakor ugotavlja švedski zdravstveni urad, razsajajo na Finskem kot pos'edica vojne epidemije, ki se širijo tudi na Švedskem. Švedske oblasti pripravljajo iz tega razloga prisilno cepljenje vsega prebivalstva. Papež Leon XIII. ni maral portretiranja, ker skoraj noben slikar ni mogel dovolj pogoditi njegovega poduhovljenega obraza. Na prigovarjanje svojega tajnika kardinala Vanutellija se je vendar dal slikati, toda tudi ta slika mu ni bila povšeči. Ko je bil portret dovršen, ga Je papež podaril svojemu tajniku Vanutelliju, zadaj pa je z lastno roko zabeležil: Marc. 6, 50.« Vanutelli je pot skal naznačeno mesto v evangeliju sv. Marka ln je čital: »Ne bojte se! Jaz sem!« VSAK DAM ENA »In zdaj, milostiva gospa, izvolite sprejeti naše čestitke k pet in dvajsetemu rojstnemu dnevu ter tridesetletnici nastopa^ nja na odru.. x (»Arch«) Kulturni pregled O vplivu francoske literature na Balkanu V Parizu (Publlcations contemporaines France - Balkans) je pravkar izšla 125 strani obsegajoča knjiga K. S. C h a n d a-n a »L' Infiuence de la Littérature francale dans les Balkans du Moyen - age a nos jours«. Avtor je spisal že dolgo vrsto političnih knjig o Balkanu, posebej še o Jugoslaviji ( »L' Umté Yougoslave et le Roi Alexanüer Ier«, »De la Tragedie Serbe à la Victoire Franco - Yougoslave« i. dr.) ter več romanov, izmed katerih se ta ali oni (na pr. »Le Voyage de Noces à trois«) dogaja na naših tleh. Zato velja K. S Chan-dan za enega izmed francoskih specialistov za Balkan. Njegov novi, zgoraj navedeni spis ima poleg uvoda osem poglavij, sklep, »Apel Franciji« ln bibliografijo. V uvodu poveličuje pisec Francijo, »večno Francijo, čudež harmonije ln mere« in nato označuje poglavitne kulturne zone na Balkanu po vplivih, ki so sodelovali v preteklosti in sedanjosti pri oblikovanju balkanskih narodov. V prvem poglavju obravnava razširjenost francoskega vpliva na Balkanu, vdrugem označuje na splošno balkanske literature in prehaja v naslednjih poglavjih k bolgarski, jugoslovanski, grški, rumunski, turški in albanski (arnavtski) literaturi. V sklepni besedi opravičuje pisec nepopolnost svojega pregleda in se glede mnogih vrzeli že vnaprej trka na prsi z vzdihom: mea culpa ... Za svoj smoter označuje: »dati v meji, ki nam jo dopušča naše skromno znanje, neko idejo o razširjenosti francoskega vpliva na balkanskem polotoku«. V nadaljnjem skuša določiti vzroke, zakaj je ta vpliv močnejši od drugih in zakaj je »duhovna navezanost« med Francijo in balkanskimi narodi za vedno nerazdružljiva? Ne moremo se spuščati v podrobno oceno knjige, ki sicer dobro razlaga splošne pojave, čeprav prehaja marsikje v preočitno propagando in brez potrebe razsiplje patetične besede, ki ne zadenejo vedno v živo. Če se ozremo samo na to, kar je K. S. Chan-dan napisal o Jugoslaviji in če v naprej poudarimo avtorjevo dobro voljo in prikupno stališče, tedaj bi samo želeli, da bi pisec te knjige v bodoče nekoliko razširil svoje stvarno znanje, ki je vendarle preskromno za take naloge in da ne bi grešil iz same površnosti. Takoj v prvem poglavju omenja na pr. pesem »Ilirija oživljena«, s katero je baron Sigmund Loir poveličeval Napoleona, ki je dal Slovencem svobodo, takoj na to pa pravilno pripiše to pesem Valentinu Vodniku in jo v celoti navede (po Ibrovčevi Anthologie Yougoslave). Zagonetni baron Sigmund - Loir se zopet pojavi na str. 43 in šele tam nam postane jasno, da ne more biti nihče drugI nego dobri baron žiga Zois. Tu avtor o Vodniku ponovi, kar je že prej povedal, zato pa — omenjajoč Ilirijo — popolnoma prezre za Francoza vsekako zanimivo dejstvo, da je »Le Télégraphe Of-ficiel« urejal v Ljubljani sam Charles Nodier! V prvem poglavju je med največje balkanske predstavitelje moderne poezije, ki se je razvila pod francoskimi vplivi, t- i-med Grke Kosto Palmasa in Romuna Octa-viana Goyo uvrščen »Slovenec Oton Župančič«, »čigar Elegija manom Mowrna (sic!), porojena iz plahosti, dvoma in trpljenja, je, kakor je dejal njegov rojak Cankar, dala vsej generaciji radostne oči ln pogumna srca« (!). V pregledu jugoslov. moderne literature, kjer pisec darežljivo citira cele pesmi Dučiča. Rakiča, Lukoviča in Matoša, je med največjimi »larpurlar-tisti« omenjen ob Dučiču, Rakiču in Nazoru — »Zupanitch«, ki avtorju nI istoveten s prej omenjenim Župančičem. V knjigi kar mrgole napake te in podobne vrste, ki pa jih ne kaže vseh zapisati na rovaš tiskarskemu škratu, tembolj ker se nekatere dosledno ponavljajo, na pr. Goj za Gaj. Med ustvaritelji našega realističnega romana sta Genon in T. Turcitsch; če sem prav rešil uganko: šenoa in Jurčič. Na str. 46 je omenjen hrvatski pesnik večjega imena, Slovenec po rodu Stanko (Vraza je odkrhnll ali avtor ali tiskarski škrat). Da se pri pisanju tujih imen lahko primerijo razne napake, razumemo; toda tolika zbirka napak, zamenjav itd. priča o čem drugem. Vrzeli ne bomo očitali avtorju, ki si Je bil v naprej izprosil splošno odvezo, vendar je že malo prehudo, če se francoski vplivi v moderni slovenski literaturi končujejo s pesnikom »Zupanitschem« in če ni niti omenjena povojna generacija z A. Debeljakom in drugimi, ki so storili za te vplive več kakor vsi drugi kdaj koli v preteklosti. Kako malo razgledan utegne biti K. S. Chandan, kaže to, da večkrat navaja (iz srbske in hrvatske literature) imena, ki niso v ničemer značilna, prezre pa za francoski vpliv mnogo važnejše pojave in osebnosti. Ali bi ne bilo bolje, če bi ne stikal po raznih priročnikih za imeni in če bi ne delal večkrat čisto fantazijskih karakteristik za nje, zato pa bi bolj prikazal struje in njih rezultate glede na zvezo s francosko kulturo, ker bi francoskemu čitatelju mnogo več povedalo. Kajpak, za tàko obravnavanje vpliva francoske literature je treba več kakor samo »connais-sances modestes«. Hočemo reči: želeti bi bilo, da bi pisci tudi tàko informativno pisanje ln duhovno posredovanje jemali resno ln skušali kar se da zmanjšati število stvarnih napak. Kaj bi rekli Francozi, če bi kdo pri nas pisal o njihovi literaturi tako površno, kakor piše K. S. Chandan o naši književnosti? —o. Režiser Emil Frelih o svojih smernicah Opero »Lucia dl Lammermoor«, režlra g. Emil Frelih, eden najmlajših režiserjev v naši državi Mladi in prizadevni gledališki sotrudnik se je posvetil oni panogi režije, ki je bila doslej prepuščena bodisi dramskim režiserjem, bodisi Igralcem ali dirigentom, a ki je vredna, da dobi tudi pri nas svoje specialiste. G. Emil Frelih nastopa to pot. Za svoje naloge se je dalje časa pripravljal na Dunaju, od- | solistov — kakor zbora, dejanje podp ra-■ joča odrska slika, učinkoviti, stilno pra-! vilni kostumi in tenkočutna razsvetljava, združujejo bistvene potrebe dobre operne režije. O vzorih opernega režiserja Najboljši vzori so sama dela mojstrov. Čim močneje jih režiser doživlja, tem bolj jih lahko ustvarja. Seveda, brez šolanja ni resničnega znanja, toda najtemeljitejši učitelj v vseh poklicih je praksa! Za dramskega in opernega rež. ser j a ni boljše šole kakor je gledališče samo! če ima srečo, da zaradi študija dela z dobrim, izkušenim režiserjem od prve skušnje do generalke, pridobi več. kakor če bi preči tal ne vem koliko knjig o gledališču! (Meni se je posrečilo. da sem delal pri znamenitem mojstru operne režije prof. Erichu von Wy-metalu mlajšem, ki je danes najboljši operni režiser glasbeno visoko priznanega Dunaja.) koder se je nekajkrat oglasil v »Jutru« s svojimi dopisi o gledaliških razmerah. Ob priliki svojega režiserskega nastopa v ljubljanskem gledališču nam je g. Frelih na našo željo napisal nekatere svoje poglede ln misli o nalogah, ki si jih zastavlja kot operni režiser. O novih načelih In metodah v Operni režiji — Kakor nobena umetnost, ne more tudi režijska pogrešati intuicije. Brez notranjega gledanja ni učinkovitega ustvarjanja. Gotovo bo režiser delal po načelih, kakor mu jih dajo izkušnje, nikakor pa ne po metodah. Tako lahko delajo n. pr. jezikovne šole, medtem ko v umetnosti ni nobenih metod. Načela so lahko različna: et.čna. estetska, politična i. dr. Načelo sodobnega režiserja bodi: notranja resničnost pred vsem drugim! Na sodobnem odru naj ne bo nič narejenega, vse bodi doživljeno! Zato je predvsem potrebno resnično vživetje v vse karakterje dela, tudi v najmanjše vloge; samo tako se ustvarja zaključena umetnina. — Naposled: kaj je novo? Novi so bili nekoč eksperimenti Tairovljeva odra, nova so pa bila tudi meininška in moskovska umetnostna gledališča. Med novim in novim je potemtakem lahko velika razlika. Današnji oder ni za to, da rešuje tehnične probleme, marveč da ponazoruje notranje probleme človeka. V tem smislu je bilo tudi gledališče Shakespearja, Irakor so ga sodobniki velikega ustvarjalca doživeli v londonskem »Globe-teatru«, — novo. čas mine, postane površen in prazen, dokler se zopet ne pojavi kdo, Ki razodene svojim sodobnikom prstno, t. j. v podrobnostih doživljeno gledališče. Kaj zahteva torej operna režija? — Operni režiser ustvarja režijo iz duha glasbe, zato je za opernega režiserja najvažnejše: najgloblje doživljanje glasbe. Iz tega doživljanja rešuje nalogo svojega režijskega ustvarjanja. Vsaka muzikalna fraza, tempo da. celo pavza vse ima svoj psihološki pomen, ki se mora prenesti v igro na odru. Niti enega takta ni, ki ne bi bil v režijo tako rekoč vzidan. V oper-ni režij: ima vsako delo svoj bistvu glasbe ustrezajoči stil Stilni občutek in zmožnost vživetja režiserja bo šele odločil o tem ali bo delo popolno. Izbrani lepi glasovi, >bra zmožnost prednašanja pevcev. Zapiski Stanislav Vinaver, eden izmed novotar-skih pesnikov povojne generacije v beograjskem kulturnem krogu, je izdal novo pesniško zbirko »Ratni drugovi«. »Proteus«, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, je pravkar zaključil šesti letnik s številko, ki prinaša na uvodnem mestu članek meteorologa dr. Oskarja Reye »Izredno močan vihar na Ptujskem polju« dalje univ. prof. dr. Alije K o-š i r j a »Teorije o raku«, doc. dr. B. š k e r-1 j a »Rasni drobci« in doc. dr. V. Bohi n-ca »življenje pod milim nebom v Sredozemlju«. Vsi članki so opremljeni z ilustracijami. Med Drobnimi vestmi piše dr. Lavo Č e r m e 1 j o polarnem siju v Ljubljani in o ciklotronu. L. D. M. je prispevala članek »Preko umetn:h do naravnih mineralov«. A. Polenec poroča o novih najdbah pračloveka v Italiji, B. š. o vplivu klime na spolno dozorevanje. L. K. o skalnem plezalcu i. t. d. »Proteus« izdaja v redakciji dr. Lava Čermelja Prirodoslovno društvo v Ljubljani. »Mladi Prekmurec« izhaja že četrto leto v Murski Soboti v redakc ji aka 'emika Ivana Šiftarja in v izdaji konsorcija, ki mu je na čelu dr. Ludvik V a d n a 1. časopis, kulturno glasilo Prekmurja in eden najresnejših pojavov te vrste na severnem obodu Slovenije, je v Ljubljani skoraj neznan. Nepcznanje je krivčno za časopis, ki v simpatični obliki uveljavlja kulturna stremljenja mlade, narodno zavedne generacije v Slovenski krajini. »Mladi Prekmurec« izhaja petkrat na leto. Prva letošnja številka je prinesla na uvodeem mestu Ivana Šiftarja »Novoletno pismo«, dalje pesmico Marike Kardoš »Nocoj« in pesem R. Reharja »V Lendavskih goricah«. Miško Kranjec je prispeval članek »Prek-murje v sliki«, ki v njem razglablja celo treh prekmurskih slikarjev: Jakoba. Sa-gadina in Kiiharja. članek je prav zanimiv ,saj so ti trije slikarji v našem kulturnem središču neznani, čeprav bi tudi tu' zaslužili pozornost. Tri reprodukcije predstavljajo vsakega izmed njih z značilnim motivom. M. M. je prispevala zapiske iz dnevnika »Prvič v Prekmurju«, Ciril Drekonja pa pesem »žnjeci«. ki spominja na vplr/ Zupančičeve »žebljarske«. Branko Rudolf je zastopan s prekmurskim motivom »Tišina«. Ferdo Godina, ki je postal izmed domačinov v epični obdelavi Prekmurja prvi za Miškom Kranjcem, je prispeval črtico »Moj greh«, Vran pa povest »Matija Prelec«. Erna Muser je pesnica soneta »čez leta«, Milan Kajč, znan po gyojih prekmurskih črticah ia povestih, je zastopan ■ pripovedno prono »Draškova pomlad«. Liriko tega zvezka zaključujeta Pajlinova »Soneta«. Franc šebjanič je pisec treh toplo občutenih »Odlomkov iz Budimpešte«: »Dve pesmi«, »Mariška né-nl« in »Slovake, številka se končuje z Zapiski. že imena sodelavcev kažejo, da skuša ta skromni, vendar pa resni časopis združiti v svojih zvezkih vse literarno delujoče Prekmurce in tudi druge, ki imajo kakšen bližji stik z našo starodavno panonsko pokrajino. Želimo mu mnogo uspeha! (Stane na leto 30 din. Naročila pri upravi, M. Sobota, Aleksandrova cesta.) Planinski vestnik je priobčil v aprilski številki članek dr. ing. Franceta Avčina »Obisk Visoki Rateški Ponci (2272 m) sredi zime«, dr. A. Brileja turistični potopis »Nabojs«, prispevek Ratimira Stefano-viča »Na smučkah po romunskih plani- nah«, ki odkriva prt na« najmanj turistična področja, dalje Vinka Mod ca odlomek iz vrvne tehnike »O pravilni ve zavi«, dr. A. Debeljaka posnetek predavanja o gorski bolezni, ki ga je imel dr. GuglieLminetti, izumitelj katranjenja cest. V Obzoru je objavljen dr. J. Tominška ne-krolog dr. Valentinu Korunu. številko, ki je obilno in vzorno ilustrirana, zaključuje Razgled po planinskih časopisih. Leon Daudet, clan Goncourtove akademije v Parizu in eden izmed ideologov francoske desnice, je pravkar izdal knjigo o vzrokih nove vojne »Le Drame franco alllemand«. »Misli biologa«. Francoska književna kritika posveča posebno pozornost prav kar izišli knjigi Jeana Rostanda »Pensées d'un biologiste«. So to kratki zapiski in sentence enega najduhovitejših francoskih naravoslovcev mlajše generacije. SPORT Prvenstvo Jugoslavije v teku čez drn in strn V nedeljo dopoldne na stadiona z udeležbo najboljših dolgoprogašev iz vse države V nedeljo dopoldne bodo startall na stadionu v Ljubljani najboljši dolgoprogašl iz vse države za prvenstvo Jugoslavije v cross-countryju na progi 7500 m. Kakor lani in že več let nazaj je tudi letos odprto vprašanje, kateri klub bo osvojil ponosni naslov drž. prvaka. Dočim je med posamezniki siguren favorit Slovenec Kotnik, sicer član zagrebškega kluba Concor-dije, je vprašanje favorita med klubi več ali manj odprto. Od slovenskih klubov bodo, kolikor je dozdaj znano, postavili moštva Ilirija ln Primorje iz Ljubljane ter Bratstvo z Jesenic. Drž. prvenstvo pa bo branila Concordia iz Zagreba, ki je zaradi odlične forme svojih slovenskih tekačev Kotnika in Srakarja prav za prav favorit tekmovanja. Njeno sigurnost v zmago pa kali slaba forma njenih ostalih tekačev, ki se je zlasti pokazala na izbirnem cross-country prvenstvu za Carigrad. če pogledamo nekoliko nazaj, vidimo v tej disciplini v prvih desetih letih po svetovni vojni veliko premoč hrvatskih tekačev. šele 1. 1929. so naši dolgoprogašl odločilno posegli v to tekmovanje in od takrat imajo v njem stalno odločilno vlogo. Dočim so od 1. 1921. do 1. 1928. prva mesta (razen 1. 1923., ko je bila prva Jugoslavija iz Beograda) zmerom zasedali zagrebški klubi, sta od tega leta naprej osvojila drž. prvenstvo: vse do lani ali Ilirija ali Primorje iz Ljubljane. Do letos so bili drž. prvaki v cross-countryju naslednji klubi: L. 1921. Concordia, Zagreb, 1922. HAŠK, Zagreb, 1923. Jugoslavija, Beograd, 1924. HAŠK, Zagreb 1925. Gradjanski, Zagreb, 1926. Isti. 1927. isti, 1928. HAŠK, Zagreb, 1929. Ilirija, Ljubljana 1930. Ilirija, Ljubljana, 1931. Razveljavljeno, 1932. Primorje, Ljubljana, 1933. Primorje, Ljubljana, 1934. Ilirija, 1935. Ilirija, 1936. Primorje, 1937. Primorje 1938. Primorje in 1939. Concordija, Zagreb. Največkrat je bilo torej prvak Primorje, ki je zmagalo petkrat, nato Ilirija štirikrat, HAŠK ln Gradjanski po trikrat, Concordija dvakrat in Jugoslavija enkrat. Slovenski klubi so torej zmagali devetkrat, hrvatski osemkrat in srbski enkrat. Med posamezniki je bil prvi Slovenec, ki je zmagal na tem tekmovanju Krevs (Primorje) in sicer prvič 1. 1933. in nato še 1. 1936. in 1937. Razen njega pa še Bručan, ki je zmagal 1. 1934. in 1935. ter Kotnik 1. 1939., toda nastopil je za zagrebški klub Concordijo. Nedeljsko tekmovanje bo torej v znaku borbe med hrvatskimi in slovenskimi tekači! Ali bo uspelo kateremu od naših klubov spet povrniti naslov drž. prvaka v Slovenijo? To bomo videli v nedeljo, zato takrat vsi prijatelji lahke atletike na Stadion, da vzpodbujate svoje ljubljence! Občni zbor Gorenjcev na Jesenicah V območja GZSP je bilo laai 55 prireditev, na katerih je nastopilo okoli 850 tekmovalcev Kakor smo na kratko že poročali, je bila v nedeljo dne 7. t. m. pri Mesarju na Jesenicah glavna skupščina GZSP, ki je bila izredno lepo obiskana. Skupščino je otvoril predsednik GZSP g. Pero Vovk, ki je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče, predvsem pa predsednika JZSS g. dr. Ivo Pirca, člana uprava JZSS g. dr. Ferenča-ka iz Ljubljane in predsednika MZSP g. Zorzuta iz Maribora. Predsednik je v kratkih besedah omenjal najvažnejše zimsko-sportne dogodke med letom, predvsem pa je omenjal lepo uspeli III. zlet gorenjskih smučarjev v Tržiču, se lepo zahvalil SK Tržiču za krepko sodelovanje in na kratko orisal razmere med JZSS in GZSP. Tajniško poročilo je podal g. Josip Zupan. Iz poročila je razvidno veliko in uspešno delo GZSP, ki ga je izvršila v preteklem letu. Omenjal je lepo uspeli zlet gorenjskih smučarjev v Tržiču, združen s proslavo 10 letnice obstoja podzveze. Kritiziral je izjave funkcionarjev JZSS, ki da so bile izrečene v Tržiču in odsotnost najboljših gorenjskih tekmovalcev, ki jih je JZSS baš za iste dni poslal v Nemčijo. Podsavez šteje 23 društev in klubov. Najbolj agilni so bili klubi: Bratstvo, Gorenjec, Skala, Bohinj, Tržič itd. Uprava je imela 22 sej. prejela je 586 dopisov, odposlala pa 751. H koncu je poročevalec omenjal še napete odnošaje med JZSS in GZSP zaradi tekme Ilirije v Planici, ker je savezna uprava sistirala prepoved tekmovalcev, ki jo je izdala uprava GZSP na naslov svojih tekmovalcev. Iz poročila blagajnika g. Ignacija Ra-zingerja je razvidno, da je GZSP preje! precej podpore od ministrstva za telesno vzgojo, od Zbornice za TOI. jeseniške občine in JZSS. katerim Izreka najlepšo zahvalo. Z veliko štednjo je blagajniku uspelo, da se je prebil in je še ostalo nekaj denarja za prvo silo. Načelnik tehniške sekcije g. Beno Lan-gas je poročal, da je bilo lani v okviru podzveze 55 smučarskih prireditev, na katerih je nastopilo 851 tekmovalcev in tekmovalk. V teku jih je nastopilo 267, v skokih 233, v alpskih panogah 383 in pri sanka-škili tekmah 28 članov. Razen tega je če 786 tekmovalcev nastopilo pri 12 tekmah, ki so se vršile izven ozemlja GZSP Gorenjski tekmovalci so osvojili vsa državna prvenstva, meštva in posamezniki. Omenjal je zmago Heima na Dobraču nad nemškimi tekmovalci, kar je dokaz da naši tekmovplci postajajo enakovredni onim, ki si že leta osvajajo svetovna prvenstva v zimskem športu. O poročilih se je razvilo dolr-a in zanimiva razprava. Kot prvi je dobil besedo predsednik JZSS g. dr. Phc. ki je v imenu savezne uprave pozdravil zborovalce in jim iskreno čestital k velikim uspehom. V lepih besedah je orisal razmerje med JZSS in GZSP. želel rrirno in vzajemno sodelovanje vseh. ki jim je pri srci napredek smučarstva v naših krojih. ?>tivno. dostojanstveno, a tudi od'očno ie ravrnil trditve, da bi zastopniki J/IS o ^ali na zietu gorenjskih smučarjev v Tržiču omalovaže-valre izjave o zletu. Poudaril je željo, naj bi v bodoče ne bilo nobenih nesoglasij, ki zastrupljajo ozračje meri JZSS in GZSP. V imenu MZSP je navzočne pozdravil predsednik g. Zorzut iz Maribora in poudaril, da vodi pot iz Maribora na Gorenjsko skozi Ljubljano in da MZSP želi. cla še nrprej ostanejo podsavezi Ln s? čimprej izravnajo spori med uprsvo JZSS In GZSP. K besedi so se oglasili še gg. Matija Sušnih, dr. Ferenčak in drugI nakar je bila izrečena blagajniku in upravi rasrešnica. ki je bila soglasno sprejeta. Izvoljena je bila nova uprava, ki io tvorijo naslednji gospodje: predsednik činko-vic Jože, podpredsednik Vovk Pero, tain'-ka: Ažman Drago ln Bnlanč A., blagajnik Ra.zinger Ignac Odborniki: Kozlek, Brun Viktor, Inž. Poženel, Ravnik Stanko Stravisar, Perko Franc, Omejec, Kabič Maks, Klančnik Gregor. Tehnični vodja: Langus Beno. Načelnik mladinskega odseka: čop Jaka. Propaganda: Savinšek. Prireditveni odsek: Stržinar. Kazenski o.: dr. Zalokar. Zdravniški od.: dr. Hafner. Zastopnik vojske: pešadijski kapetan II. klase Dane Ra-dakovič. Pregledniki računov: Smolej Albin in Balon Andrej. Razsodišče: Dr. Potočnik Miha. dr. Bergelj Franc, čop Joža. Novi predsednik g. činkovic je v svojem govoru omenjal svoj spored, ki ga bo dosledno izvajal, predvsem pa v pogledu reorganizacije zimskega sporta v naši ožji domovini ln naglasil, da se Gorenjci v bodoče nikjer ne bodo dali zapostavljati in zahtevajo pri nadrejenih organizacijah tako besedo kakor jim gre po delu in uspehih. G. Pohar je prečital zahteve in želje gorenjskih športnikov v pogledu reorganizacije zimskega sporta. O tem se je razvila daljša in zanimiva razprava, v katero so posegli gg.: dr. Pire, dr. Ferenčak, Zorzut, činkovic, Sušnik in Savinšek. Razprava pa ni dosegla povoljnega rezultata, ker večina vodilnih podsaveznih funkcionarjev misli, da hoče uprava JZSS Gorenjce izigrati. Slednjič je g. Drago Ažman prečital glede reorganizacije zimskega sporta v naši državi daljšo spomnico, ki je bila sprejeta. V '/rst^fc Ptujska Drava protestira proti Lendavi Iz Ptuja nam pišejo: V nedeljo je bila v Lendavi prvenstvena nogometna tekma med Lendavo in Dravo iz Ptuja. Ker ni bilo določenega sodnika, je sodil to tekmo aktivni Igralec SK Lendave, ki pa je imel malo pojma o nogometnih pravilih. Kljub temu, da je bilo moštvo SK Drave boljše, se je tekma po sodnikovi zaslugi končala s 4:0 za Lendavo Značilno je, da je sodnik žvižgal le tedaj, kadar so to želeli domači igralci, ki so razen tega dejansko napadali nasprotne igralce, tako da so bili trije med njimi prav resno poškodovani. Igra ie bila ves čas zelo surova in se Igralci SK Drave po odmoru sploh niso več upali startati na žogo. Proti tej tekmi Je Drava vtožila proteit pri SNZ. obenem pa sklenila, da v Lendavi ne bo igrala nobene tekme več vsp dotlej, dokler Lendava ne bo jamčila za telesno varnost Igralcev na svojem igiišču. ★ 7a nedeljsko meddržavno tekmo z Nemčija je kapetan VNS Boško Slmonovič odredil naslednjih 15 igralcev, izmed katerih bo na Dunaju dokončno sestavil reprezentativno enajstorico. Potovali bodo: Njko-lič. Valja revič, Glišovič, Manola, Draglče-vič. Lechner Dubac Stojiljkovič, (vsi BSK), dalje Wölf), Kokotovič in Glaser (vsi Gradjanski, Zagreb), Petrovič in Lovrič (Jugoslavija) ter Brozovič (Gr.) in Vujadi-novič (BSK). Za vodje potovanja so bili določeni: predsednik VNS dr. Andrejevlč, predsednik HNS dr. Kraljevič in kapetan VNS Boško Simonovic. Na povratku iz Skoplja je beograjska .Jugoslavija v ponedeljek nastopila v Nišu proti tamkajšnjemu železničarju ln po odlični igri pred 2500 gledalci zmagala s 6:1 (4:0). Nekateri listi objavljajo vest lz madžarskega vira, da hoče predsedstvo podunav-skega tekmovanja v Budimpešti razveljaviti nedavno zmago jugoslovenskega ju-niorskega moštva nad rumunskim z 2:0 v Bukarešti. Pravijo, da je baje v našem moštvu igralo nekaj igralcev, starejših od 18 let. Pri našem savezu o tem sklepu Se ne vedo ničesar, zatrjujejo pa, da taki podatki o starosti naših juniorjev niso točni. Nedeljska zmaga Hajdnka nad Gradjan-sklm Je še zmerom glavni predmet športnih razgovorov v Zagrebu. Zdaj prihajajo na dan razne nerednosti, ki so se baje od- ... pa, otall ostanejo vedno Isti, toda otl «o krive, kadar se misli, da oéall ■Im rei zanič. Takrat Je skrajni iti, da se kontrolirajo otl ln stekla. Ta mali trud morate prenesti Ea b lapor Valih o«t. Posebno tedaj, te za korekcijo ▼žamete najboljle stekla: najpopolnejše steklo za očale En pogled v lzloge strokovnih optičnih trgovin Vam pokaže, kje se laliko dobijo Zeissovl proizvodi. Izčrpen prospekt „Punktal" brezplačno pri Carl Zelaa-Jena ali M. Pavlovih - Beograd - pottni predal 411. igrale na tej burni prireditvi in menda se Gradjanski resno bavi z mislijo, da bo proti izidu te tekme protestiral, čeprav zaradi Izgube obeh točk prav za prav ne trpi nobene škode in gre v tem primeru samo za moralni uspeh njegovega gostovanja v Splitu. Zagrebške »Novosti« objavljajo včeraj daljši članek o nedavnem odstopu predsednika Slovenske atletske zveze geometra černeta, v katerem doslovno citirajo pismo, ki ga je g. černe poslal našemu listu in v katerem je napovedal svojo upokojitev. Zagrebški list objavlja h koncu še lastno informacijo v zvezi z znano objavo, da slovenski atleti s pogoji ne bodo nastopili v Carigradu, iz katere je razvidno, da je bil o vsebini omenjene objave obveščen tudi predsednik SAZ. »Novosti« zaključujejo svoj članek z ugotovitvijo, da je omenjena objava vsaj v »Novostih« izšla z znanjem in odobritvijo samega predsednika Slovenske atletske zveze in enega člana odbora. Za nas novo in presenetljivo! „Sportska revija" bo imela odslej posebno slovensko stran Te dni je izšla 19. številka beograjske športne revije z znanim nogometašem Aco Petrovičem na naslovni strani, številka je spet bogato ilustrirana in vsebuje številna zanimive reportaže o zadnjih športnih dogodkih, posebno o nogometni tekmi med Jugoslavijo in Rumunijo v Bukarešti. Zanimivo novost moramo omeniti posebej za slovenske čitatelje te revije, ki bo odslej v redakciji ljubljanskega dopisnika beograjske »Politike« M. Milanoviča imela v vsaki številki posebno slovensko stran. To pot je g. Milanovič napisal dva sestavka o drsalnih uspehih Slovencev in pa o slovenskem ligašu Ljubljani, ki je v teh mescih v hudi krizi, ter objavil tudi tri slike. Sportska revija izhaja zdaj dvakrat mesečno In stane posamezna številka 3 din, polletna naročnina pa 32 din. Denar je treba poslati na čekovni račun št. 60.237, naslov pa je: Eeograd. poštni predal 973. * »Hustrovane sportske novosti« št. 15. ao izšle. Vsebina: Poraz nepremaganega v rednih ali posebnih razmerah? — Dve ne-značajni igri v Zagrebu. — Ljubljana »baksuz« za Split. — Nogometni dvoboj z Nemčijo na Dunaju bo dejansko srečanje med Jugoslavijo in Avstrijo. — 1939. leto je leto uspehov jugoslovenskega tenisa. — »Umazano perilo« na sestanku voditeljev atletov. — Naše in švicarske ocene o Igri med Hrvatsko in Švico itd. — Vmes je še mnogo raznega drobiža in paberkov iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. H. redni letni občni zbor I. Gorenjskega motokluba v Kranju bo v nedeljo 14. aprila ob 9. v dvorani hotela »Stare pošte« v Kranju z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge je treba 3 dni pred občnim zborom pismeno predložiti upravnemu odboru s podpisi petih do glasovanja upravičenih članov. Upravni odbor vabi vse članstvo in tudi prijatelje kluba na to zborovanje. SK Svoboda. Današnjega treninga se morajo brezpogojno udeležiti vsi igralci L. moštva, zlasti Rihter I. in n. ter Acetto. Sprejemajo se tudi novi juniorji bodisi na igrišču ali pa v petek zvečer na članskem sestanku v Delavski zbornici. SK Grafika. Danes ob 17. trening z Jadranom na njegovem Igrišču. Za vse Igralce. tudi za juniorje. V četrtek ob 20. članski sestanek, ob 19. odborova seja. Vsi točno! Iz življenja na deželi Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes v sredo in jutri v četrtek, obakrat ob 20. humoristični film iz dunajskega življenja »Dunajski zvoki«. Za dodatek risani film. Iz Ptuja J— Poslovilni večer. Sokol je priredil v soboto poslovilni večer bratom Sokolom, ki odhajajo v kratkem k vojakom. Večer je potekel v prijetnem sokolskem razpoloženju: Najprej je spregovoril uvodno besedo pod starosta br. Milko Senčar tn nar to je v lepem govoru obrazložil pomen in namen vojaške službe br. prof. Jarc. V imenu načelništva se Je od odhajajočih poslovil br. prof. Zega. Sledile ao še recitacije, nato pa se je razvila prijetna prosta zabava. J— Literarni večer mladih književnikov iz Ljubljane, Torkarja, Kiaute, Mrzeia. Kranjca in Bartola, bo pod okriljem Ljudske univerze v soboto zvečer. Prireditev obeta biti lep kulturni dogodek za slovenski Ptuj. zato vabimo občinstvo, da se ie * čim večjem številu udeleži, BCHEL ZÄVAOO: 83 Den Juan KOMAM. Tedajci je videl, kako so možje zavili v Vrvar-sko ulico. »Še tega se je manjkalo!« je pomislil. A že mu je skrb odlegla: neznanci so izginili v Loraydanov dvorec. »Oho!« se je zavzel Tenorio. »K plemiču, ki me bo jutri pričakoval? Kdo bi utegnil biti? Pha! Kaj meni mar!... Pot k Arronškemu dorcu je prosta! ...« Zapustimo zdaj dona Juana; kmalu ga bomo s- "šli. Vrnimo se k Bel-Argentu! dan po tem, ko je bil rešil gospodarja iz .. .anovega dvorca, se je bivši klatež okrog desetih dopoldne prepričal, da Klotar Ponthuški globoko spi, na kar je zapustil stanovanje in krenil naravnost k »Vedeževalki«, z namenom, da tam izprazni steklenko saumurca in eno tistih slavnih paštet, ki jih je gospa Gregorjeva lastnoročno pripravljala za svoje goste. Tu moramo pripomniti, da je imel Bel-Argent de^ar. Ko se je odpravljal z doma, je zamrmral ob pogledu na spečega gospodarja: »Nekaj ur se gotovo ne bo zbudil torej si lahko brez skrbi privoščim trohico krepčila. ,Vedeže-valka« je baš nasproti... Da, ko bi le imel denar! Saj poznam vrlega Gregorja. Da sem menih, bi mi odrinil za blagoslov, kolikor bi hotel. Tako ga pa lahko zaman blagoslavljam do sodnega dne...« Med tem premišljevanjem je Bel-Argent škilil na usnjeni mošnjič, ki ga je bil gospodar neskrbno vrgel po mizi. Predobro spričevalo bi dali malopridneževi poštenosti, ko bi rekli, da se je obotavljal dalj kakor pičlo minuto. Z očmi srepo uprtimi v Klotarja, ki je spal na žive in mrtve, je Bel-Argent iztegnil kremplje po mošnjičku in zamrmral: »Smehlja se: to pomeni, da sanja srečne sanje. Morda me v njih obsiplje z zlatom, ker sem ga iztrgal prekletemu Lorayaanu? ... Torej ne storim nič nepoštenega, če si vzamem majhno na-prejščino na to, kar me tako in tako čaka, ko se zbudi...« In že je bilo storjeno: obilnega pol tucata sre-brnjakov se je bilo potihoma preselilo iz Klotar-jevega mošnjička v last vrlega Bel-Argenta, ki je po prstih zapustil sobo. Čez nekaj minut je z obrazom človeka, ki bo imel na sodni dan mirno vest, stopil v veliko izbo gostilne pri »Vedeževalki«. Sedel je za mizo ter ukazal, naj mu prineso dobro jajčnico, pašteto, reženj divjačine, pečeno ko-ko in dve ali tri steklenke saumurca. Ko je mojster Gregor slišal te zahtevke, je nehote namrščil obrvi, a Bel-Argent je zgovorno iztegnil roko in pokazal na odprti dlani srebrnjake, ki mu jih je bil gospodar nevede v spanju podaril. Ob pogledu nanje se je mojstru Gregorju takoj zjasnil obraz in na ustnicah mu je zaigral vabljivi smehljaj, ki ga je imel pripravljenega za vse petične goste. Odhitel je v kuhinjo, kakor bi ga veter nosil! Bel-Argent se je pravkar hotel lotiti jajčnice; tedaj so se vrata, ki so vodila iz gornjih nadstropij naravnost v gostilniško izbo,, počasi odprla in na pragu se je pokazal Jakomin Corentin. potrt in žalosten kakor živa nesreča. Jakomin Corentin je sedel vštric mize, pri kateri si je Bel-Argent brusil zobe za naročene dobrote. Strežaj je pristopil k njemu in vprašal, kaj želi piti. Jakomin je nehote pobrskal z rokami po žepih, nato pa globoko vzdihnil in odgovoril: »Nisem žejen ...« Bel-Argent je videl to čudno vedenje in slišal Jakominov turobni vzdih. »Kaj pravite, gospod Corentin?« je vzkliknil. »Ali je mogoče? Da vi ne bi bili žejni...« Jakomin se je zdrznil in šele zdaj opazil, da je sédel v bližino svojega najhujšega sovražnika. »Hoj!« je pomislil. »Tudi ta me imenuje gospoda. Kaj, vraga se prav za prav godi z menoj? Ali sem po tem takem res grof de Corentin, ne da bi kaj slutil o tem? Ne,« je odvrnil, »danes nisem žejen! So pač takšni dnevi, ko človeka ne žeja...« Bel-Argent se je glasno zasmejal. Cmokaje se je lotil jajčnice ter jo žalil s kozarcem vina, ki ga je na dušek zvrnil vase. »Da,« je rekel nato. »So takšni dnevi. Jaz poznam hvala Bogu samo dni, ko sem lačen in žejen. Takole, vidiš ...« In Tantalove muke ubogega Jakohoina, ki je ra- man odvračal glavo, so se znova pričele. »Nu, priznaj!« je mahoma rekel Bel-Argent. »Tako je na svetu,« je žalostno pomislil Corentin. »Ta ničvredni klatež ima denarja kakor berač uši. Kar nesramno je, kako žre in pije. Videti je, da ima radodarnega gospodarja. Jaz pa... gorje mi!... Kaj naj priznam?« je vprašal. »Da nimaš beliča v žepu!« Jakomin se je ponosno vzravnal in rekel: »Moj gospodar, senor Juan Tenorio je včeraj zapustil gostilno in mi ukazal, naj ga počakam v njegovi sobi. Tako sem tudi storil. Ponoči ga ni bil domov, sam vrag si ga vedi, zakaj ne. Naveličal sem se čakanja in prišel dol, da ga vidim, kako hitro pride. Zastran denarja pa vedi: Tenorio je tako bogat, da sam ne ve, kam bi s svojim bogastvom ...« »Nu, in?« je dejal Bel-Argent. »Ko pride, ga poprosim za zlatnik. Dal mi bo dva — poznam ga.« »In potem boš žejen?« »Da,« je prostodušno rekel Corentin. »Lačen in žejen, kajti od včeraj nisem ne jedel n«? pil.« To je bila čista resnica. Ubogi Corentin je bil na potovanju porabil ves drobiž in se je postil zdaj že štiri in dvajset ur. Sele ko je postalo kruljenje v želodcu preneznosno, se je bil odločil in prišel v veliko izbo, češ, morda se ga sreča usmili. Da je poprosil na upanje, bi mu bili gotovo ustregli, a Jakomin je bil pretenkovesten in preponosen, tako zase kakor za gospodarja. CENE MALIM OGLASOM K>o 50 par c» besedo, Dm 3.— davka za vsak oglas in eukratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje aaslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Hin 12.—. Dopisi to ienltve «e zaračunajo po Din 2.— «a vsako besed», Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 20.—. Vsi ostali oglasi «e zaračunajo po Din L— za besedo, Dtn 3. — davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro a!1 dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratne objavo oglasa Din 17.—. Službo dobi Dve sodobni frizerki sprejme Salon Godina, Sv. Petra cesta 3. 7558-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem v stalno službo 15. aprila. Schöner Albert, Kodeljevo, Ljubljana. 7550-1 Kontoristko perfektno, v srbohrvašičini ter nemščini in pisarniško praktikantko, iščemo za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro mesto«. 7570-1 Služkinja starejša,, ki zna tudi kuhati. dobi mesto k 4 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7567-1 Dekle snažno, vajeno kuhe ter ostalih del, sprejme tričlanska slovenska rodbina ▼ Becgradu. Predstaviti se v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7565-1 Pekovskega pomočnika sprejmem takoj. — Vrečko lenac, Leskovec pri Krškem. 7544-1 Clostilničarska kuharica solidna, mlajša, dobi stalno službo takoj, plača 500 do 600 din mesečno in vsa oskrba. Restavracija Kajfež, Siovenj Gradec. 7542-1 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Zadnikar, Milčinskega ul. 20, Ljubljana VII. 7586-1 Mesto gospodinje išče zmožna in poštena gospodična, vajena samostojnega dela. Reflektira na Ljubljano, Kranj, ali Škof-jo Loko. Nastop 15. aprila ali 1. maja. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Poštena in pridna«. 7543-2 Trgov, pomočnica dobro izvežbana v manu-fakturi, konfekciji in špe-ceriji, želi spremeniti službo, najrajše na Gorenjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro izvežbana«. 7564-2 Vajenci (ke) Aparati za trajno kodranje 1 nov, 1 malo rabljen, najnovejši sistem, izpopolnjen, z 32 kosi pribora, luksuzna izdelava, enoletno jamstvo, naprodaj za ugodno ceno. — Vprašati: T vomica »Vesna«, Zagreb, pošta XI. ali P. Vukelič, Zagreb, GaJeva ulica 55. 7183-6 Rdeč čebulček po znižani ceni nudimo Sevei & Komp., Ljubljana. 69 57-6 Pekovskega pomočnika sprejmem začasno takoj. Rosina Franc, pek, Zagorje ob Savi. 7560-1 Brivski pomočnik dobi takoj -stalno službo. Vprašati pri I. Pire, Flori-janska 6, Ljubljana. 7538-1 Za tovarno tehtnic iščemo ključavničarja za tehtnice, za samostojno izdelavo istih. Mesto je stallo. Ponudbe s plačilnimi zahtevki poslati na Jakoba Reicha Sinovi, tvornica vaga Novi Sad, Temerinska 11. 7573-1 Iščem služkinjo xa vsa hišni in vrtna dela suro od 30 do 35 let, ki :ma rada otroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7583-1 Pisarniško moč mlajša, dobi stalno mesto. Prednost znanje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna 45«. 7580-1 Učenko poštenih staršev, z malo maturo za modno in galanterijsko trgovino, sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra ra-čunarka«. 7552-44 Frizerska vajenka išče mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Frizerska vajenka«. 7572-44 Mesarskega vajenca iz poštene hiše, sprejme takoj Kos, Dobrna pri Celju. 7581-44 ESìnEH Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 7510-3 Francoščino in nemščino poučujem, pripravljam za izpite in nudim konverza-ciio. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Diplomirana in izurjena v pouku«. 7563-4 Prodam Pristen dolenjski Cviček kupite ugodno pri M. Cesar vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska nI. 3 Tel. 23-69. 112-6 Srebrne lisice izredno velika izb er» prekrasnih eksemplariev, «e zdat naicenete tupijc pri krznarstvo Dolenc fofe. Sv. Petra cesta it. 19. 88-6 Posestniki! Dolomitni pesek v raznih barvah, sejan po želji za posipanje, razne fine ni-nete in balin prostore ter kamenje in gramoz Vam najsolidneje dobavi gostilna Vodnik, Podutik 25 pri Ljubljani VII, telef. 28-45. 7554-6 Voz zapravljivček in voz z diro ugodno proda Huč, Vegova ul. 10. 7557-6 Pritlikavce hrušove: Gellertove, Willi-jamovko in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica KOREN, Mozirje. 7546-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen naprodaj. Šifrer, Gradišče 17, pritličje. Ciprese za parke, vrtne ograje, pokopališča itd. v vseh dolžinah do dva metra, — smrekce za živo mejo do enega metra višine, sadike gladkega bora do tri metre višine in mecesnove sadike okrog enega metra višine ima po ugodnih cenah naprodaj v lastni gozdni drevesnici. — FRANC DOLENC, Preddvor nad Kranjem. 7058-6 Tračno žago rabljeno, s trenaparatom in horicontalni gater kupim, laviti Drago Nanut, Banja Luka. 7437-7 Vrtne stole in mize rabljene in namizne prte, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 7561-7 Več DKW kabrio-limuzin malo rabljenih, mode! 1939, dalje malo limuzi. no s 4 vrati, angleške znamke za 7000 din, — 6&edežno Umuzino, pripravno za taksi za 9000 din proda DKW-zastop-stvo J. L o v š e, Ljubljana, Celovška cesta 93. 7202-10 100 ccm DKW motorno kolo, skoro novo in 125 ccm za vsako ceno naprodaj. CizerI, Kotnikova 21, II. nadstropje. 7568-10 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 7578-1$ Lep lokal s stanovanjem, oddam dobremu krojaču in fini šivilji v industrijskem trgu Posavja. Eksistenca zasigu-rana ! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7545-19 Lepe stavbne parcele 18.000 kv. m. (vodovod in elektrika) blizu nove avto ceste in kolodvora Lesce -Bled. radi selitve po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7508-20 Stanovanjsko hišo z lokali po možnosti v centru Ljubljane ali blizu kupim za gotovino. Ponudbe s prepisom ter ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »V dobrem stanju«. 7059-20 Moško kolo a samo v prav dobrem stanju, kupim. Sv. Petra cesta 48. 7498-7 Bukova drva in krajnike. suhe, ponudite z navedbo cene tvrdki Pogačnik, Bohoričeva 5, — Ljubljana, telefon 20-59. 5787-15 f Brez posebnega obvestila. Umrla nam je naša predobra žena, mati, babica, teta, tašča itd., gospa BOŽENA KUMER rojena ZEMAN SOPROGA NADZORNIKA ŽEL. PROG. V POKOJU Pogreb se je vršil v torek 9. t. m. v Mariboru iz hiše žalosti, Studenci — Sokolska 105. Brez posebnega obvestila. MARIBOR, 9. aprila 1940. Žalujoče rodbine: KUMER, RASBERGER, SAJKO Prodam parcele za stavbišča in kompleks okoli 5.000 kv. m zemljišča, vse pri remizi v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7551-20 Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vprašati pri Faninger, Celje, Glavni trg 8. 7584-20 Stanovanji D\ osob. stanovanje kabinet, kopalnica, celo I. nadstropje, vile, komfortno, solnčno. ugodno oddam 1. maja. Tyrseva 90. 7549-21 Enosob. stanovanje oddam. Staničeva 19. Bežigrad. Ogleda se od 11. do 12. ure. 7559-21 Stàliùyanja Elegantno sobo z uporabo kopalnice, oddam v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Profesorica«. 7439-23 Dopisi Akademik išče prijateljico, ki bi mu nudila uteho. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Razuflfc^vanje«. 7537-24 Gospo ali gospodično temperamentno bi rad spoznal za avto izlete. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Avto diskrecija«. 7579-24 Samostojen gospod situiran, želi znanja z isto tako, ljubko in značajno damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srečna bodočnost 1940«. 7540-24 Pianino zelo dober, za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikova 21. II. nadstr. 7569-26 Poročiti se želi ločenka, ki Ima opremjeno stanovanje, z boljšim držav, urad-' nlkom, štirim 40 oo 60 let Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena — pridna. 7206-25 ESZ35B5H25 Cenj. odjemalcem naznanjamo, da imamo svojo telefonsko številko 41 - 25. Se priporoča Lesna industrija »Usenik«, Ižanska cesta 18. 7575-31 Lanz lokomobilo z ventilnim krmilom 50—55 KS za kurjavo z odpadki in žagovino, v zelo dobrem stanju proda — Paromlin Novak, Grubišno polje. 7513-29 Naznanilo Svojim cenj. odjemalcem trgovcem in gostilničarjem tem potom naznanjam, da gospod Z i g e r Ludovik ne potuje več za mene ter s tem tudi ni upravičen sprejemati naročila ali inkaso ali zaključiti kakšen posel na moje ime. — PERKO Edgar, delikatese in bon-boniera, Maribor, Dvora-kova ul. 14, Brata Perko. 7582-31 Dame! Za pomlad in poletje je najbolj praktična trajna ondulacija, katero Vam okusno izdela salon »Fanči« Kongresni trg 3. 125-30 Moderne kauee in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Gradbeno podjetje LADISLAV ČENČUR, dipl. stavbenik za visoke zgradbe JE PRESELILO svojo PISARNO na Frlškovec št. 8 Neš£ gledališče DRAMA Sreda. 10.: Zupanova Micka, Varh. Red sreda. četrtek, 11.: županova Micka, Varh. Red četrtek. Petek, 12.: zaprto. Sobota. 13.: Asmodej. Red A. Linhart je v svoji igri »županova Micka« pokazal zaroto med aristokratko Sternfel- dovko in županovo Micko, ki sta se zvezali, da bosta razkrinkali lahkomiselnega in nezvestega Tulpenheima, ki dvori obema. Prikupno dejanje, originalni jezik in izvrstna igra, so celota, ki se nadvse prikupno dojmi. Smoletov »Varh«, delo iz biedermeirske dobe, slika zgodbico dekleta, ki mu brani sramežljivost, da bi razkrilo. koga ljubi. Vsled tega nastajajoči zapletljaji so prav zabavni. »Varh« je igralsko in vsebinsko lepo dopolnilo k prvi igri. Zvonimir Rogox, član Narodnega gledališča v Ljubljani in dolgoletni član praškega Narodnega divadla, je prispel z včerajšnjim brzovlakom iz Prage. Konec me sca bo gostoval v naslovni vlogi Shake-spearjevega »Hamleta« in kot Bobek Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«. Ljubljansko občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo prihod priljubljenega umetnika, ki je bil mnogo let nosilec repertoarja. Njegovi uspehi pri češkem gledališču in filmu, pričajo o veliki umetniški potenci Zvonimirja Rogoza. OPERA Sreda, 10.: zaprto. četrtek, 11.: Lucia di Lammermoor. Pre mierski abonma. Debut Sonje Ivanči-čeve in gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Petek, 12. ob 15.: Figarova svatba. Di ja ška predstava. Izven Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 13.: Gostovanje Comedie Franga! se. Izven. Cene od 40 din navzdol. V Donizettijevi »Luciji Lammermoorski« bo jutri debutirala mlada pevka Sonja Ivančičeva, ki obeta postati zavoljo svojih prikupnih glasovnih kvalitet kmalu zelo uporabna odrska moč. Edgarda bo pel kot gost Josip Gostič, sodelovali pa bodo še Anžlovar, Marčec. Lupša, Rakovec in Bar-bičeva. Za novo režijo in sceno je poskrbel režser Emil Frelih, dirigiral pa bo A. Neffat. Opozarjamo na dijaško predstavo, ki se bo vršila v petek v opernem gledališču po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Peli bodo Mozartovo »Figarovo svatbo«. Gostovanje članov najznamenitejšega francoskega gledališča, pariške Comedie Francaise bo v soboto 13. t. m. v operi. Pivi del večera bo obsegal recitacije, v katerih bomo imeli priliko spoznati lepoto francoskega jezika, izredno kulturo govora ln prednašanja v zvezi s francoskim pesništvom, v drugem delu pa bodo odigrali Alfreda de Musseta enodejanko »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«. Gracija. precioznost in duhovitost francoskega dialoga v konverzaciji ter podajanje Mussetovega sloga od p nah francoskih umetnikov bo gledališki dogodek, kot jih doživljamo z gosti le redko, zato naj nihče ne zamudi tega gostovanja. Prodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno sporoča p. n. občinstvu, da je morala zaradi obolelosti g. Francia in še nekaterih drugih članov spremeniti repertoar. Iz istega vzroka se drevi predstava ne more vršiti in ostane opera za- TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU JURČIČEVA UL. 81. izrekam toplo zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu Hutter Francu. — Pri tej priliki si usojam predvsem gospodarskim krogom toplo priporočati, da pristopijo k tej kulantni, karitativni in stanovski instituciji, ki izvaja zavarovanje za slučaj smrti. PTUJ, dne 8. aprila 1S10. HUTTER IRENA prta. P. t. občinstvo prosimo, da to upošteva. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 10.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). V korist zgradbe Sokola n. Sobota, 13.: Ujež. (Udruženje Jugoslov. emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 14.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 9.: Trideset sekund ljubezni. Red A, Sreda, 10.: zaprto. Četrtek, 11.: Ana Christie. Red. A. Pre-miera. SOKOL Sokol Polje. Dramski odsek našega agil-nega društva je v nedeljo uprizoril Finž-garjevega »Divjega lovca« v režiji br. Iv. Hribarja. Velika sokolska dvorana je bila nabito polna. Igra je sijajno uspela. Sce-nerija je bila odlična. Poživila jo je še pestrost narodnih noš. Tako lepo je moralo biti približno pred 100 leti v naših gorenjskih vaseh, ko je še vse nosilo narodne noše. Igralo se je prepričevalno živo, vse je hvalilo poglobitev igralcev v posamezne vloge in dejanja. Majda je bila edinstvena. S. čeparjeva jo je podala tako naravno, da so mnogim ob tragiki njenega življenja stopile solze v oči. Veren drug ji je bil Janez, br. Hribar Jaka, ki je vseskozi naavno podajal divjega lovca, ki se bori za svojo ljubezen. Take vloge so kot nalašč zanj. Br. Reš v vlogi Gašperja je bil dovršen tip pravega pristnega Gorenjca.. Br. Hribar Ivan pa nam je podal očeta rihter-ja z vso prepričevalno silo. Tudi br. Potu-šek je vlogo Tineta dobro rešil. Za vsemi pa ni zaostal br. Tomšič, ki je s svojo prirojeno šegavostjo izvrstno igral Toneta, vaškega reveža. Vsem tem bratom in sestram se pozna, da so bili že mnogokrat na pozornici, da so na njej tako rekoč doma in so kos vsaki vlogi. Vsi drugi, ki so imeli manjše vloge, so se dobro odrezali. Dolgotrajno ploskanje je nagradilo igralce za njihov požrtvovalni trud. Vsi so bili zadovoljni ta večer, igralci, ki so bili v svesti si dobro podane igre, in gledalci, ki so Imeli lep užitek. Zadovoljno se je smehljal tudi br. starosta v misli, da se bo z lepim skupičkom spet izvršil kak načrt za olepšanje našega dragega Sokolskega doma in nabavo raznega novega inventarja. Sokolski igralski družini krepak: Le tako naprej! Učiteljica I v pokoju išče v centru 1—2 sobno solnčno stanovanje, event. 1 sobo s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«. 7571-21a ; ----- Dvosob. stanovanje s pritiklinami išče tričlanska družina odraslih oseb v centru za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen stalen plačnik«. j 7574-21a Stanovanje eno ali dvosobno, iščem. 1 Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mesto«. 7588-21a —WWW W—W Sobo z dvema posteljama in hrano v bližini Napoleonovega spomenika takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7556-23 Sobo popolnoma separirano oddam boljši uradnici ali uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7553-23 NAJLEPŠE ČTIVO I nm Ravlien ? ZGODBE BREZ GROZE Ji» Klabtind : PJOTR • RA SPUTIN Ravlien : ČRNA VOJNA HBBBESBBHSSBBHBBHBinnBBBBnBHBHB Thompson? SIVKO Maleneva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. A Iz Kranja r— Občni zbor Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Krauju, je bil v nedeljo. Predsednik dr. Demšar je v pozdravnem govoru pozival člane glede na položaj, v katerem je naša domovina, k skupnemu delu. Izpodbujal je bivše borce k skupnemu nastopu za narod in državo. Po podanih poročilih ostalih društvenih funkcionarjev je zastopnik glavnega odbora g. Pire poročal o delu tega odbora ter pozival tovariše na delo za dosego ciljev, ki jih ima legija. Volitve novega upravnega odbora so potekle v znamenju tovarištva. Nova uprava je z majhno razliko ostala v rokah dozdajšnih odbornikov. Z občnega zbora je članstvo poslalo tovari-ške pozdrave ministru za vojsko in mornarico Milanu Nediču ln predsedniku Legije koroških borcev polkovniku v pokoju An-drejki Viktorju. Iz Krškega k— Zaključek kmetske nadaljevalne Sole na Vidmu. Ob zelo dobri udeležbi prebivalcev videmske občine je bil minili teden slavnostni zaključek šolskega leta kmečke nadaljevalne šole. Pri tej priliki se je predvajal film o gnojenju krompirja. Tolmačil je g. Pučnik. Nato pa je bil predvajan film o sadjarstvu, katerega je razlagal g. Ivo Hrovat, šolski upravitelj lz Krškega. Poslušalci so pazljivo sledili izvajanju obeh predavateljev, želimo še tako uspešnih predavanj. V nedeljo 7. t. m. pa je 17 članov tečaja napravilo izlet v št. Jurij ob južni železnici. Tu so si ogledali pod vodstvom ravnatelja g. inž. Koprivška kmetijsko šolo in kmetijsko-gospodarske naprave. V okolišu so si ogledali tudi nekatere vrste živine predvsem razne vrste govedi. Od tam so krenili v Šmarje pri Jelšah na vinarsko razstavo. Spoznali so vina šmarskega sreza ter ga primerjali s tukajšnjim. S poučnega izleta so se vrnili močno zadovoljni. k— Občni zbor kmetijske podružnice v Krškem je bil minili teden v kabinetu meščanske šole. Udeležilo se ga je prav lepo število članov in prijateljev podružnice. Po volitvah odbora, ki je z malimi spremembami ostal prejšnji, sta bila predvajana zanimiva filma o kmetijstvu in sadjarstvu. Predavala pa sta gg. Hrovat in Pučnik. k— Nogometna tekma, V nedeljo 14. t. m. bo na igrišču krškega športnega kluba prvenstvena tekma: Krško—Brežice. Prijatelje nogometa vabimo, da podprejo pol-noštevilno z obiskom tekme naš domači klub. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno uakarno t^ d. kot tiska mar j a Fran J er an — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani