Eazne stvari. Iz doniačih krajev. Političen shod na Reinšniku pri Marenbergu bo 7 aedeljo, dae 17. t. m. popoldae po 7ečeraicah ob 2. ari 7 Bastlao^i gostilai. Govorila bosta: drža^ai poalaaec go8p. Robič ia deželni poalaaec g. Vošajak. Nato ae bo 7rsila 7eselica s petjem, tamburaajem ia predsta^ljala gledališka igra nKmet Herod". Kmctjc iz Dra^skc doliae, pridite 7 obilaem ate^ilu aa ta shod, da sliaite 87oja poelaaca ia jiiaa po^cjte 87oje zahte^e! Osebna vest. Slovenjegraški okrajai gla^ar g. Čapek je preeta^ljea k Baraestaišt7a 7 Gradec. Iz finaačne službe. Nadpazaik fiaaačae Btraže Fraac F a c h 8 je presta^ljea iz Celja 7 Leako^ec pri Ptaja. S pošte. Med Celjem, Vojnikom ia D 0 b r a 0 ae bo 7peljala celo leto 7ozna poata, torej tudi med 1. oktobrom ia 30. aprilom, 7 katerem 6a8a je doacdaj oskrbo^al poato postai pot. IstoČasao bo imela občiaa A r c 1 i a 7aak daa s to posto z^ezo. Mariborske novice. Zjatraj ob 2. uri dae 7. t. m. je aaatal požar 7 goapodarskera poslopja trgo^ca Veberja aa Tržaski ce8ti at. 151. V kratkem čaau je poslopje do tal pogorelo. V veliki ae^araosti je bila blizu atoječa hisa. Zelo aapor/iemu delo^aaja mariborske požarae brambe se je posrečilo ohraaiti hiao. Zgorelo je tudi aekaj kokoai ia eaa 07ca. — Brezobrestna posojila za preao7ite7 po trtai aai agoaobljeae 7iaogradaike je dobilo: 7 gorBJeradgoaskem okraja 14 prosilce7 6700 K, 7 ljatomerskem 28 proeilce^ 12.300 K, 7 mariborskem okraju 94 prosilce7 65.000 K, 7 šeatleaarškem okraju 26 prosilce^ 15.000 K, 7 slo^eajebistriakem 31 proailce7 17.400 K, 7 ptajakem 271 prosilce^ 130.000 K, 7 ormoskem 137 prosilce^ 58.300 K, 7 rogaškem 94 prosilc67 42.300 K, 7 celjakem 2 prosilca 1600 K, 7 amarakem 11 prosilce7 5200 K, 7 koajiikem 6 prosilce^ 3300 K, 7 brežiakem 23 prosilce^ 10.300 K, 7 ae^aiškem 3 prosilci 800 K ia 7 kozjaa8kcm 24 prosilce^ 10.900 K. Konjska dirka v Mariboru. Od slo7easkih koajcrejce^ so dobili sledeči darila: Pri pr7i v^žnji: četrto darilo kobila nSla7ka" Aatoaa B e ž a a iz Šaliac; pri dragi 70ŽBJ1: pr^o darilo kobila BMiakau Aat. Petovar iz Buačaa, drago darilo kobila BZora" Jožefa Vaapotič iz Laka^c, tretje kobila nSla7ka" Afltoaa Bežaa iz Šaliac, četrto kobila BMalika" Mihaela F i 1 i p i 6 iz Stareao^e^asi; pri tretji 7ožaji: pr7o darilo kobila BMiaka" Aat. Petovar iz Buačaa, drago kobila BSla7ka" Aatoaa B e ž a a iz Šaliac in tretje kobila BMalika" Mihaela F i 1 i p i 6 iz Stareao^evaai; pri četrti 7ožaji: pr70 darilo kobila BLucela" Marka Salamuaa iz Lnka/c, drago kobila nAlda" Alojzija R a z 1 a g iz Šetaro^c, tretje kobila BBreBga" Jožefa Nemec iz Ljatomera, četrto kobila BNigra" Alojzija Sagaj iz Krapja ia peto žrebec BMetador 11." Mihaela F i 1 i p i 6 7 Stariao7i7asi. Posebao darilo za aajboljse kiloraetersko dirko je dobila kobila BMinka" AatoBa Peto^arja iz Bnačaa. Mariborske porotne obravnave. Pred porotaike prideta se Aatoa Majcea ia Ferdiaaad R 0 z m a a zaradi aboja. Pri Sv. Marku blizu Ptuja c^etejo aa župnikovem vrtu jablaae kakor 7 aajlepai apomladi. Ptujske novice. Nekega 7iaičarja od S7. Trojice je pidil med potom 7 Ptaj srlea na obraza. Deset miaat pozaeje je bil mož mrte7. — Od takajaaje sodaije je 7zel slo7o sodai pri8tav B r a 6 i 6, ki je 8eveda hnd Basprotaik Slo7eace7 ia se zato tudi podpisuje Bratschitacb. Hvala Bogn, da smo se ga zaebili! Sv. Urban pri Ptuju. V četrtek, dne 7. t. m. peljal ae je Martia V r 1 i č, aarodai kraet iz Gor. Velo^leka 7 gozd po praprot. Ko je aaložil ter peljal domo^, splašita ae 7olička ia začaeta dirjati. Po aeareči prišel je Vrlič pod 7oz ter obležal težko poskodovaa. Preaeali ao ga k Toplaka 7 hiso, kjer ga je 6. g. kapelaa preTidel s 87. zakrameati. Upaaje je, da bo okre^al. Kralovci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dae 16. t. m. bodo pri aas občiaske 7olit76. Bračkovci ao spodriajeai že 7 treh občiaah; ne dajte, zavedni, narodai volilci, da bi ae iati nza g7eriloa vrinili 7 aaso obfiiao! Zatorej 7ai aa 7oliade! Ne gre se za oaebe, gre se za dobro 8t7ar ! Volite 7ai složao, eaotao, da se glaao^i ae bodo cepili. Drag dragega aavdusujtel Že vaaprej vani kličemo: Sla7a! Kontrolai shodi. C. kr. mariborako gla7arst70 poroča: Valed odloka c. ia kr. drža^aega 7ojaega miaistratva z dae 24. a7gaata 1905, preds. atev. 4278, se s tem aazaaaja, da se 7 tekočem letu za c. ia kr. 7ojao, c. ia kr. aioraarico ia za c. kr. deželao brambo ae bodo vršili pregledai (koatrolai) sbodi. Gla^ai raporti, ki 80 za rez. čaataike, pa ae imajo vršiti aa navadni način. Iz sodne dvorane. Jaaez B r a t a a a, 261etai hlapec 7 Ptuju, se je dae 7. avgusta 1905 7 Ptaju oadotaim meatDim redarjem Igaacu FraBC, Fraacetu Marinč ia Martiaa Araus, ki so ga boteli zaradi razsajanja zapreti, aprl, ter je z rokama ia aogama proti omeBJeaim redarjem sn7al, jih poskaail 7grizaiti ia tako praskal po rokab, da ata dobila Fracc Mariač ia Martia Arauš raae. Obsojen je bil aa tri mesece težke ječe. — Fraac P o to 6a i k, 30 let star, Tiai&tr 7 Turjaacih, I7aa P o t o č a i k, 19 let atar, 7iaičarski sia 7 Tarjaacib, Jožefa Pauliaič, 52 let stara, 7iaičarica 7 Tarjaacih, prvi zaradi tatviae že d^akrat kazao^aa, so dae 29. juaija 1905 ukradli Mariji Potočaik 7 Staaetiacih STiajo, 7redao 24 K. Pm je dobil d7a meseca, drngi atiri tedae ia tretja štiri tedae težke ječe. — Jarij L 0 r b e r, pastir, je ukradel Fraaceta ia Katariai Predikaka 7 Spodajem Podloža, pri katerib je služil takrat kot daiaar, due 8. ia 9. jalija 1905 če^ljčke ia eao uaošajo z goto7iao 4 K. Fraaceta Žuuko7i<5 7 Podioža, pri katerera je takrat služil kot daiaar 7 času od 22. juaija do 1. jalija 1905 eao koajsko odejo ia Jožefu Kozoderc 7 Podložu 7 istem časa d7ojae hlače. Dobil je Ava meseca težke ječe. — Zaradi hudodelstva aeara^aoati ata bila obsojeaa Jakob Misko, 171etai pastir 7 Litmercih, ia Jožefa M i a k 0, kočarska bči 7 Litmercib. pra aa tri rneaeee, druga aa 14 dfli ječe. — 17letai kočarski aia Matija Ze m1 j i 6 7 Dragotiacih je bil obsojea aa aeat meaece7 težke ječe, ker je dae 24 jalija t. 1. 7rgel skozi okao 7 hiao zakoaskih Fraac ia Marija ŠafarirJ 7 Dragotincih kamea. — Zaradi tatiaakega lova ata bila obsojeaa: Aatoa M a j c e a 0 v i 6, 46 let atar, 7iaičar 7 Velkem 7rhu aa d7a meseca težke ječe ia Jaaez Mi810 7 i 6, 35 let star, posestBtk 7 Belakeru 7rha, aa tri meaece ječe. Imeao^aaa ata dae 2. julija t. 1. 7 Io7il>u baroaa Maksa Kttbeck pri S7. B rbari eao erao ukradla. — S^ojega lastaega očeta je pretepel Aatoa Z e 1 e a k 0, po868taiko7 sia 7 Oblačaku, dae 16. jul. 1905 Udaril ga je s pestjo ia 7ečkrat aa tla 7rgel ter ga tako poakodo^al, da je 7Bled zadobljeaib raa 8 dai bolaa bil. Obsojea je bil aa tri mesece težke ječe. — Jaaez K 0 r 0 a e c, želar 7 Zg. Žerja^cib, je dae 17. jalija 1905 akradel Aadreju Polič mošajo z gottmao 7 zaeaku 160 K ia palico. Obaojea je bil aa stiri mesece težke ječe. — Fraace Petek, posestaik 7 Preradu, ia Apoloaija M a r s i č, poaeataica istotam, ata stala pred aodaikom, ker je Fraace Petek rnlako aa posestvu Jaaeza Ko^ačič 7 Prerada, katero že 24 let rabi kakor avojo lastaiao, pustil aezadoatao ograjeao, Apolouija Muraič pa je 87ojega triletaega otroka Jakoba Maraič dae 17. jalijat. 1. brez 7arst7a puatila, 7sled česar je dete splezalo do omefljene nilake ia atoBilo. Petek je bil oproščea, Apoloaija Mnraič pa obsojeaa aa pet dai ostrega zapora. Spod. Velovlek. Na travaika poaestaika Kovačeca je udarila kobilafanteka Naceka Dražo^iča po glavi, da je dobil srartao ae7arao raao. Sy. Jurij ob Pesnici. Nai občiaaki predstojaik Jobaa Kamerer rad hodi okoli c. kr. uradaiko7 ia je 7esel, če ae ma kateri prijazao aaameji. Kadar pa je treba pokazati svojo udaaost do ceaarja, pa tega hudega Nemca ai aa 87ojem mestu. Letoa je bil zopet odaoteB, ko se je brala u& ceaarje^ rojatai daa 87. maaa za vladarja. Heil! V Cirknici pri Št. Ilju v Slovenskib goricah je amrl dae 11. t. m, predpoldne Janez R e p a i g, goatilaičar ia poaestaik, po dolgi bolezai 7 56. letu. Mož je bil aaš aaaprotaik. N. v m. p.! Sv. Lovrenc v Sloveuskih goricah. V aaaem sloveaakeai ptujakem okraju imarao 44 ceatarje^, kateri marljiVo delajo aa okrajaib cestah. Tem cestarjem ae je odpo^edala koaaja ob okrajaib cestah. Zaradi te koaaje ao odpovedali 78i cestarji 87ojo službo. Ali ptajaki goapodje so ai drago zmislili. Da ae bi ceatarji službe opastili, so jim nŠtajerca" Baročili ia po8lali 7sem atiriiaatiridesetim. Pa glejte, aobedea ai imel te srčao3ti, da bi tega z^itega liaja^a odposlal aazaj od koder je prisopihal. Sain.) 7 naši župaiji je aeka cestarje^a deklica, ko je opazila, da je ajea oče dobil BŠtajerca", pograbila to posaat ter hitela ž BJim v Ptaj. Tam ga izroči ia pra^i: nTega ae pustim, da bi ae mojema očeta flŠtajerc" posiijai. Oai berejo BSlo7eaakega Gospodarja* ia pa BNaš Dora". Ali ai to 7rlo dekle? — Več dopiso^ je priaeael ta lažajivi list oil aas. Vsakdo ae lahko sedaj prepriča, da ao bile aarae laži. Celo se 0 inorileu Piohlu piae, da je od 87oje žeao zahteval aa mašai poti kljače via ji rekel, če jih ae da, da jo aatreli. BŠtajerca meflda miali, da pri aas žeae nosujo ključe k maai aamesto rožaih 7eace7. 0 ae, ae potrebujejo kljače7. Sedeže? Bimamo zakleajeaib, 7rata aa cerkvi pa 30 aa vse zgodaj odkleajeaa. — Pri aaa se pra7 obiho deluje za pr7o BSlo7eaako trtsaičarako zadrago", katera bo Bkoraj astaao^ljeaa. Kapela pri Ljutomeru. 331etai zidarski pomočaik Aadrej H e r ra a a iz Kapele ima tukaj žeae in d^e bčerki. Izvedel je, da ima aeko dekle 7 Šiški precej premožeaja ia jo je zaaaabil. Bila sta že dvakrat aa oklicih ia le alučaj je aaaesel, da je 0 tem iz^edel aek aieg07 zaanec, ki je poroko, katera bi 86 bila 7raila 7 aedeljo dae 10. t. m., preprečil. Hermaa pride 7sled tega aa zatožao klop. Z manevrov na Stajerskem. Slo76Bski listi priobčujejo piarao aekega rezer7iata, 7 katerem ae bere, kako so delali 8 Slo^eDci na zadajih divizijskih maaevrih aa Štajergkem v sraeri Gradeo-Zeltweg-Judeaburg. Teb maae7ro7 so ae adeležili alo^easki rezervisti alo^easkih pešpolko^. Ker Slo^eaci aiso zaali aemščiae, žalili ao jih Neraci, častaiki, podčastfliki ia mošt^o, kot ljudi raaogo aižje 7rste. Za drag deaar so komaj dobi^ali jedil ia 6e ao kod alo^eaeko go^orili ali peli, morali so utihaili. V Kaitelfeldu so jim ukazali molžati, fieš, da so le gostje Nemce^! Nemski 7ojaki 80 pa peli med aeboj nDie Wacht am Rheia" ia hajlali materi Germaaiji! To jiin je bilo do7oljeao ifl aihče ae ai ob to epodtikal! Ko so 83 pa ti aemaki a^strijaki 7ojaki med seboj pogo^arjali, rekli ao, da bi 7 slačaju 7ojae proti Nemčiji streljali 7 zrak ali pa odložili orožje, aajrajše bi pa preBtopili 7 aemski tabor! Tako drže aeraški 7ojaki daao priaego ia zato aži^ajo Nemci 7 Avatriji aaj7ečje adobaoati ia predpra^iee! V Rogaški Slatini je umrla dae 5. t. m. goapa Aaialija Jezovšek, aotarje^a soproga iz Vraaskega. N. 7 m. p.! Pri Sv. Ani na Krembergu ao pokopali dae 2. t. m. 7rlega ia občečialaaega g. Alojzija Vakaja. Rajaki se je 7 mladih letih tadi maogo a pisatelje^anjem pečal. Tako je apisal kajigo ,,Jugoslo7aai 7 zlati Pragi", BPoto7aaje 7 Rimtt, BBožič" itd. Bil je splob 7aet katoličaa ia iskrea aarodajak. Ljutoaiersko nemško šolo je razsiril deželni aolski 87et 7 štirirazredaico. ,,Štajerc" zagovarja morilce. V zadBJi številki ptujske krote je dopis iz GaberBika. V ajera zago^arja Plobla, ki je 87ojo žeao uatrelil, ter 7ao kri^do z^rača aa abogo raJBO žeao, Plobla pa orailuje, ae^eda, ker je BŠtajerče7u pristaa. Kaj je z okrajao cesto Ptujska GoraPodova-Račje?! Pred tremi leti akleail je mariboraki okrajoi zaatop, da se ceata, ki pelja iz Račij akozi Brezale ia Podo7o proti Ptajaki gori, 8prejme med okrajae ceste. Okrajai zaatop mariborski dolžil je takrat okrajai zastop ptujaki, ki je bil 7 slo^easkih rokah, da isti 780 atvar o^ira ia da aeče dotičae ceate od meje pri Gorici aaprej do Ptajske gore pre^esti med okrajae ceste. No sedaj je ptujski okrajai zastop 7 aemških rokabia dotičaa cesta je ae slabaa, kakor je bila poprej. Ko je zaani kra^ji mešetar Zaraer pri zadnjih 7olit7ah 7 okrajai zaatop volil z Nenici, je rekel, da je atoril to zato, da dobimo akozi Cirko^ce okrajao cesto. No aedaj je pač tadi Žumer spre^idel, da Nemci mnogo go^orijo, pa aič Be storijo. Nemškutaraki BŠtajerc" pa seveda povzdigaje vedao aemakega aačelaika Oraiga 7 de^eta aebeaa! Sokolska slavnost v Ormožu je 7eliča8tB0 uapela. Sicer je še občiaski tajaik prepo^edal Sokola sprejeti skupao brate Hr7ate, toda Sokoli so 7zdigaili 870J0 pogamao gla70 ia občiaaki tajaik ia komisar iz Ptuja sta bila tibo in morala giedati velikansko aarodao Bavdušeaje. Obairaejšo poročilo priBeaemo, za daaes aam je došlo prepozao. Ormoška čitalaica je po8lala dr. Ploja, ki ae je 7eliko tradil, da ae do^oli sokolska ala7Boat, aasledajo brzojavko: BPrepričaai, da je le Vaa neastraaeai aaatop priboje^al ia omogočil aašo nSokolsko slavnost", kliče Bormoaka čitalaica", 7 imeau aebrojBe zbraae maožice Slo7eBce7 ia Hr7ato7 Vam uraobesai nNa zdar" kot 87ojemu zastopaika. Dr. Gersak." »Svoji k svojim." Pod tem aaslo7om pozi^lja ptajski ^Štajerc11 87oje aemakatarje, aaj podpirajo samo obrti ia goatilae aomialjeaiko7 ter aaj 8e ogibljejo takoz^aaih ,,aarodaih" trgo7ia ia Slo7eace7. Ali ste čuli sedaj, 7i Slo7eaci, ki ae 7edao podpirate aemakutarake obrti ia gostilne, kako aemakatarski ,,Štajerc" Slo^eaca ae pri^ošči groaa. Ra7aajte, Slo^eaci, tudi 7i tako, podpirajte samo obrti ia gostilae somialjeaiko?. Ogibajte se takoz7aaih ,,protiaarodaib" trgo^ia brez7erce7 ia aemškutarje^! V Spodnjih Gorčah pri Braslovčah je nmrl aa svojom domu gimaazijec osmega razreda 7 Mariboru I7aa Bas 7 19. leta. Bil je zelo aadarjea ia mrlji7 mladeflič. Do^rail je šeat razredo^ z odliko. Morilka mladih ljudij sašica ma je pretrgala ait ži^ljeaja. Mašo zadašflico je bral preč. g. atolai žapaik 7 pokoja Filip Bohiac, aagrobai go^or mu je pa g070ril ajeg07 profesor 6. g. dr. Aatoa Med^ed. Vrlema mladeuiču bodi zemljica lahka! Celjske porotae obravnave so se začele 7 poaedeljek, dae 11. t. m. Pm je atal pred porotaim sodisčem 161etai poaeataiški sin Jožef Makoaek iz Lačaega vrha. Dae 18. jaaija t. 1. ae je sprl Jožef Makošek, ki je zaaa pretepač, z AatoBom Brglez, ter mu žugal z aožem. Jožefa Makoaek je hotel ajegO7 starejai brat Igaac pomiriti ter spra^iti iz gostilae. Ko ga je porinil iz goatilae skozi 7rata, obrae se Jožof proti ajemu ter mu zabode aož 7 1670 roko. Raaa je bila tako hada, da 80 morali Igaaca Makoaeka roko odrezati. Šestnajstletai pretepač je dobil 13 meaece^ težke ječe. Iz Vidma. Videmaki ^Štajercijaaci" strašao pihajo, ker aiso 7olit76 spadle po ajihoTi aemakataraki volji ia ker alo^easki 8vet Boče 7erjeti, da bi bili ti juaaki slovenski Bapredajaki. Ce je ae kdo d^omil o aemakatarski krvi teh jnaako7, aaj jih vpraša, zakaj pa se BŠtajercu tako za aje poteguje. Ko bi bili rea Slo^efld, bi glasao ago^arjali zoper to, da jih najnearamnejši liat celega sveta h^ali ia braai. A to se Be zgodi. Torej ostaaete trabaati ptujske krote! Iz Rajhenburga. Tn je amrl aagle smrti 7 aedeljo, dae 10. t. m., občepriljubljea tržaB ifl trgo^ec goap. Jože Sa^aik. Štanoval je popolaoaia aam 7 avoji hiai in ko ga 7 nedeljo zjutraj ai bilo aa svetlo, ao okoli poldaeva adrli 7 ajegovo spalaico ia aaili mrtvega. Zadel ga je rartvoud. Bil je to mož kremeaitega znaeaja, pravicoljuben ia spoštO7aB od 78eh, ki ao ga pozaali. S^ojega alovenskega roda ui aikdar zatajil. Pogreb je bil 7 torek aad 7se slo^eseB. Bodi ma zeraljica lahka! Iz Brežic. V aedeljo, dae 10. aeptern. ae je ob velikaaaki adeležbi Ijadat7a blagoalovila zastava brežiakega veteraaskega draatva. Ob priliki zabijaaja žebljev 7 zaatavo je prav lepo pokazal zaaai posiliaemec svojo posilinemsko izobrazbo. Ta človek sliši aa iaie Fr. Cetia iz Sel doma. DoČim so vsi dragi kaietje povedali slovenski rek, ko bo zabijali žrebelj, je ta mož povedal grozao dahovit stavek v trikrat blažeai aemščiai. Eer je škoda, da bi 86 tak biser aemškega slovstva ia poezije izgabil, pribijem ga ta v večea apomia ia ob8taaek. G. Fr. Cetia je torej tako-le rekel: BIch aagle diesea Nagel im Hiablick aaf dea Vereia." (Jaz pribijem ta žrebelj z ozirom aa društvo.) Strmi svet ia se klaajaj pred tako modrostjo. Edor pograata, kaj je bolel g. Cetia s temi besedami povedati, ta dobi takoj v brežiškem nDeBtscbea Haas" 200 mark praske veljave ia vredaosti. Pa Cetia ae tadi dragače kaže kot vrlega siaa železnega Bismarka. V okrajai zastop so ga volili sami zavedai Sloveaci, a sedaj govori pri aejah okraj. zastopa samo aemsčiao. Sramota! Gosp. Cetia, če se ae poboljsate, ee v kratkem zopet vidiva. Imam se precej popra za vas. V Gradcu se je hotel ustreliti 191etai mizarski pom' čaik Jaaez U r a i č iz Središča. Vzrok je bil prepir z neko žeaako. Nove cigarete nDonau11 se bodo začele prodajati. Eomad staae 3. viaaije. V eai škatli jih bo petdeaet ia bo veljala 1 E 50 viaarjev. Kolera. Iz Azije letos stegaje svoje pogabae roke v Evropo azijska kolera. V Rasiji ia v sosedaih delih Nemčije je amrlo precej ljadi aa tej morilki človeatva. Tadi v aeveraem deln Galicije, torej že aa avstrijskih tleb, ai je poiskala avoje žrtve. Vlada je seveda atorila V8e potrebno, da se zabraai razširjaaje te strašae bolezai. Kolero povzroči posebaa glivica, ki se zredi v podzemaki vodi, ko postaae iata po leta v podzemskih daplih zelo nizka. Od tam pride potem po vodi v človeka. Ta glivica spremeai v črevesa se aa bajajoče kialiae v salpetro — kislo aol, ki je zelo atrapeaa Vsled tega gre vae skozi človeka, v telesa začae pomaajkovati vode, kar povzroči vedao slabejae delovanje srca ia aazadaje amrt. Največ te kialiae pa dobiva Človek v se, ako vživa maogo aadja. Edor ae vživa nič sadja, ima malo teh kislia v sebi, pri tem tadi ne more aapraviti glivica aič te atrapeae salpetrokiale aoli. V poletaem čaaa 86 aaj torej aživa sadje zelo zmerao, aezrelo sadje pa se iz zdravstveaih ozirov sploh ae sme aživati. Glivica ae iiaeauje koma-bacil ia se plodi posebao v subih prodnatib daplib. Ako so ta dapla mokrotaa, kmala zadašijo ta bacil drage glivice. V ilovaatih duplih ae te kolera glivice sploh ae zredijo. Grozen potres je bil taiaoli tedea v četrtek zjatraj ob 2. ari v Ealabriji aa Italijaaskeui. Ealabrija je jažao-zabodai del Pireaejskega polotoka ia meri okoli 15 tisoč kvadrataih kilometrov. Zeoilja je jako rodovitna, toda ljadstvo je zelo Bbogo. Od davaih čaaov ae tam pojavljajo aajhajsi potresi. Toda zadaji, ki ,je bil 7. t. m., prekaša vse, kar jih pomai zgodoviaa. Podrte so ?ae hiae, razdrte železaice ia brzojavae žice pretrgaae. Valed tega še tadi ai prišlo aataačao poročilo o irtvah. Dosedaj ao jih aašteli 3000 mrtvih iu 9000 raajeaih. Vsako bovo poročilo poroča aove grozovitoati. Vlada je poalala vojake aa pomoč. Saaki so se tadi se v soboto poaavljali. Istočaaao je začel tadi bljavati ogajeaik Vezav. Izlil ae je iz ajega velikaaaki potok lave. Železaica, ki pelje do arede gore, je v nevaraosti, zato ao morali promet aa aji astaviti. Poaebao grozovit je bil potres zaradi tega, ker je bil ob 2. ari zjatraj, ko so ljadje aajbolj spali. Poroča 8e o strasaih prizorib v tem treautka, ko se je začela majati zemlja. V sami srajci bo letali dotičai ljudje, ki so se resili, kakor brez ama po alicab. Drago jatro 8i videl dotičae, kako so jokaje iskali svojce ia svoje atvari pod razval<aami svojih domačij. Papež ia italijaaski kralj sta dala zaatao poaioč. Cerkvene stvari. Nova knjiga. Neatradao marljivi piaatelj g. dr. Fraac Eovačič je zopet izdal aovo kajižico, kateri je aa8lov: BAaicij Baetij ia ajegovo modroslovje." Duhovne vaje. V ponedeljek, dae 11. t. m. 80 ae začele v Maribora dahovae vaje za dahovaike. Vodi jih jezuit Schttth. Udeležflje se jih aad sto dahovaikov. Katehetski shod. Daaea, dae 14. t. m. se je začel v Mariboru katehetski shod. Poslano. Ne z ozirom aa aezaaliaaao grde napade Sloveaskega aaroda", »Štajerca" ia dragih tema eaakib liatov aa čast učiteljie gospdč. Marije ia Aatoaije Stapca, ampak — ko se obe poalavljate od aas, da dragod slažbo nastopite, — smatra podpisaai krajni čolski svet kot svojo dolžaost, da izreče eaoglasDo obeoia javao zahvalo za 13 ozir^ma 12 letai vestai ia V8e hvalevredai trad pri vzgoji aaše mladiae ia ča8titamo vsaki aoli, kjerkoli boste imeaovaai goapodičai delovali. Erajai solski svet Sv. Marko 11. aeptembra 1905. Društvena poročila. Koncert v mariborskem »Narodnem domu" priredi dae 1. oktobra ?Elab Cehu**. E aodelovaaia je povabil ametBico aa goalih gdč. M. Herites, ki je prijazao privolila v sodelovaaje. Gdč. Heritea je žela obilo odobravaaje pri koaceetih n& Daaaja, v Loadoaa ia aa Rnskem. Nadil bo torej ta koacert redek ia izvaaredea ametaiaki ažitek, valed česar apamo, da bo prihitelo veliko občiastva poslušat ia občudovat vrlo česko ametaico. Rače pri Mariboru. Poučao predavaaje g. Jelofaeka ae je vrsilo v aedeljo, dae 10. t. m. v gostilai pri kolodvora. Goapod potovalni učitelj je na jako poljaden ia zelo zaBimiv aačia govoril o mlekaratvu, dotakail se v pogovora razaih vprašaaj sviajereje, go vedoreje ia drago ia obljabil, da v aovembra obisče tudi Hotiajo vaa, kjer apamo, da bo aiaogo več poslaaalcev. Bodi ma tem potom izrečeaa iskreaa zabvala! Od Sv. Bolfanka v Slovenskib goricah. Dae 3. aeptembra je takajsoo katol. slov. izobraževalao drustvo priredilo vcselico v prid dražbe sv. Cirila ia Metoda. Udeležilo ae je veaelice maogo goatov od Sv. Leaarta, Ptaja, Sv. Aadraža, Sv. Raperta, Sv. Urbaaa ia ae iz dragib aosedajib žapaij; tadi domačiai so bili čaatao zastopani. V čast smo si šteli, da ata bila v nasi aredi tadi dva odličaa goata, ia aicer č. g. Jak. Gomilaek iz Trgta ia velerodai gosp. dr. Fraa Ilesič iz Ljabljaae. Zndajema ae imamo posebao zahvaliti za kraaea slavaoatai govor, katerega je občiastvo pazljivo poslašalo ter govoraika pogostoma pritrjevalo. Izaenadila aas je tudi s prekrasao deklaaiacijo pe8mi nHajdakova oporoka" Marica Topolaik od Sv. Jarija ob Ščavaici. Odbor draatva se čuti prijetao primoranega, da se z ozirom aa tako ugodea aapeh aajpreje priarčao zahvali gosp. dr. Ivaa Ilesiča za kraaea govor, Marici Topolaik za deklamacijo ia vaem drngim gostom od bliza ia daleč, domačema gosp. žapaika, ki je prepastil dvorišče za veaelico, ia vaeai vrlim goapicam za trad pri prodaji šopkov, sladkarij ia dragih reči. Vsem skapaj : Tisočerea Bog plati! Podrnžnica sv. Cirila in Metoda za gornjeradgonski okraj. Pri V. redaeai občaem zbora se je izvolil 8ledeči odbor: Predsedflik g. Fraa Štahec, kaplaa pri Sv. Jarja; tajaik \n ob jedaem blagajaik g. Eolbi Fraac, kmetski sia v Boleaečicib; blagajaik za Sv. Peter g. Čirič Jaako, orgaaiBt pri Sv. Petra; blagajaik za Eapelo g. Zemljič FraB, ekoaoai v Marščaka; blagajaik za Negovo g. Bratkovič Fraa, žapaik istotaui. Velika nedelja. Veselica tukajsajega bralaega draatva dae 8. aeptembra se je obaesla vrlo dobro. Zravea aarodao zavedaega doma^ega ljadstva smo pozdravljali tadi goBte iz Ormoza, Sv. Aadraia, Sv. Marka, Sv. Tomaia ia dragih blizajih krajev. Posebao v velikem atevila bo dosli ormoaki Sloveaci, aa dela jim voditelja g. dr. Gereak ia g. dr. 0ma lee. Vse adelezeace je prisrfiao pozdravil predsedaik g. Me a hart. Doaiafii pevski zbor se ae odlikuje samo po lepih glaaovib, ki 80 zastopaui, ampak tudi po izboraem petju. Zelo veliko odasevljeaje ia obfiadovaaje pa je vzbudil zdrazeai aadrasovski-markovski pevski zbor. Peli so lepo kot slavdki. PoatSai govor je imel g. dr. Aat. Eorosec. Tombola je priaeala aekaterim maogo arede, dragi pa smo imeli Bmolo. A vkljab tema smo ae dobro zabavali ter zapaatili veBelico 8 prepri^aajem, da je v vsakem ozira doaegla svoj aamea. Ljntomer. Uclteljatvo FraBC-Joiefove sole aas je due 27. avgasta vabilo k solskemu koBcerta. Maogobrojaa, vsestraaska je bila adelezba. Proizvajala se je po aSeaeih ia adeakah Fraac-Joiefove aole Petz-ova spevoigra ,Letai Sasi". Pelo, spremljevalo ia deklamovalo se je dovrseao, poslusalci so bili kar izaeaadeai; posebao je obdiastvo obfiadovalo spremljevaiko aa klavirja, — Bfieako IV. razreda Miako Zacherl. — Glavaa zaslaga aa lepem vspeha gre vrlema, aeatradljivema aada^itelja gospoda Zacherla; bodi ajema posebaa zahvala. — Ufiiteljstvo FraBC-Jozefove aole pa se labko a poaoaom gpominja tega koacerta, a katerim je opetao pokazalo, kako vspeaao deluje aa polja aarodae vzgoje. Oaatitamo! Gospodarske stvari. Uvoz laskib poljedelskih izdelkov v Avstrijo je velik. Laai je Italija avozila aa Avatrijsko 991.000 kviatalov limoa ia pomaraBf}. Maadeljev je avozila 24.000 kviatalov, koastaaja 37.000 kviatalov, riza 102.000 kviatalov (ia vendar imamo mi tri fiiatilaice za rii, 2 v Trsta, eao aa Reki), koaopelj 45.000 kviatalov, 24.000 kviatelov svezih cvetlic ia 18.000 kviatalov olja. Uvoz fig in sveiega sadja se je pa zmaajsal. DruStvena naznanila. Katol. isobrai. drustvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. sept, izlet v Lembah v gostilno g. Robiia. Zaietek ob pol 3. uri popoldue. Vatopnina prosta. Eraatijiko drustvo Leinioa priredi v nedeljo, dne.24. t. m. ljudsko veseliuo a tombolo pri Anoaeku na Zvabu. Podporno drnštvo ljudske šole pri Sv. Barbari t Halozah priredi v nedeljo, dne 17. septem. ob 8. uri popol. na Sol. telo\ adišču veselico v prid šo). feuhinje in sicer s slfdečim vzporedom: 1. Pojo učenci 5. in 6. razreda. 2. Šrečolov. 3. Prosta zabava z godbo in petjem. Sretka 20 h. Vstopnina 20 h Za dobro poBtrežbo skrbi domači gostilničar g. Ant. Korenjak. Preplačila se hvaležno sprejmejo. E obilni udeležbi vabi nljudno odbor. ProstoToUna poiarna bramba na Polseli priredi v nedejjo, dne 24. eept. tombolo in ljudsko veseli<;o v novih prostorih gostilne g. Alojzija Cimpermana. Začetek ob 3. uri pop. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. SloTensko drnitvo ,Domovina v Gradcu priredi v nedeijo, dne 1. oktobra, ob 4. uri pop. v dvorani nZum wilden Mann", Jakominigasse 3, veselico s petjem in tamburanjem in gledališko predstavo. Slednjifc prosta zabava. Slov. kršč. društvo .Domovina' priredi stojo tretjo vinsko trgatev z raznovrstnimi zabavami v nedeljo, dne 15. okt. ob, 5. uri pop. v dvorani gostilne M. Pšeničnika nPri avstrijskem dvoru" (zum osterr. Hof", Georgigasse na voglu Annenstrasse). Vstopnina: pri blagajni 30 kr., v prekupu 20 kr. Vstopnice se dobi- vajo v dručtjenib. prostorih Stigergasse št. 2, I. nadetr. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Sv. Jurij ob Ščavnioi. V nedeljo, dne 17. t. m. se po večernicah nepreklicno vrii zborovanje nDekliške zveze". K obilni udeležbi vabi vodstvo. Akad. fer. društvo .Bodočnost' priredi v nenedeljo, dne 24. sept. ob 2. uri popol. svoj II. prijateljski sestanek v prostorih ptujske čitalnice. Po sestanku ob pol 4. uri zabava 8 petjem, šaljivo pošto in konfetijem, zvečer ob 8. uri s plesom. Vabi na obilno udeležbo društvo.