The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE) PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
Xvin	CLEVELAND, OHIO, MONDAY. (PONDELJEK) AUGUST 19th, 1935	ŠTEVILKA (NO.) 195
Konferenca razbita; Mussolini hoče vojno!
SCHAOHT JE ožH
®m KACIJSKE FANATIKE
. aeJanja proti 2* m	"«ovraž-
mko* države."
Nemčija,
preW p Jalmar Schacht'
lister 2a Reichsbanke in mi-V HitleriP!lar0dno gospodarstvo aanestub-m kabinetu, je imel °str0 aa , 3 g0v°r, v katerem je ind,v? Proti "neregulira-Ni^lnim dejanjem"
niS drf ln dru§im "sovraž-
Govoreč ob o-, sejma
za
;>poCljo'je dr-Schacht
J^fanal 1 VSe ki v svo-^ ^ekucii , Vodi^° kampanjo 5 36111 Povi da s sv°]im počet-SNarst' °Ca]0 nemškemu go-^i^c škodo. Ji y^Zr Jet»di brez
ovin-
' :SiS!°jiffi Poslušalcem, Pred ogromni-" > fed ,klmi Problemi. Po-
i Svilo" denar' M ^ ga bo Si,;1" 2a rešitev brezpo-j
^•fe^nkov^ , t gotove r ?m tonu je ožigo-iffc^8?0^". o kal«, i t,i G0Srj:;a mogoče reči | ^ 5 ni°dreŠi -e Prija-| ? °tePal	Se bom že |
lr So I'
l^4>oUdoLki f^ijunaš-j ca	a lovskih iz-
i t ki si rdaJo vsakega Nem-
t ? W kaj kuPm v ži-
^>'2;ak:V2dajieo
if v , 1 Prostn,-^ ' kl knče, da
i iavie^b - Iopovi'inki C in ProT . JU proti kat°-
1	duhov.
, v6><% S/ P0litik0-
4 j! VerSkn f razlik0 ™ed
to > Je t2 °rab0 P-—" ihl Schachtov
Kd^ te§a lVmk Proti Ži-
' ^ <ht V°ra Se sklePa> i Z TtVar^ teren, I
'	Ut6n diktator
I feS l2802WaDrd in E^anor iNnS^rai DeiSe'Ave., je
'jiviSr/J^novstarsin-
WdbU°PeSlrino dekliško I H eS^W h" P°šreb ^ je I
SN aS °b 10' uri iz
na l°da Aug"st P. i
, V^Sožte,HaVe^oJ ft ^ ^ Sozalje!
* fic V? ^ 2 S? je podvrgla
s ca ^me,ia ska-
I	"e -kala' 1259 E.
?eobra&na
j	^rev.jf CUm preje po-
Avf°UlS Somrak, Prišli na
^kmji steph.e ,n
| Uciteljstvo odgovori na napade reakcijonarnih interesov
Prihodnji teden se v Clevelandu otvori konvencija ameriškega unijskega učiteljstva. Zahtevala bo konec gonje, ki stremi za popolnim zadušenjem svobodne besede v šolah.
Prihodnji teden se otvori v , i Clevelandu 19. letna konvenci-, ja unijsko organiziranega učiteljstva, The American Federation of Teachers. Konvencija se bo v prvi vrsti bavila z dvemi . vprašanji: kako preprečiti pro- ( padanje šolstva vzpričo čedalje ] manjših financ, ki so na razpo- ] lago, in pa intelektualna svobo- , da /a učiteljstvo.
Lokalna učiteljska unija št. ( 279 je uredništvu našega lista < tozadevno poslala naslednje sporočilo :	'
"Z ozirom na napade od stra- j ni Hearstovih listov, ki slikajo ( vse samostojno misleče učitelje ^ kot 'rdečkarje', z oziroma na J poplavo zakonskih predlog, s ka- , terimi se ponižuje učiteljstvo z udanostnimi prisegami, z ozirom na dejstvo, da se učitelje, ki nočejo misliti na komando onih, ki
l
imajo oblast, dalje z ozirom na napade na šole od strani trgov- ^ skih zbornic, laži-patrijotičnih ' | organizacij in velebizniških in- ! teresov, ki hočejo štediti pri dav- -: kih na račun šolstva, bo Pedera- ;
CDalje na 2. str.)	1 __ i
TRUPLI ROGERSA IN 1 POSTA V KANADI
VANCOUVER, B. C., 18. avg. : — Avijatik Joe Crosson je da- ^ i nes po 1700-miljskem poletu 5 ' prinesel sem trupla Will Roger- ' sa in Wiley Posta, ki sta se pre- i teklo sredo zvečer ubila v A-laski. Od tu bo Crosson nada- : ljeval s poletom v Seattle.
<
ŠALA NA KARNIVALU PO- !
VZROČILA TRAGEDIJO.
The LALLES, Ore., 18. avg. ] Na cestnem karnivalu Ameriške , legije je nekdo za šalo zažgal slamnato krilo Olafa Nelsona, ki je bil našemljen kot havajska plesalka. Moški je kričeč od bole i čin začel bežati, kar je pomagalo ; plamenom. Končno ga je ujel : j neki gledalec, toda dobil je že tako hude opekline, da jim bo 5 najbrže podlegel.
Unijski vodja prijet
V soboto je policija aretirala Harry F. Potterja, ki je vodja
•	delavske organizacije Mecha-: nics Education Society of Ame-■ rica v državi Ohio, pod sumnjo,
da je vedel za dinamitiranje . transmisijskih stolpov električ-i ne družbe in pa za razstrelbo pri >1 tovarni Truscon Steel Co. v Er : lyriji, O. Omenjena organizacija . je namreč vodila stavko v dotič-.! ni tovarni. Policija ni proti Po-tterju naperila nobene direktne obtožbe, niti ni hotel Potter podati nobene izjave. Neki prija-1 j telj je podpisal zanj poroštvo, "jnakar je bil takoj spuščen na "'prosto. Zaradi dinartiitiranja je
•	bilo doslej aretiranih pet moš-
•	kih, od katerih jih je par članov 1 omenjene organizacije. Glede " obtožb proti njim bo ukrepala
velika porota v okraju Lorain.
Obtožen posilstva
Danes zjutraj je bil obtožen , posilstva 42 letni Herbert Lach-a. man iz 2705 Prospect Ave., ki je - v sredo zvečer na nekem pikni-i ku v Parma, O., zvabil v gozd in napadel neko 12-letno deklico.
ROOSEVELT BO IMEL RADIO GOVOR? .
HYDE PARK, N. Y„ 17. avg.	; — Predsednik Roosevelt, ki se mudi na svojem domu na par-	' dnevnem oddihu, pričakuje, da	1 bo kongresno zasedanje v kratkem odgodeno, in kot se je zvedelo, bo ob tej priliki imel	• radio govor, v kratkem bo poročal o delu zaključenega kongre-	, sa ter podal nekaj misli o svo-	, jih bodočih načrtih. Predsednik	; je ves dan prebil v družinskem	; krogu, v katerem se je zvečer	( obhajalo 21. rojstni dan tretje-	, ga sina Franklina, ki je za to	( priliko prišel domov iz Harvard univerze.
--]
Poskušen samomor
Sedeč v svojem taksiju pred ' Palace gledališču na Euclidu in ^ E. 17 St. si je v soboto popoldne , pognal kroglo v prsa malo pod ^ srcem 24-letni izvošček Jack , Berman. Iz pisma, ki se ga je na-ilo pri njena je razvidno da ga je temu prignala splošna obupa- < nost nad življenjem in pa melanholija radi tragične smrti Will Rogersa. "Ljudje, ki me poznajo, vedo, da sem nekoč tudi i jaz znal povedati kaj zabavne- ' ga," je pisal v pismu. V dru- ! gem pismu za mater jo prosi o- 1 proščenja ter zagotavlja, da je vedno poskušal, da jo napravi srečno. Pustil je tudi majhen zavitek s par kosi zlatnine, naslovljenim na neko dekle. Pred-no je omahnil na sedežu, je še zamahnil z roko fantom, ki tam prodajajo liste. Zdaj se nahaja v bolnišnici. Zdravniki pravijo, da i utegne ostati pri življenju.
Izseljeniški komisar
V soboto se je zglasil v našem uredništvu Mr. Slavoj Trošt jugoslovanski izseljeniški komisar iz New Yorka, ki se mudi na1 turi, tekom katere bo obiskal vse večje naselbine naših ljudi po vzhodu in srednjem zapadu. On je bil pred okoli 30 leti urednik "Nove Domovine" v Clevelandu, pozneje pa je bil tudi u-rednik Kondotovega "Glasa Svobode".
Mr. Trošt je tu gost družine Gerjevič na Tracey Ave. Euclid, O., s katero je v sorodu ter odpotuje iz Clevelanda danes zvečer.
Državljanska šola v SDD
Opozorja se vse one, ki so hodili zadnji čas v državljansko šolo, da ponovno pridejo k pouku v četrtek 22. avgusta ob 2. . uri popoldne soba št. 3. Poučevala bo zopet učiteljica Miss Rose Manfy. Pouk, ki je pod avspi-; cijo ARAA, je popolnoma brez-. plačen. V kratkem se bo tudi r nadaljevalo s poukom anglešči-i ne in ročnih del, pod vodstvom l učiteljice Mrs. J. F. Terbižan.— V. Coff, tajnik SDD.
Na obisku
V Clevelandu se je nahajal na i obisku pri prijateljih in sorodni-- kih preko sobote in nedelje po-i znani C. F. Grosdeck, iz Ara-bridge, Pa.
----.--
Zahtevajo generalni
štrajk proti vladi
-i
COLUMBUS, O., 18. avg. —
Svet barvarskih un j v državi Ohio je danes pozva predsednika A. F. of L. William Greena, da odredi generalni štrajk, da se prepreči vladni ppskus za u-ničenje principov strokovnega unicnizma. Barbarski svet je odobril akcijo unije v Cincinnati ju, ki je sklenila, da njeni brezposelni člani ne :bodo delali . za takozvane "varnostne mez- ; de" pri relifnih WPA projektih, I obenem pa je pozval unije po , drugih mestih v Ohio, da sledijo temu zgledu.
V pondeljek (danes) se tu ■ otvori letna konvencija Ohijska ; delavske federacije. Pripravljalni odbori, sestojefei iz 65 de- . legatov, so danes obsodili vladni WPA program :kot smrtni . udarec za ameriški življenski standard.	j	]
NEW YORK, 18. kvg. — Žu- ! pan La Guardia se Sje pridružil Rooseveltovi administraciji, ki : je zagrozila z lakoto^vsem brez- ' poselnim, ki ne bi hoteli spreje-ti relifnih mezd pri WPA delih. "Mestna vlada ne bo, igrala vlogo stavkolomca prpti zvezni ' vladi," je izjavil župan.
_t i
-3
SOVJETSKI OFICIRJI V ' ČEHOSLOVAKIJI
MORAVSKA OSTRAVA, Če- j hoslovakija, 18. avg. — Tu se vršijo veliki manevri čehoslova-ške armade, pri katerih so prvič , navzoči kot gostje častniki sovjetske Rdeče armade. Kot gostje so navzoči tudi jugoslovanski in romunski častniki.
— ..... <
SO KOMAJ UŠLI SMRTI V O-GNJENIKU.
MOSKVA, 18. avg. — Sedem ■ geologov, ki so prvič v zgodovini raziskali ustje Ključevskega ognjenika na Kamčatki, je komaj ušlo smrti, ko se je ustje nenadoma napolnilo z dimom in žveplenim plinom.
Nov grob
Snoči okoli polnoči je po dolgi in mučni bolezni umrla Katarina Sculač, rojena Shegina, stanujoča na 961 E. 67 St., v starosti 45 let. Tukaj zapušča soproga Josepha in dva sina, Josepha in Charleya, sestro Mary Migalich in veliko sorodnikov. Rojena je bila v Kar-lovcu na Hrvatskem, kjer zapušča očeta in sestro Jelico ter veliko sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 27 let ter je bila članica št. 14 H. B. Z. in društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v sredo zjutraj ob 8:30 uri v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ter na Calvary pokopališče.
Kultura
MLAD. ZBOR "SLAVCKI"
Tem potom se naznanja, da se vrši redna seja staršev pevskega zbora "Slavčki", dne 20. av-• gusta, ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, St. Clair Ave., v navad-
■	nih prostorih. Starši so prošeni,
■	da se gotovo udeležijo te seje.— Odbor.
5	__ ,,, ,	*	:
Italija odklonila vse kompromisne ponudbe
'Sli smo do skrajnosti/ izjavlja angleški delegat. Mussolini je izbegnil odgovorom na vprašanja. Kaj bo storila Liga narodov?'
PARIZ, 18. avgusta. — Konferenca treh sil — Veli-! ke Britanije, Francije in Italije—, ki je bila sklicana tukaj v poizkusu, da se prepreči vojno v Vzhodni Afriki, se je danes razbila. Francoski premijer Laval je izjavil, da je konferenca odgodena. \
Razbitje konference je bilo^objavljeno par ur potem, j ko je italijanski premijer Mussolini zavrnil francosko-angleške predloge, glasom katerih bi Italija dobila delno kontrolo nad Abesinijo, ako bi odstopila od zahteve za popolno polastitev omenjene dežele.
Angleška delegacija na pariški konferenci je objavila uradni komunike, da ne bo nobenih nadaljnih konferenc do zasedanja Lige narodov, ki se otvori v Ženevi 4. septembra.
Vodja italijanske delegacije baron Pompeo Aloisi se vrne v Rim, in pričakuje se tudi, da se brez odlašanja vrne1 v London načelnik angleške delegacije Anthony Eden.
Neka oseba, ki stoji zelo blizu angleške djelegacije, je nocoj izjavila:
"Francozi in Angleži so storili vse, kar je bilo v njih moči, da izposlujejo sporazum, ki bi bil dal Italiji široke gosj^odarske prilike, zajamčil meje italijanskih kolonij ter zagotovil vse posesti Italijanov v Abesiniji. žal je bil Mussolinijev odgovor tak, da bi bilo vsako nadaljno pogajanje brez pomena."
Angleška delegacija je dala razumeti, da bo Anglija na seji Lige narodov, ki se snide 4. septembra, zavzela stališče na podlagi 10. in 20. člena liginega pakta, ki jamči suverenost in nedotakljivost dežel, ki so članice lige.
Neki francoski predstavnik je bil bolj aptimističen ter je izjavil, da vojna še ni tu, in da se upanja za mir ne sme opustiti, dokler zadeva ne pride pred Ligo narodov.
"Mi smo šli do skrajnosti," je rekel angleški predstavnik." Položili smo vse v eno košaro od začetka te konference in ne moremo iti niti za ped naprej."
Mussolini je izbegnil dvoje poglavitnih vprašanj. Zavrnil je vse> francosko-angleške predloge, ne da bi nudil zanje kako nadomestilo, in izognil se je prošnji Edena, da Mussolini jasno pove, kaj hoče od Abesinije.
Francija in Anglija sta pripravljeni se odpovedati vsem nadaljnim gospodarskim privilegijem v Abesiniji v prilog Italiji; Italiji bi se pomagalo dobiti posojila za ko-lonijalni razvoj in vrhu tega bi Italija dobila politične pravice pri-imenovanju tehničnih svetovalcev in carinskih načelnikov v Abesiniji.
BENEVENTO, Italija, 18. avg. — Benito Mussolini je imel danes pred vojaško divizijo, ki je na poti v Vzhodno Afriko, ognjevit govor, v katerem je stri vse nade za mirno spravo spora z Abesinijo. Govoreč na tribuni, ob kateri so stali topovi, je fašistični glavar zarjovel:
"Zdrobite vse, kar vam pride na pot! Ura usode za Italijo je napočila!"
Zbrana masa vojaštva 20 tisoč mož je gromko pri-1 trdila, nakar je Mussolini dvignil roko ter nadaljeval: "Ali želite marširati napram vašemu cilju?" "Da!" je zaorilo iz tisočerih grl. Mussolini je zopet dvignil roko v znak, da želi molk, > nakar je s poudarkom izjavil:
"Italijansko ljudstvo bo ta vaš mogočni klic ohrani-' lo v svojih srcih."
Sličen govor je imel Mussolini včeraj tudi pred 12,-000 možmi v Iserniji, ki se v pondeljek vkrcajo za prevoz v Vzhodno Afriko. Dejal je:
"Mi gremo naprej, dokler ne zgradimo fašističnega imperija. Jaz vem, da boste storili svojo dolžnost z že-i lezno disciplino in da se ne boste bali žrtev, dokler niso • vsi naši cilji uresničeni."
ADDIS ABABA, 18. avg. — Vsa Abesinija s cesar-' jem Haile Selassijem in cesarico vred, je danes ves dan molila, da bi Bog rešil deželo pred vojsko. Klečoč na od 1 dežja izpraznih ulicah so bradati podaniki vladarja ves dan prosili božje pomoči in navodila.
Farmer ji so s silo preprečili dražbo
Razjarjeni farmerji v Missouri so zaprli in pretepli sodne uradnike, ko so hoteli izvršiti sodno prodajo kmetije.
PLATTSBURG, Mo„ 17. avg. *— Zvezni maršal Henry B. Di-; llingham je danes zahteval, da ■ zvezni agenti aretirajo voditelje ' množice, ki je v četrtek prijela in držala v jetništvu skozi štiri ure tri sodne uradnike, da prepreči sodno prodajo neke kme-| tije. Duh revolte je zavladal med ; farmerji po vsem okraju in mar-i šal je vse nadaljne dražbe odložil.
Kot se poroča, stoji za uporom Farmerska protektivna zveza, katere predsednik je C. J. Pirotte. Slednji je izjavil, da mu o tem ni nič znanega, toda dostavil je: "Farmerske dražbe se množijo kot gobe po dežju in jasno je, da nam to niti najmanj ne ugaja."
Trdi se, da je razjarjena množica sodne uradnike tudi pretepla. Eden od teh je rekel, da so za ievolto odgovorni komunisti, dočim farmerski voditelji pravijo, da s položajem nima nobena politika nikake zveze. Ljudje se le borijo za svoje domove.
Farmerska organizacija je na sličen način leta 1932 preprečila na ducate sodnih prodaj.
HOPKINS, Mo., 18. avg.—Tu je danes govoril zvezni sodnik Merrill Otis, kateremu so farmerji zagrozili z dejanskim nasiljem, ako odredi nadaljne dražbe zadolženih kmetij. Tekom govora so ga stražili oboroženi zvezni agenti. Sodnik je rekel:
"Moj oče in njegov oče sta bila farmerja, Amerikanca. Poznejšega imena kot je farmer ne poznam. Zanašala sta se samo na sebe. Bala sta se Boga in nikogar drugega. Ljubila sta svojo deželo in poslušala njene zakone."
Mrs. Somrak utonila
Včeraj popoldne se je podala Mrs. Viktorija Somrak, žena Franka Somraka, predsednika S. N. D, v Gordon parku na jezersko vožnjo s čolnom. Z njo je bil Stanley Kovalček, ki stanuje v sosednji hiši zraven Somrako-vih na E. 74 St. Eno uro pozneje pa se je našlo najeti čoln četrt milje daleč od obrežja prazen. V njem je bila le ročna torbica, katero je Somrak identificiral kot lastnino njegove žene. Vse kaže, da sta Mrs. Somrak in Kovalček utonila, akoravno ni policija mogla najti nikogar, ki bi ju videl pasti v vodo. Do danes opoldne ni bilo najdeno še nobeno truplo. Mrs. Somrak je bila stara 42 let, njen spremljevalec pa 45 let.
Pazite!
Po Collinwoodu se klati mlad moški, star okrog 25 let, srednje postave ki izmenjuje čeke, narejene na ime dr. Račka. Ako pride k vam, takoj pokličite polici-i jo, da spravi ptička tja, kamor . spada.
i Poročna dovoljenja
Sledeča para sta dobila po' ročno dovoljenje: John BerLo vich, 9820 Reno Ave. in Mar> 1 Barowski, 10004 Way Ave. in I Eli Beechuk, 5171 Greenhurst i Dr. in Mary Prosen, 5084 Miller Ave. Bilo srečno!
8TRAN 2	ENAKOPRAVNOST	dne 19. avgusta^ '
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI1
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50
Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
ca 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
r.a 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879
ABESINSKA DUŠEVNOST
Mnogo smo že slišali o abesiuski po-eumnosti in samozavesti, ki napravljata to ljudstvo za nevarnega nasprotnika tudi tako dobro organizirani in moderno oboroženi državi, kakršna je Italija. Malo pa vemo o virih, iz katerih črpa Abesinec to samozavest in pogum. Čudna usoda te dežele, ki je na vse strani zaprta proti zunanjemu svetu, ki je prihajala ž njim sicer v često dotiko, a se tudi vedno znova in celo za dolga stoletja zapirala pred njim. je oblikovala značaj njenega ljudstva. Odkar je vladal tej državi sloviti Menelik 11., se odnosi z vna-njim svetom sicer niso več pretrgali, vendar so ostali do današnjega dne še precej skopi. Abesinija je ostala v bistvenih stvareh še vedno vase zaprta, skrivnostna dežela, ki je daleč od ži /ljenskega tempa moderne civilizacije in ki se čuti v svoji osamljenosti v več nego enem oziru Bogu bližja nego vsaka druga dežela na svetu.
Stoletna odtujenost Abesinije nasproti ostalemu svetu je dala njenemu prebivalstvu potezo močne konservativnosti. Kratkotrajni stiki s svetom so to konservativnost samo krepili, kajti nestalnost vsega tega, kar je prihajalo od zunaj, se je dokazovala tako rekoč sama, stara izročila pa so potrjevala svojo upravičenost preprosto s tem, da so obstala. Tako so se ohranili od pradavnih časov neizprenienjeni ali skoraj neizpreme-njeni specifično abesiuski običaji in šege, nazori in državne uredbe. Skupni temelj vsemu temu pa je globoki verski čut, ki preveva vsakega Abesinca. Sveto pismo je še danes temeljni zakon abesinske države in vodilna smernica vseh abesiuski h dejanj.
Abesinsko krščanstvo je nedvomno eden najbolj čudnih pojavov ti' čudne dežele. Po veroizpovedi je pretežni, vodilni del abesin-skega ljudstva monofizitski, pripada kopt-sko-starokrščanski cerkvi in se je že oil (>. stoletja dalje razvijal neodvisno od Kima. Da se to krščanstvo zavoljo lega v mnogo-čem bistveno razlikuje od evropskega, krščanstva, je uniljivo. Abesinsko krščanstvo se izjavlja tudi zavestno za boljše in bolj kr sčansko nego vse vrste evropskih veroizpp vedi. Križarskim vojnam so Abesinci n. pr. vedno energično ugovarjali, ker se jim je u pira!f>, da bi najmiroljubnejšo in najpopust-ljivejšo vero širili z mečem v roki. Križar ske vojne smatrajo še danes za najočitnejši dokaz, kako je Bog Evropo zapustil, in po drugi strani, če kdo v Abesiniji kakorkoli zaničuje drugoveruika, ga uradno postavijo na odgovor, ker se je pregrešil sebe, prisodil namenjeno mu domovino. Toda večina evropskih narodov preprostosti tega dejstva ne sprevidi, Že desetletja prežijo "tri hie ne," Angleška, Francoska in Italija, pred vrati Abesinije in komaj čakajo, da jo požre jo, kakor so požrle somalske obale. Toda vsak otrok ve, da so somalske pušča ve za te hiene samo neplodno breme, ki jim povzroča samo izgube, dočim je Abesinija po drugi strani Bogu preblizu, da bi jo dal kdaj hie-nam žrelo. Zaslepljene oči tujcev ne vidijo niti najočitnejši h znakov. Xe vidijo, da je Abesinija po svoji legi kakor prava božja trdnjava na svoji nedostopni visoki planoti, ne vidijo sonca, s katerim jo I big ožarja in ki s svojimi žarki tujca ubije, če se mu izpostavi samo za nekoliko trenutkov z golo glavo, dočim daje isto sonce Abesineu samo dobre misli. In Fvropci, ki mislijo tako vzvišeno o sebi in gledajo tako prezirljivo na temnega Abesinca, bi morali pogledati samo nase, da bi videli na sebi znamenje, s katerimi zaznamuje Bog po Stari zavezi vse, ki jih je zapustil. Ali nimajo že vsi majhnih oči, ki s.i cesto grde barve:' ( Abesijici imajo velike, temne, žaleče oči.) Ali ne nosijo že mnogi stekel in drugih priprav na njih? (O-strina abesiuski h oči je naravnost čudovita in res ne potrebujejo naočnikov.) Ali nima toliko tujcev kovinastih kosov namesto zob?
(Dalje v 6. koloni.)
Zanimive vesti iz stare domovine
.Bolno starko so zaprli v hlev med živino
O nečuvenem dogodku gre glas po vsej okolici Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Oblasti so v Zgornjem Jakobskem dolu u-vedle preiskavo proti zakoncema Ivanu in Ljudmili Fras zaradi nečloveškega postopanja z matejo, oziroma taščo Frančiš-ko Rokavec. Dne 6. julija je 66 letna Frančiška Rokavec umrla. Po njeni smrti so se začele širiti govorice, da je umrla zaradi grdega ravnanja in pomanjkanja. Govorice so prišle do orožnikov, ki so začeli s poizvedovanjem ter dognali naslednje strahote:
Pokojna je pred leti izročila j svoje posestvo hčeri Ljudmili,! poročeni Fras. Huda bolezen ra-! di odprtih nog je starko priko-, vala na posteljo, tako da se ni mogla sama niti čistiti. Namesto j da bi šli po zdravnika in bolnici I stregli, so se je domači drugače j odkrižali. Nekega dne meseca1 januarja so jo enostavno spra-vli v hlev med živino ter jo pu-j stili ležati na otepu slame poleg krave. Nihče se ni več brigal za i njo, Je hrano so ji še dajali. V nepopisni nesnagi je ležala vj gniju brez odeje in potrebne obleke napol gola in bosa med kravami. Rane so se ji zaradi nesnage zgnojile ter je pričela pri živem telesu gnili. Do marca so jo pustili v hlevu, potem pa je še tu za njo zmanjkalo prostora. Marca je kupil posestnik Fras kravo in starka se je morala umakniti živinčetu v list-njak. V hlevu med živino ji je bilo vsaj toplo docim je v mrzlih pomladnih mesecih v listnjaku trpela poleg silnih bolečin in nečistoče še mraz. Poleg tega pa so jo domači vedno bolj zapostavljali. Hlapec, ki ie služil pri Fra-cu, je pripovedoval orožnikom, da ji po tri in štiri dni niso dajali jesti, na prošnjo pa so ji odgovarjali s psovkami in udarci. Mnogokrat ji je hlapec dajal kruha, ki si ga je pritrgal, da je potolažil najhujši glad uboge reve. Noge so ji v mrazu počrnele in iz odprtih ran je neprestano tekel gnoj, po katerem je smrdelo' tako, da ni mogel nihče več pri njej vzdržati. Posušila se je do kosti.
Bolne starke so se slednjič domači toliko usmilili, da so jo prenesli v prostor poleg sobe, ki » ga priče nazivljajo luknja. Tu je bila zopet prepuščena sama sebi. Vedno bolj je slabela in šele nekaj dni pred smrtjo so jo prenesli v sobo ter položili na posteljo. Tu jo je odrešila smrt nadaljnega trpljenja. Soseda, ki je prišla mrtvo pripravljat na oder, je pripovedovala orožnikom, da so se črvi kar vsuli iz ranjenega in razjedenega telesa, ko so ga dvignili iz postelje.
Hči pokojne in njen mož sta v j svojih izpovedbah orožnikom j priznala, da sta pregnala mater': iz hiše v hlev, ker je zaradi bo- j lezni v hiši nista mogla več tr-, peti. V hlevu sta jo pustila do; marca, dokler ni tam zmanjkalo1 prostora, ker je zet kupil kravo. Mati se je morala umakniti v listnjak, kjer je ležala do me- 1 seea julija, potem pa jo je zopet prenesel v hišo. Ne priznavata, da sta jo pretepala in ji nista i dajala jesti. O silnem trpljenju in mučeništvu nesrečne starke pa pripovedujejo številne priče i toliko strahot, da se zgraža vsa 1 okolica.
Oblasti so naznanile slučaj
i
mariborskemu državnemu prav- ! dništvu.
Ljubljančani manj pijo
Letos v šestih mesecih je Ljubljana popila 1, 582,706 1 vina nasprotno lani do konca juni-t:
ja 1,759,293 1, torej za 166,587 manj. Če računamo, da stane povprečno 1 1 vina 12 Din, je Ljubljana za vino izdala že 18,-922,472 Din. Leta 1932 je bilo vino cenejše, od takrat se je procentuelno podražilo in je to tudi vzrok, da dokup vina pada. : Zazimiv je tudi pregled po posameznih mesecih, v oklepajih podatki za lansko leto. Popilo se je: januarja 239,986 1 (283,443y februarja 200,543 1 (259,692), marca 269,447 1 (364,537), aprila 236,823 (296,475), maja 265,-666 (.212,024), junija 270,243 1. (243,122).
Piva se je letos potočilo 170,-^77 1, lani pa 220,768 1, torej za 149,895 1 manj. Za pivo je Ljubljana letos potrošila 1,537,893 I Din, računajoč po 9 Din liter. ! Največ piva, 52,412 1, je bilo po-; točeno letos junija, junija lani j 79,650. Lani so bili Ljubljančani ; bolj žejni, čeprav ni vročina ta-! ! ko pritiskala kot letos junija.
Ljubljana je za pivo in vino j letos do 1. julija izdala lepe milijone, namreč 20,530,365 Din. Na vsakega Ljubljančana je | prišlo v prvi polovici za pivo in vino do 342 Din.
Z britvijo mu je prerezala vrat
Rudniški revir v Boru je globoko pretresla žalostna družinska tragedija, v kateri je zaradi družinskih nesporazumov izgubil življenje rudar Franc Dra-gar iz Moravč pri Kamniku. Tragedija je tem bolj žalostna, j ker- pokojni zapušča štiri nepre-j skibljeue otroke. Zakonca Dra-igar sta se pred dvajsetimi vi s svojimi štirimi otro-S i i vred vrnila iz Francije, kjer i je bil mož zaposlen pri nekem rudniku, in sta se naselila v Boru. Tu je namreč Dragar dobil službo pri francoski rudniški | družbi. Dva otroka sta dala za-I konca v oskrbo sorodnikom v j Sloveniji, dva pa sta imela pri 'sebi v Boru.
| V zadnjem času je prišlo med i zakoncema do pogostejših in ; večkrat zelo ostrih prepirov. Do | takega prepira je prišlo tudi ! zjutraj na dan tragedije med 3. in 4. uro. Ko so sosedje na obupne klice na pomoč, ki so jih slišali iz stanovanja Dragarjeve družine, poklicali orožnike, so ti vdrli v Dragarjevo stanovanje. Nudil se jim je strašen prizor.. V enem kotu je ležala še živa
i
Angelina Dragar jeva, v drugem I kotu sobe pa je ležal že mrtev, j ves v krvi, njen mož Franc Dra-, gar, s prerezanim goltancem in trebuhom. Nesrečno ženo so takoj prepeljali v bolnišnico in ; zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje.
Kolikor je preiskava dozdaj : i ugotovila, je Angelina Dragar- j jeva v prepiru z možem v ob- ? j rambi rabila britev ter z njo \ j možu prerezala goltanec, nato pa ga še razmesarila po vsem; ; telesu. Po groznem dejanju si je žena v obupu prerezala vrat. Ta 1 'strašna tragedija se je odigrala | pred očmi obeh otrok, ki sta bi-|la brez moči, da bi jo prepreči-j la.
liadi politiziranja obsojen j
Trgovski pomočnik iz Maribo-, ra Ivan Flegarič je prišel na i svojem potovanju na Rakek. V ' jKordiševi gostilni je na 18. ma- ; ja, ko so bile debate o skupščin- j jskih volitvah na dnevnem redu, < | začel s pivci politizirati o državi in Jevtiču. Ker je rabil izraze 1 I "proti državi in vladi", ki spa- i J dajo pod paragraf, je bil ovaden s in aretiran. Mali senat ljubljan-1 , skega okrožnega sodišča ga je zaradi ziočinstva po čl. 3 in pre- t stopka po čl. 4 zakona o zašči- < ti javne varnosti in reda obsodil i
na 6 mesecev strogega zapora, j j Zagovarjal se je, da je bil popol- j j noma pijan in ni vedel, kaj je j govoril.	'
Po treh letih pojasnjen umor
Oblasti so pojasnile zagoneten zločin ki je bil izvršen pred tremi leti v vasi Vrnograč pri Ca-zinu v Bosni. Leta 1832. je nenadno izginil 25 letni Hasan E-lezovič. Vsa poizvedovanja za njim so bila brezuspešna. Pred kratkim pa so našli pastirji v neki votlini truplo moža, ki je že povsem razpadlo. Po več predmetih, ki so jih našli pri truplu, so ugotovili sorodniki, da se gre: za pogrešanega Hasana Elezo-! viča. Zdravniška preiskava je u-gotovila, da je bil Elezovič u-morjen. Orožništvo pa je dognalo, da sta Elezoviča umorila njegova tovariša Hašim Bičirevic in Hasan Nazukovič. Oba je najel za umor Mehmed Muharevič. Tega je namreč Elezovič nekoč razžalil in se je Muharevič na I l.a način maščeval nad njim. Vsi trije krivci so aretirani.
Nesreča pri delu
Ciril Brenc, 66 letni posestnik' iz Št. Vida nad Ljubljano, je na j 5 m visoki ograji pleskal neko železo. Po nesreči je omahnil in| padel skozi ograjo na tla ter si pri tem nalomil hrbtenico. Starčka so odpeljali na odredbo dr. Justina v splošno bolnico.
Nesreča s pištolo
Iz Starega trga pri Višnji gori je bil pripeljan v ljubljansko bolnišnico 28 letni zidarski pomočnik Janez Zupančič. Pri o-gledovanju pištole se mu je ta I sprožila ter ga zadela v trebuh. | V bolnišnici so ga operirali, ta-| ko, da je zaenkrat izven nevai; , nosti.
Zunanja trgovina
V	juniju 1935 je znašal uvoz v 1 Jugoslavijo 281.96 milj. Din ' (maja 1835 369.1, junija 1934
pa 322.34 milj Din). Izvoz pa je | znašal junija letos 242.16 milj. Din (maja 1935 291.26, junija i 1934 za 83.84 milj. Din).
Trgovska bilanca je bila v juniju pasivna za 39.8 milj., v maju za 71.8 milj., juniju 1934 za 83.64 milj. Din.
V	prvi polovici letos je znašal I uvoz 1746.34 (lani 1750.5) milj. 'Din, izvoz pa 1775.0 (1589.6)
! milj. Din. Pasivnost je znašala lani 160.9 milj., letos pa se je spremenila v aktivnost 28.7 'milj. Din.
Smrt v Mariboru
Nmrli so v Mariboru: Zaseb-
nica Kodrič Terezija, 65 let; An-
žel Marija, soproga čevlj. moj-
I star, 35 let; Golog Elizabeta, za-
jscbnica, 75 let; Pax Angela, po-
'sestnica v Kogakih, 56 let; Ley-
^rer Josip, posestnik in mesar v
Kcšakih, 72 let; Maleg Kari,
| kleparski pomočnik, 58 let. i v
Dve zagi v plamenih
V nedeljo 21. julija, ob pol 3. zjutraj je nastal požar v zgor-| njem delu žage, ki je last po-'sestnika in Žagarja Canka v' : Višnji vasi pri Vojniku. Kmalu' je bilo v plamenih celo poslopje. . Na kraj požara so dospeli v naj-; Krajšem času gasilci iz Vojnika, ' Nove cerkve, Gaberja in Celja. JOb 5:45 je bil požar lokaliziran : in obvarovano skladišče lesa. O-| genj je uničil na žagi vse stroje, j j Skoda je deloma pokrita z za-, , varovalnino. Vzrok požara ni 'znan; mogoče je bil ogenj pod-j taknjen, verjetneje pa je, da je nastal po naključju.
Isti dan ob 3 zjutraj je pa za-} čela goreti žaga na Fužinah pri Vitanju in je popolnoma pogore-' la. Kako je nastal požar, ni zna-, no. Pri gašenju so sodelovali ga-pilci iz Vitanja.
90.149 tujcev je v prvi polovici letošnjega leta prestopilo mejo pri Mariboru. Od teh je bilo 21.393 Jugoslovanov in 38.842 Avstrijcev.
ŠKRAT
'	tV «wafts
^SZX^tA itiCs
Vpliven političar pride k predstojniku vladnega urada ter vpraša, če bi se ne moglo najti kako službo za njegovega sina.
"Kaj pa zna?" vpraša predstojnik.
"Nič," reče političar.
"Izvrstno!" vzklikne predstojnik. "Ga saj ne bo treba šele vaditi ..."
* * *
"Prepričan sem, da vam raz-poroko lahko preskrbim," je re-j kel advokat, "kajti iz vsega, kar ste mi povedali, bom lahko uporabil surovo in nečloveško postopanje z vami kot vodilni razlog. Ali pa ste gotovi, da se ne (bo on upiral?"
"On upiral?" se je zasmejala I boljša polovica. "To revšče si še j v sobo ne upa stopiti, če ve, da sem jaz notri! ..."
UČITELJSTVO ODGOVORI NA NAPADE REAJKCIJO-NARNIH INTERESOV.
(Dalje iz 1. str.)
cija ameriških učiteljev odgovo-irila s proti-napadom in začela agresivno kampanjo za protek-i cijo šol in učiteljstva.
[ "Pod razmerami, ki jih je prinesla depresija, akoravno jih o-na ni ustvarila, se unijsko gibanje med učiteljstvom širi z ' naglico, ki nima primere v tej | deželi. Federacija je med junijem 1933 in majem 1935 dobila 165 novih lokalnih postojank, j Aktivno članstvo šteje okrog 20, 000, kar predstavlja agresivno I jedro za protekcijo učiteljstva 1 v razredih. Rast članstva je raz-.tegnjena od Atlantika do Pacifika. V mnogih državah so to pot prvič nastopile učiteljske linije. Pokret se razvija s tako naglico, ker učiteljstvo uvideva, da nekdanje profesijo-organiza-cije starega kova več ne odgo-, varjajo razmeram. Učiteljstvo ; spoznava, da je šolstvo problem vsega naroda in da je edino u-panje za rešitev v njih samih i in ne v onih, ki imajo v rokah u-.' pravo šol. Sprevideli so resničnost tega, kar jih uči sociologi-.! ja, namreč, da je skupna akcija danes najbolj učinkovita, in da nobena grupa, ki stoji osamlje-. na, ne more zmagati v borbi, ki je tako vitalnega pomena za vse, in da morajo nastopiti skupno z Ameriško delavsko federacijo, ki se je od nekdaj borila in podpirala javno šolstvo."
j Navzoči bodo odlični šolniki in delavski voditelji, ki se bodo (vdeležili razprav glede problemov, s katerimi se bo bavila konvencija.
Dekleta in žene
Sedaj je čas, da si naročite fino zimsko "STEKLINO" suk-j njo, najnovejše mode, direktno iz tovarne veliko ceneje kakor bodo iste pozneje.
Izberite si vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko takoj in drugo ! pozneje.
j Prosim, oglasile se, pišite ali telefonirajte, da vas peljem v tp-| varno, kjer si lahko izberete suknjo kakoršno sami želite in j to od $5.00 do $35.00 ceneje kakor kje drugje.
Vam se priporočam
Benno B. Leustig
1084 Addison Ud.
ENdicott 8505
Milijon vrtnic - 1 kg olja
IL
Olje iz vrtnic -— rožno olje —$ fs
v "Dnlflj
najdragocenejša tvarina, ki jo izvaža v ^ n rija. Čeprav zavzema ta izvoz tako 1 . mesto v bolgarskem življenju, vend81 f dobivajo to olje le na majhnem ProS^01^ f® se imenuje Kožna dolina in leži daleč ^ l( od hrupa in prometa mest — prav M 0 ^ J kili balkanskega pogorja. Prav tako se vija cvetje v kratki dobi in je "žet^ , sadu in proizvajanje dragocenega merjeno le na kratko dobo v letu-tvorničarjev za proizvajanje roznpS® i drhti v pričakovanju na dragoceno b*' štirideset tisoč kmetov čaka na p'ae! .(t trud in delo vsega leta, poljedelsko1®! stvo izdaja naznanila o stanju rožna sadov in vsa država je v skrbeh za F lek, saj ima monopol zanj za ves svet- ^
• ro b®
V podolgovati dolini, ki men *u dolžino in 10, včasih le 5 km v širi"0'
• v , jjjt"
divjimi gorami sanjajo romantična ca, kjer se človeku dozdeva, da ,ic ca ^ stal, da ne gre nikamor naprej. škili priseljencev "živi ondi po svojih ^ šegah. Tu vidiš minarete, za lcseuh111. kami oken pa zastrte ženske obraze ^ stičke, prisiljeno vzbočene. Vmes s()j samih vrtnic liki tisočem zvezd i?a ^ nebu. A za vsem tem, česar pa J di, so hlastna posvetovanja, je boi^ba ^ ne vrtnic, je skrb za prodajo dišeče^11 ki se bo razlilo po vsem svetu.
Prav preprost je način, kako P j vajo rožno olje. A za to preprosto P1,1 njo so potrebne obširne naprave, ke£J. | tako občutljiva, da jo je treba ta ]{| množinah obdelati. Vse skupaj ier^jCe( vadna destilacija (prekapanje). *1 Ji žejo v vrelo vodo, jih kuhajo on<k j soparo ohlajajo in iz sopare se ^Lyl olje, ki se nabira na vodi. Olje je J spreminjajoče se ko opal, diši pa no, da je ta vonj bolj trpek ko »> Iz tega olja ki je podlaga za vse ( ^ parfume, izdelujejo vse druge PaI j vs<> vrste lepo dišečega mila. 1>"'/J'° zato tako drago, ker je treba tak'1 ^ vrtnic zanj. Tristo do petsto vr<n!fjj0^ vse potrgajo z roko, telita en saP1 . Jj A iz 3000 do 6000 kilogramov vrM^ vijo en sam kilogram rožnega olja- ^ treba približno en milijon vrtnic ^ logram te dišave; veliko več vrtni'- J1 ^ kor jih more pridelati ena sarn!l Vsa Bolgarija proizvaja priblizn0 rožnega olja.
Vrtnica sama, dasi izhaja ^ ^ til
teheranskega rožnega vrta, ki st\'rl,ijft
prinesli pred kakimi 200 leti v B01:' ^
kaj skromna cvetka, majhna in lUt'C;j
pa, podobna kaki debeli trnjevi vi j
njen vonj je preprost, čeprav lD<!!-|l v^i ^
tako lep, kakor oni naših plemen' ^ „
z vrtov. Le zato. ker raste tako ^
lop-
je pogled nanjo tako neizmerno 1 ,j;1 6
Razne druge države, kak01' ^f Turčija, si prizadevajo, da bi	$
dobivanje rožnega olja tekmovale_ ^ r i jo. Zdi se pa, da je le na Bolga^^j/ lja laka iu je le tu podnebje tak" 1 ^ ko nikjer drugje na svetu, da ^".'^iifT tako močno dehteti iu se tako bo " ,ji cvesti in je zato najodličnejša met % svetu.	•
MOČ ZAMORSKIH ČAROV^j
Britski raziskovalec dr.	J
iiCK ■
vednje, da je v .liižni Hodezi,)! v " sr, . bini domačinov nodal roko ts$nv v'.,|i-; čarovniku. Xato nm je dejal njcM" ^-ga, da bo sedaj umrl, kajti rokov^ rovnikoni pomeni smrt.
Kirkland je nato nekoliko roke tega praznoverja in je od^'1 , jo zamorski čarovniki res tri n'< ^ spravljajo črne ljudi brez strup'1 (1]jP"j na drugi svet. Svojo žrtev prime,lp .. no za roko ali dihnejo vanjo ali P'1, j tli' s palico preko hrbta. To zadosti.'Jj pod vplivom sugestije pojavijo ]'.' ^ eib krči in mrtvoudi, ki jili s])i'»', jfS treh tednih v grob. V zadnjih letik^,,^' dilo baje na stotine in celo t's,,( primerov.	^J^H
(Dalje iz 1. kolone) J
I..Č,1( i
Ali ni nji 11 postava, precesto dal' ^jji1 ^ kar bi bilo po božji podobi ? j i Ki^ jf skoraj vsi krasnih, krepkih in |||j [j stav.) Takšne stvari naj bi P''^1^ ki gledajo zviška in z roparskimi '"Ijjj^ Altesinijo, potem bi svojo misel n'0' menili.'— X.
• 19. avgusta, 1935
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
§ Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
INKORPOBIKANA 1909
^AD: 245-47 WEST 103rd STREET. CHICAGO, ILLINOIS
Telefon: — PULLMAN 9665
[atio J Gri]]	UPRAVNI ODBOR:
,0hn Kvartich PTredsednik. 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Lisch tt P°"Predsednik, Bridgeville, Penna. 'Mam rus j , ' Podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. "tto Kuhel' SI 245"47 West 103rd Street, Chicago, 111. • o'agajnilc, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111.
S? ^rhovnii- NADZORNI ODBOR:
> Snp^ednik. Huston, Penna. 8,4 Zurich in t E' 72n(i street- Cleveland, Ohio. ' u Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
^ Zaitz nr^POROTNI ODBOR:
Zl	4«qelnrik' 924, Forest City, Penna.
nt Pugel Tno, Washington Street, Denver, Colo. ' "23 South 58th St., West Allis, Wis.
618L^VNI ZDRAVNIK:
' * Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
f0PRAVNOSTU, RADN O GLASILO: I88 Pisma in '	Clair Avenue' Cleveland, O.
nnt! Z^ezo^p1, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-odseka Da 11116 111 naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-st sPortie vcotiSe na-> naslavlja na predsednika nadzornega odse-islo, .i^tva in imr Pa na Predsednika porotnega odseka. Stvari ti-^ £NakoPr 7,,a™lStva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost -—^AVNpSTr, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
QP°nska: Poceni f
klago
-r
,1 JuS08lovan i,- •
Ju m ;1 Je na po- *
^ta i>; IJ0' poši- i, :ilo: " len naslednje i
leta iga ■	d
leta l? bila ribiška 1 1 *eSto , 4 bil Darien v
je ^el ;°00 Prvaki J 1 ^ 400 Zn° Pristani" r
6r 111 eaS?00 ljudi * Je E
^Poncev, F v —d' !
tudi zg-rižvi dvoma 1 zakaj Da-2
^'a Ja7ko zrelo, v ka- E
"/uZT"uro - u- j
JV vo e industrij-	2
Nah ,j dovaža ns.	n
P0bira z	x
Vj 0 jnejših naselbi.	1
ivVDa. gablaga, cene! r ■ <> sem si nioral J :>^nlVeliki Japon-I
* Sse!10 na ku-1
j kot ,povezanih in * j b. teh Pa n^1 \
S! 55-*-i.
C srediT U Stala k« r
mTtvih 1
> ^^o.' K^, na ^
' 4
da 3e bila ta-1
'^j?1 <C3i napravil r
■dal H;
brez'
'ti	Ugl dinar. 1 i
! V Jev ever g0sP"dič- i '' hl ^Z mi kar ,
r>dr0w0dhitela in !
kupil!:
^ ^t0biž in ae !es zav°J- r
3 T'e Pravo-»ikSrjc >ej sem do
J H?' Srafif?ak kakor 'V K C brez napa-zaleU
Vkj	kaj
A ^ l ln tvorni-
( ^ ur, ko Pri nas S1 m Letala 25
~~~ ^rno 2
napisom — zajamčeno— in z d lupo si krog številke 6 zapazil 3 "Swiss Made — v Švici nareje- t no.	.t
V hotelu sem to čudovito uro, 3 ki je že tri ure pravilno šla, po- c kazal sosedu: "Poglejte, žepno n
uro za 25 dinarjev..... Doma bi r
dali zanjo najmanj 150 dinar- ^ jev. Le kako to Japonci napra- ^ vijo?" "O," je dejal gospod, "te j j3 japonske ure niso tako slabe, le poglejte mojo! Štiritedne jo že! r nosim in če bi se ustavila, si kupim pač drugo, saj dvajsetkrat po 24 dinarjev ni tako reč. In če | si v desetih letih kupim deset ur | po 50 dinarjev in bo vsaka šla | eno leto, je isto, kakor če si ku-
' V
pim eno samo uro za 500 dinar- | jev, ki jo bom šele čez deset let * zalučal med staro šaro in bom moral medtem plačati za popravila kakih 200 dinarjev. Prav to 2 je skrivnost japonskega uspeha v industriji: največ Japoncev si more kupiti le poceni blago. Ceneno blago se pa vedno naglo 2 obrabi in čim preje se kaj uniči, item prej je treba kupiti novo j stvar. Zato je japonska industrija vedno zaposlena in mora brez S truda popravljati načine izdelo- s vanja in tudi izdelke same.
In še eno: največje svetovno vprašanje je zdaj brezposelnost. V Evropi mora biti blago dobro. 3 A čim dalj lahko blago drži, tem manjkrat ga treba kupiti, tem manj pa tudi narediti. Dajte, da bo kdo iznašel britev, ki je ne bo j treba nikoli nabrusiti. Čez leto j dni ne bo nobene tozadevne to- I jvornice več."
Dotlej je bila pridiga starega I gospoda prav na mestu, a nena-| doma je planila gospodinja v so- i j bo, okrcala svojega triletnega ; fantka in dejala: "Vidiš, zdaj si !pa vrgel na tla gospodovo uro. j To se vendar ne sme!"— Res-nično — to se ne sme, posebno ne, če je tista ura "Swiss-made iGauranteed" za 25 Din! Pa je i ležala pred menoj, moja lepa u-•, ra, sicer na mehki preprogi — j poudarjam, da na mehki, toda— i ■.gorje! — Nič ni zaleglo, če sem ' jo še tako stresal, nisem jo mo-' j gel oživiti! Ura je bila mrtva, : čisto mrtva, po treh dneh službt 1 in zaradi padca na mehko pre-1 progo z višine 30 centimetrov — mrtva!
5 Stari gospod se mi je od src« zasmejal.
"Ali ste videli, da sem govoril 5 j resnico? še drevi si boste kupili i novo uro iste vrste in za isti de-
■	nar!" Resnično! Saj, čemu bi si pa v Mandžuriji kupoval drago
1 nro in bi metal denar skoži ok-" no? še istega dne sem imel tako
■	tiro. "No. vidite, pa škoda, da ni-1 ste prinesli še eno s seboj, nam-l> reč moja, ne vem, kako in kaj, s ali od vročine — tudi moja je 5 proč! Čez 50 Din sem že izdal za ■" ure, prav za prav, veste, prav za a prav je pa le čudno s temi ja-0 ponskimi urami!"
Zamislil se je in tudi jaz sem j se zamislil v čudovito japonsko j eneno blago v prosti luki Da-2, rien......
Rudarjem v Sloveniji se obetajo hudi časi
Iz Beograda prihaja usode-polna vest, da bodo državne železnice občutno znižale naročila premega. To znižanje naročil bo imelo predvsem za posledico občutno zmanjšanje produkcije, tako, da grozi ustavitev dela v par rudniških obratih v Sloveniji. Ustavitev dela v rudnikih v Dravski banovini in znižanje produkcije pa pomeni nove težke čase za slovenskega rudarja, za vse rudarske revije in vse prebivalstvo teh revijev, ki posredno ali neposredno odvisi od zaslužka rudarskega delavstva.
Železniške dobave premoga se bodo v celoti znižale za 8000 ton, od te kvote odpade na Slovenijo 5300 ton, dočim bi po ključu smeli utrpeti rudniki v Sloveniji največ 2000 ton.
Trboveljska premogokopna družba napoveduje znižanje produkcije počenši od 1. novembra t. 1. dalje. V trboveljskih revirjih bi se znižala produkcija od 32.500 ton mesečno na 29.000 ton, v Kočevju pa od 1200 ton na 200. Ker bi bila s tem ubita rentabilnost kočevskega rudnika, kjer je zaposlenih še 95 ru-clarjev, namerava družba ta o-: erat popolnoma ustaviti. Nada-; ije ima namen ustaviti tudi ob-| rat rudnika v Zagorju. Enaka u-
11 soda bi utegnila doleteti tudi vedenjski rudnik, kolikor njegovo obratovanje ni v zvezi s kalorično centralo.
To pa še ni vse. Železniška u-prava je znižala prevzemno ceno premoga rjavega premoga za 5.7, lignita pa za 10 odstotkov. Grozi nova redukcija že itak mi-( zernih plač naših rudarjev, grozi torej novo gorje, ki bo do vrha napolnilo sajaste doline naših revirjev.
To se ne sme zgoditi! Kata-. strofo je treba preprečiti, pa naj , si že bo na kakršenkoli način.
KDO BO IMEL NAJDALJŠO BRADO.
Kakor smo že poročali, je dospela na svoji poti okoli sveta v Surabajo na Javi holandska podmornica K 38. Vsa Holandska z velikim zanimanjem zasleduje potovanje te podmornice. Po prihodu v Surabajo je prišlo do zabavnega brezžičnega pogovora med holandskim ministrom Deckersom in poveljnikom podmornice Hetterschyjem ki je v svojem poročilu o dosedanjem potovanju med drugim dejal, da vlada med moštvom izvrstno razpoloženje. Ko so možje ostavili Holandsko, so bili gladki v obraz, sedaj pa so videti kakor pravi bradati morski razbojniki. Zmenili so se za tekmovanje, po katerem prejme nagrado 1 hol. goldinarja tisti, ki mu bo brada ob povratku domov najdaljša.
Društveni
KOLEDAR
• • • • • •	® ♦ • • » • • « ♦ • «	V '.'V«!
AUGUST
25. avgusta, nedelja. — Družba i S. N. D., Maple Heights, priredi piknik pri Gorišku na Green Rd.	j
25. avgusta, nedelja. — Piknik j društva "Washington" št. 32 j SZZ na Stuškovi farmi, Wick-! f liffe, Ohio. 31. avgusta, 1. in 2. septembra, sobota, nedelja in pondeljek — ( Prireditev Skupnih društev S. S. P. Z. v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. avgusta, sobota — Skupna ] prireditev Clevelandske Federacije SNPJ v S. D. D. na Waterloo Road.	]
SEPTEMBER
1. septembra, nedelja — Dru- ]
štvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi, Wickliffe, O.
1.	septembra, nedelja — Piknik]J Clevelandske Federacije S. N. P. J. društev na Pintarjevi . farmi.
2.	septembra, pondeljek — Konferenca vseh zastopnikov Federacije in društvenih odbor- ; nikov SNPJ društev izven mesta, v SDD, Waterloo Rd.
8. septembra nedelja — Koncert vseh mladinskih pevskih zborov, popoldne v Public Music Hall, zvečer pa v obeh dvoranah S. N. D., St. Clair Ave.
14.	septembra sobota — Roustabouts Club, ples v spodnji'; dvorani SND, St. Clair Ave.;
15.	septembra, nedelja — Pro-1 slava 20. letnice društva Car-niola Hive št. 493 TM v avdi- i
1 toriju S. N. D. ■
i 15. septembra, nedelja — Pik-' j nik pev. zbora "Delavec" pri ^
Zornu, Bradley Rd. ) 21. septembra, sobota — Društvo "Martha Washington", ples v avditoriju SND. , 22. septembra, nedelja — Jugo-B slovanski Kulturni Vrt, pred-i stava in banket v obeh dvora-a. nah S. N. D. - 28. septembra, sobota — Ples društva "Comrades" št. 566 n SNPJ v avditoriju SND. o 20. septembra, nedelja, — Soci-L- jalistični klub št. 49 prireditev v SDD, na Waterloo Rd.
OKTOBER
5. oktobra sobota — Club 0'Pa! ples v avditoriju SND, na St. Clair Ave.	2
5.	oktobra, sobota — Co-opera-rative Youth League, ples v SDD, na Waterloo Ave.
j 6. oktobra, nedelja — Ples dru- 3 štva "Waterloo Camp št. 291 WOW v SDD, Waterloo Road.
6.	oktobra, nedelja — Proslava 25-letnice društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ vo- 1 beh dvoranah SND.
12. oktobra, sobota — Veselica Ženskega kluba Slov. Doma, 7 na Holmes Ave.
12.	oktobra, sobota — Ples priredi društvo "Loška Dolina"
v avditoriju SND.	8
13.	oktobra, nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" vprizori igro v Slov. Del. Domu, Waterloo Rd. • 2
■ 13. oktobra, nedelja — Predstava dram. društva "Ivan Cankar" v S. N. D.
119. oktobra, sobota — Društvo 2 Slov. Sokolice št. 442 SNPJ priredi ples v avditoriju S. N.! Doma.
20. oktobra nedelja —Ples Slov. J demokratskega kluba v SDD., Waterloo Rd.
20. oktobra, nedelja — 10-letni- J niča društva "Danica" št. 34 SDZ v SDD, na Prince Ave.
26. oktobra, sobota. — Društvo i "Velebit" št. 544 SNPJ priredi maškeradno veselico v Sachsenheim dvorani, 7001 i
! . Denison Ave.
26. oktobra, sobota — Društvo
"Vodnikov Venec" št. 147 S. NPJ proslava 25-letnice v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.	oktobra, sobota. — Društvo "Strugglers S. N. P. J. prire-
», di Hallowe'en ples v S. D. D., na Waterloo Rd.
-	26. oktobra, petek — 23rd Ward
, Democratic Club, ples v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
-	27. oktobra, nedelja — Koncert
-	[ pev. zbora "Delavec" v SDD,
Prince Ave.
27.	oktobra, nedelja — Priredi-
s tev društva sv. Petar H. K. J.,
? v S. D. D. Waterloo Rd.
27. oktobra, nedelja — "Zvezin Dan" priredi Slov. Dobrodelna Zveza v obeh dvoranah S.
. ; N. Doma, na St. Clair Ave.
NOVEMBER
2.	novembra, sobota — Društvo "Commodores" št. 742 SNPJ priredi ples v avditoriju SND.
3.	novembra, nedelja — Proslava 251etnice društva "Mir" št. 142 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave.
3. novembra nedelja — Samo stojna "Zarja", opera v avditoriju SND, St. Clair Ave.
3. novembra, nedelja. — Prireditev kluba "Oreški" v SDD, na Waterloo Rd.
9.	novembra, sobota — zabava Kluba "Ljubljana" v SDD, na Recher Avenue.
10.	novembra, nedelja — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ 25-letnica v avditoriju SND St. Olair Ave.
10. novembra, nedelja — Koncert pev. društva "Soča" v Slov. Domu na Holmes Ave.
10. novembra, nedelja — Prireditev društva "V Boj" št. 53, SNPJ v Slov. Del. Domu na Waterloo Road.
10. novembra, nedelja — S. P. P. S. društvo "Cvet" priredi o-pereto v treh dejanjih v S. D. D., Prince Ave.
16.	novembra, sobota — Plesno veselico priredi društvo "Car-niola Tent" št. 1288 T. M. v avditoriju SND.
17.	novembra nedelja — Skupna prireditev s programom društev 23, 27 in 45 S. D. Z. v proslavo 25 letnice S. D. Z. v obeh dvoranah S. D. D. Waterloo Rd.
17. novembra, nedelja — Blaue Donae, koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma.
24. novembra, nedelja — Prireditev "Jadrana" v SDD, Waterloo Road.
24. novembra, nedelja — Prosvetni Odsek SND, prireditev v avditoriju SND.
27.	novembra, sreda. — Zabavni večer dram. društva "Anton Verovšek" v S. D. D., na Waterloo Road.
28.	novembra, četrtek — Soc. Pev. zbor "Zarja" koncert \ avditoriju SND, na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ, ples v avditoriju SND.
DECEMBER
1. decembra, nedelja — Priredi-ditev Jug. Veteranov v avditoriju SND.
7.	decembra, sobota — Veselica društva "Složne Sestre" št. 120 SSPZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja — Dram. društ. 'Anton Verovšek' vprizori igro v SDD. na Waterloo Road.
21.	decembra, sobota — Mlad. pev. zbor "Slavčki", domača zabava v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22.	decembra, nedelja — Božič- _ niča Slov. Mlad. Šole SND, pod pokroviteljstvom Prosvet nega Odseka SND.
31. decembra torek — Silvestro-vo zabavo priredi "Jadran" v S. D. Domu na Waterloo Rd. 31. decembra, torek — Silves- g trov Večer priredi direktorij | SND, v avditoriju. 31. decembra Silvestrov večer— | Pev društvo "Soča" priredi | zabavni večer v Slov. Domu § na Holmes Ave.
1936 JANUAR
-	4. januarja, sobota — Ples dru- |
štva "Napredne Slovenke" št. j > 137 SNPJ v avditoriju SND, j na St. Clair Ave.	j
, 11. januarja sobota — Ples dru- j štva "Naprej" št. 5 SNPJ v j 1 avditoriju SND, St. Clair Ave. j
-	12. januarja, nedelja — Priredi-
tev Združenih društev fare sv. t Vida v avditoriju SND na St. i, Clair Ave.
18.	januarja, sobota — Ples ln-terlodge League, v avditoriju S. N. D., na St. Clair Ave.
19.	januarja, nedelja — Koncert n Slov. godbe "Bled" v avdito-l- riju S. N. D. St Clair Ave.
!. 25. januarja sobota — Ples Samostojnega pev. zbora 'Zarja'
KAJ SE JE I
ZGODILO |
Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v
Enakopravnosti
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811
Millions prefer it to ^^^^^mayonnaise-
^\ cojfo-^**/ j
I	1 ® Miracle Whip is different—dcli-
Yl^pi ^ ijtf^	A , a cious! The time-honored ingrcdi-
iiwilMi ents mayonnaise and old-fash-
■ V« ffj jiJflMi	\ ioned boiled dressing are combined
1 III8 g-,if-if(2,	\ in a new, skillful way. Given the
ill ll/lw^" <	long, thorough beating that French \ ji *j|tM 1 chefs recommend for ideal flavor .
vC* /1	A and smoothness - in 1
\ rSfli'nrt JJ'**	' the Miracle Whip I
^(WMIB^..v."6'	\ beater that's cxclu- I
\ imo ot^	.^ffiSiSSr^ I sive with Kraft. A
v avditoriju SND, St. Clair Ave.
26. januarja, nedelja — Proslava obletnice Slov. Nar. Doma, v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
FEBRUAR
1.	februarja, sobota. — Plesna veselica društva "France Prešeren" št. 17 SDZ v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
2.	februarja, nedelja — Javna telovadba Slov. Sokola v avditoriju SND St. Clair Ave.
8.	februarja, sobota — Plesna veselica društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v avditoriju S N. D, St. Clair Ave.
9.	februarja, nedelja — Koncert Workmen Sick Benefit Society, v avditoriju SND na St. Clair Ave.
13. februarja, nedelja — Predstava dram. društva "Ivan Cankar" v avditoriju SND St. Clair Ave.
16. februarja nedelja —Koncert mlad. pev. zbora "Slavčki" v avditoriju SND St. Clair Ave.
22. februarja, sobota — Plesna veselica društva "Spartans" št. 198 SSPZ v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave.
V> APRIL
12. aprila, nedelja — Club 0'Pal ples v avditoriju SND, St. Clair Ave.
18. aprila, sobota. — Plesna veselica 23rd Ward Democratic
COULD NOT DO HER
HOUSEWORK
-xsgmisz^ VY/HEN every-'^f^fijfiiWl' ^^ thing you at-tempt is a burden ■HIB? 'T —when you are
this medicine. It I ^.ftjjjjf may be just what you need for extra energy: Mrs; Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, '"After doing just a little work I had to lie down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound. I can see a wonderful change now."
Club v avditoriju SND na St. Clair Ave.
19. aprila, nedelja — Ples društva "Comrades" št. 566 S. N. P. J. v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
26. aprila, nedeija — Koncert samostojnega pev. zbora Zarja v avditoriju SND na St. Clair Ave.
SEPTEMBER
14 septembra pondeljek — Pri-
četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND.
fc^ov^
riV, ill
KO SLACK SfmS^e Tod/1 FILLING As Years Aqo
A 25 ounces for 25^
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisancc.
But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and i?um surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major causo of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. LambertJ Pharmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
dne 19. avgust*
ES
»
J3
Za svobodo in ljubezen
Marko Stojan Roman iz Balkana.
išžEEH
VI.
Skrivnost Galate.
m

EE

m
O, Carigrad, prestolnica sultanov ob Zlatem rogu; Kako 'krasno si, kadar te zlati jutra-, nje solnce, ali kadar ti vrvave ponosne kupole in ostri mina-reti neštetih mošej v škrlatni zarji večera! Kako srečno si tistim, ki jim je dana moč in oblast, kako nesrečno, ako pogleda človek v tvoje globine. Koliko sijaja, koliko pomanjkanja!
Vztok se poljublja v tebi z za-padom. Mohamedanstvo se stika s krščansko kulturo — in strupen sad je plod tega objema. Rušijo se strogi nauki Mohamedove vere, bohotno kipi ves čutni pohlep, ves zunanji blesk ori-jenta. In kar ti daje Evropa — kaj je to drugega kakor lov za denarjem, diplomatske spletke in tista rafinjrana užitkaželj-nost, ki izpopolnjuje naslado že itak dovolj rafiniranega orien-talca. Neverjetni pohlepi, pravljične orgije mesa, strašni temni, zločini poganjajo na tvojih strupenih tleh, o Carigrad!
Kdo bi si domislil vse gostije razbrzdanih strasti, ki se vrše za mrežastimi okni tvojih starodavnih palač, sramotnih brlogov! In kdo bi razvozlal vse mračne istorije, kdo spoznal mrtve, ki spe na dnu morske o-žine — otrovani, zadavljeni, zaklani?
Zgodi se včasi, da dvigne tuja ladja sidro ob tvoji obali......
Težko in nerado se navijajo verige. Škripljejo in stokajo, branijo se priti na vrh. In ko dovi-je ladja železnega mačka, zapazijo prestrašeni mornarji, da so izdrli globini njen plen: bleda, gnijoča trupla, navezana drugo ob drugem; v očeh, izjedenih od morskih rib, jim zija še slepi posmeh njihove grozovite skrivnosti.. Včasi je tudi eno samo, zavito v vrečo ali golo, z zvezanimi rokami —truplo mlade ženske, ki se upira smrti še v gnusobi svojega razpadanja in budi slutnjo o krasoti in slasteh u-morjenega življenja, budi ugibanje o temnih zovlih romana, pokopanega na morskem dnu......
V Carigradu trohni dedščina Mohamedova. Mesto sultanov, srce mohamedanstva— v tebi u-mira slava kalifov, otrovana ž mehkobo srca, ki nasprotuje tvojemu sijajnemu barbarstvu, z diplomatstvom Evrope, ki je močnejše od sabelj damaščank
...... najbolj pa s penečim fran-
kovskim vinom in s tajnimi nasladami, ki so mamile tvoje mogotce in oblastnike......
Pa ne samo oblastni in mogočni— tudi ljudstvo, tudi tujci, ki se ustavljajo na bregu Marmar-skega morja ali žive v tem skrivnostnem mestu, tudi drhal, ki se peha v znoju svojega obraza, ima svoje paradiže. Prepovedana pijača, opij, hašiš in ženske______ ženske...... Malokod ima
prostitucija tako mračne, nedo-gledne globine kakor v Carigradu.
Med mlakami, v katerih se nabira gniloba carigrajske pregrehe, zavzema prvo mesto Ga-lata.
Galata je bila do srede 19. stoletja edini sedež evropske trgovine; in dasi so pozneje mnogi trgovci preselili svoje kontor-je v bližnje dele Stambula samega, je Galata vendar še dandanašnji sedež mnogih bank in pa-robrodnih agentov. Vso Galato reže na dva neenaka dela glavna cesta, Grande Rue de Galata, podobna tesni, umazani soteski. Tod valuje gosta in pestra mno-
žica, mešanica vseh mogočih narodov Azije m Evrope. Grande Rue de Galata in njene zloglasne stranske uličice so ena sama nepretrgana vrsta nizkih prodaja-len, kavaren, plesišč, gledališč in umazanih beznic, po katerih se shajajo najsumljivejši elementi evropske družbe. V redkih slučajih, kadar resno zasledujejo v Carigradu kak skrivnosten zločin, se zgodi pogostoma, da vodijo krvave niti semkaj ter se združujejo v okolici Grande Rue de Valata......
Dušan in divji Marko sta že poznala Galato izza prejšnjih let. Njiju izlet v Carigrad je trajal tistikrat par tednov, ker sta morala nadzorovati po nalogu svoje organizacije bivanje in početje nekega sumljivega človeka. Temu so se imeli ostali trije zahvaliti, da mala rešilna ekspe-dicija ni bila izročena v milost in nemilost raznonarodnim vodnikom, ki brenče po Carigradu kakor muhe okrog neveščega tujca. Seveda je trebalo kljub temu velikega truda, preden so se jih otresli; a dobra volja, krepki komolci in preteči obličji divjega Marka in Jova, ki sta bila oblekla za na pot francoski kroj, sta zmogli tudi to težavno nalogo. Vsa družba se je nastanila v "boljšem" hotelu z zvenečim naslovom "Hotel des cinq Nations" — hotel petih narodov. Katere narode misli s tem visokoleteči hotelir, ni razodeval niti eden izmed mnogih in razno-jczičnih napisov.
Ivan,, ki je bil začel razglabljati to vprašanje, je zaključil naposled:
"Fantje, teh pet narodov pomeni bolhe, uši, stenice in za nameček še ščurke in miši, ki nam bodo pomagale spati v tem brlogu!"
"Brate, kdor iovi medveda, mora v gozd! Prijatelj, ki ga želiš objeti, tudi ne stanuje v hotelu Bristol," je dtial divji Marko. "Ali nimam prav, Jutišič?"
"Žal, da ti moram pritrditi' in zdaj, možje, naj gre sleherni v svojo sobo — naročil sem si prijeten poset. Ti, Javornik, pa lahko ostaneš tu, da ne boš preveč nervozen."
Dušan in Ivan sta si zapalila cigareti.
"Koga pričakuješ?" je vprašal naš prijatelj.
"Ugeni!______ Se ve, da ne slutiš! Ukazal sem krivonosemu Armencu, da onravlja v tej palači dostojanstvo vratarja, da naj mi privede nemudoma najboljšega zvodnika, kar jih pozna naokoli."
"Zvodnika ?" je zastrmel Ivan. "Da misliš na take reči!"
"Ne obsodi me prehitro, dragi, vse to spada v naš bojni načrt."
Dušan je bil prevzel nehote vlogo voditelja; narava ga je gnala že izza mlada, slediti neznanim rečem, in nikdar brez uspeha. In še rajši je napenjal tu svoj detektivski razum!
"Čemu potrebuješ zvodnika?"
LASTNIKI HRANILNIH KNJIG!
Ali naj prodam mojo hranilno knjigo?
Sledili smo pazno celemu razvoju, torej dovolite, da vam podamo dejstva, da boste sami presodili ugodnosti, ki se jih vam nudi. Posvetujte se z nami privatno brez vsakih obligacij. Dali vam bomo ugodnost naše izkušnje in vam svetovali v vašo prid.
"Ničesar nimamo naprodaj."
J. C. MERTZ, INC.
9. nadstropje Marshall 151 d g. —
Public Square. MAin 6480
je povzel naš rojak.
"Da naju seznani z gospo Bir-bantinijevo." . "Z njegovo metreso?"
"Tako je; rad bi se prepričal, ali ga ljubi še vedno, in kakšen je njen značaj."
"Kaj pa_____če bi bil Birbanti-
ni sam zvodnik in bi stopil mahoma v to sobo?"
"Bodi brez skrbi; kakor hitro vidiš, da se ga polotim, mi pomagaj in stori, kar ti rečem. Sicer pa verjemi da ne pojde tako po ravni poti."
"Ali meniš, da ti jo najde?....'
"Takšni možje poznajo vse lahke ženske, kakor je poznal stari Temistoklej vse Atence In zlobni jeziki pravijo, da je ta deklica v Galati bolje znana kakor v Stambulu turški car."
Tisti hip pa se je začulo diskretno trkanje na vrata.
"Vstopite!" je zaklical Dušan po francosko.
Čez prag se je zakotalilo v sobo človeče debele in zalite postave v ogoljeni črni suknji, svet lih hlačah, s turškimi opanki na nogah in s fesom na glavi.
"Evo me, gospoda.'" je zaklical v polomljeni francoščini. Čast se mi je predstaviti: Alki-biad Pyguris, potujoča pisarna
za ljubezenska posredovanja______
Najboljši znanec vseh dobrosrčnih dam v Carigradu, gospod! S čim smem postreči ? Nemko, Madžarsko, žarnooko Italijanko, graciozno Francozinjo, ognjevito Arabko — vse, kar želite!'
Dušan je z malomarno gesto ustavil tok Grkovih besed.
"Moje zanimanje je bolj drugačne vrste. Rad bi prišel v stik 7 gotovo osebo......"
"Ah, razumem!" je zavreščal posredovalec. "Gospod grof se žele seznaniti z odlično muslimansko damo, ki jih je očarala ______Moje izborne zveze se raztezajo noter v mrak haremov — in dasi so stroški veliki......"
Pomežiknil je in pogledal našega znanca.
Dušan je odmahnil z neprikritim gnusom, rekoč:
"Mirujte, da vam vsaj povem ...... Ali poznate neko______ dobro-
srčno damo, z imenom Olimpia Montebello?"
Grk je počasi zmajal z glavo in položil prst na čelo.
"Olimpia ______Montebello------ne
poznam, gospod!"
Tn spet je vprašujoče pogledal Dušana.
"Poznate jo, mož......Izdal vas
je pogled, ki menite, da ga nisem opazil. Vi hočete le drago prodati svoje znanje."
"Za sto frankov bi se mi morda posrečilo......"
"To bo še stroškov!" je zago-drnjal Ivan, ki je sedel na vega-sti železni postelji, sam pri sebi, ter se potipal na prsni žep, v katerem je imel očetove tisočake.
"Gospod grof," je pomeril Grka z zaničljivim pogledom, rekoč:
"En funt, ako hočete; ne več, ne manj. Odločite se kmalu — moj čas je oddan."
"Za Boga svetega! Vaša kne-ževska milost me upropašča! Usmilite se mojih krvavih žuljev in ne uničite ubogega očeta treh nepreskrbljenih otrok______"
"Hodi, človeče!" je velel Dušan in pokazal s prstom na vrata. "Ako je tebi premalo, mi pove tvoj prvi konkurent!"
Grki so rojeni kupci, in kdor jih spomni trgovske koristi, jim | prodre najlaglje do srca. Lepa Dušanova beseda je našla lepo mesto.,
"Gorje mi!" je zajavkal gospod Alkibiad Pyguris. "Vaša visokost je vajena sijajnega življenja in ne ceni prav, kako se moramo reveži potiti za vsakdanji kruh. Toda moji mili otročič-ki so že od snoči brez skorjice
kruha______ primoran sem torej
sprejeti zaslužek......"
"Kdaj?" je vprašal Dušan kratko.
"Najkasneje jutri ob tej uri jo privedem k vam!"
"Prepozno! Govoriti hočem z njo še danes!" je dejal naš znanec in položil prst na čelo.
Prišlo mu je bilo na um, da je vsekakor boljše in koristnejše uspehu skupnega podjetja, ako se ne izve predaleč naokoli, da stanujejo on in njegovi prijatelji v hotelu "Des conq Nations."
"Ne maram je videti tukaj," je povzel nemudoma. "In sploh ne sme izvedeti nihče, da stanujem v tej hiši. Razumete? Niti besedice o vsej kupčiji — nikjer in nikomur. Ako se prepričam, da ste res molčali, lahko pridete
vsakih štirinajst dni, dokler bom v Carigradu, po pol funta; ako zinete le enkrat, pa vas po-iščem kjerkoli in vam zavijem vrat!"
Lice poštenega Grka je zasijalo radosti. Zaklel se je pri Bogu in Alahu, da hoče molčati kakor grob.
"Toda gospodično Olimpijo Montebello moram na vsak način poiskati, predno vam lahko obljubim kaj gotovega. Verjemite, kneževska visokost — niti če bi mi plačali tisoč funtov, ne bi mogel reči drugače . . "
"Kdaj torej — in kje?" ga je prekinil Dušan.
"Zvečer, ko se zmrači, me pričakujte doma. Dotlej jo upam najti. Saj veste, kneževska visokost, da takim damam čas ni gospodar______ Dogovorim se z njo
in vas popeljem na pripraven
kraj — ali kakor si |na Po tej obljubi seje®1
vil.
Ivan je sledil teffl«^
mu razgovoru s coščine, s katero seje" . nil kot samouk v svoj»' zijskih letih.	„. ^
"Ljubše bi mi W0< [, . prijatelju, ko sta ostal, da se ne bi bilo trebajj gajati z zvodniki in^81
srčnih dam......" M
"Vem, ti bi raje tepe
je fantovska navada. . pripravljen vsak hip* j nudi ugodna prilika.
(Dalje prihodtfiI]
Oglašajte v-
"Enakop<
ONLY IN
NORGE »o to« t
THE PLUS VALUE OP ROl*** 'j*
!	r§le
REFRIGERATION
Nujno važno naznanilo delničarjem korporacije Slovenskega delavskega dema,
15335 Waterloo Road, Collinwood, Ohio
Direktorij Slovenskega Delavskega Doma sklicuje
NUJNO VAŽNO IZVANREDNO DELNIČARSKO SEJO DELNIČARJEV SLOV. DEL. DOMA
Dne 23. avgusta, 1935 (v petek)
Pričetek ob 8. uri zvečer
Vzrok sklicanja seje: Direktorij uvideva nujno potrebo večjih Klubovih prostorov v boljšo postrežbo gostov, za povečanje trgovine in v občo korist Doma. Vzpričo sedanjega prometa v klubovih prostorih, prostori ne odgovarjajo. Zadnja delničarska seja je dala direktoriju nalogo, da stvar proučuje in po možnosti gre na delo. Direktorij danes uvidi, da so večji prostori potrebni in poradi tega vabi vse delničarje, ki jim je za koristi korporacije, da se seje udeležijo. Obenem se apelira na vse društvene zastopnike, kateri so bili polnomočno pooblaščeni od svojega društva za zadnjo delničarsko sejo, da tudi na tej seji zastopajo svojo organizacijo.
Za direktorij Slovenskega Delavskega Doma
VINCENT COFF, tajnik
• Part of the plus ralum in
Norge is the plus cold-making power of the Rollator. It is able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the Rollator improves with use.
The extreme efficiency and dependableness of the Rollator is the basis of saving in both food and refrigeration. Rollator Refrigeration enables Norge owners to save up to $11 a month.
THE ROLLATOR...
Smooth, easy, rolling power provides more cold — uses less current.
OKI* lM n0	8Et
ii'N___
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
• When yoa W jF you expect it oTquiet, dep«^ N free service.
But do yoa
the standp^^ .
performance, g >> Uii f
portent psrf'^V Hi the part	p'
thetrans®*^ ,
"AutoboB^ J I
up p^' ' th= No*«,, £ \
lasting ^ J*, i
lasnm.

SUPERIOR HOME SUPP^ 6401-05 Superior Av^J^
NORG
KATERO JE SPISAL


LIFE'S BYWAYS
Louis Adamic
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'	A
A
® ®	S
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.	_
Jf Cena lepo vezani knjigi >	U
obsegajoči 371 strani, je L i	$2.50.	J	I
NAROČILA SPREJEMA	\
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE. —----CLEVELAND, OHIO