Za poduk in kratek čas. V Sarajevo. (Dopianjo J. Čagran, veroučitej v Sarajevu.) II. Od Zenice prva štacija ,,Janjiče" je le radi tega zanimiva ker od ondot vozi poata v Travnik, Jajce in Banjoluko. Pri štaciji ,,Dvor" imajo ,,pravoslavni" v velikem poslopji svojo dubovsko semenišče^ Zadnja štacija pred Sarajevom se zove Ilidže-Černotina. Pri Ilidž-ah so jako vroči vrelci in toplice. Od Ilidž le kake pol ure oddaljeno izvira pod ,,Igman planino" reka Bosna. Kraj se radi tega zove: ,,Vrelo Bosne". Ob 10. in 16. min. zvečer dovede železnica potnika na Sarajevski kolodvor. Železniška proga je s6 vsem i!(i9 kilometrov dolga. Kako je čuti, se bode dosedaj neprikladni vozni red tako spremenil, da vlak pride uže ob 7. zvečer v Sarajevo, ter na mesto ob s/* n* 6. š« le ob 7. v jutro odide iz Sarajeva. Kolodvor je kake male pol ure od mesta oddaljen. Caka pa na kolodvoru mnogo lepih fiakrov in hotelakih omnibusov, ki (prvi) po 1 fl. 50 kr. do 2 fl. zapeljejo potnika v me^to, kder ga številne in prav dobre goatilnice, med njimi elegantne, kakor jih Maribor niroa, sprejemajo. ,,Hotel Enrope" bo težko v Gradci enakega imel. V Bosno potujoči se pa naj previdijo z legilimacijami, da se okrenejo sitnoatim, ker Sarajovska policija iz lahko razviduib uzrokov na došle potnike paziti mora. Smem policiji tukaj poprek bvalo izreči, da prav lepo in vzpešno za red skrbi in da o ponočnih neredih v mestu in oV-' - nič ni slišati. -jo\'i. je tudi izvratna vojniako organizirana požarna straža (vatrogasci), ki ima v Terezia-ulici (terezia turšk. — vaga, tebtnica) poaebno kosarno, kder noč in dan straži in pazi. Topovi streli iz Sarajevske trdnjave naznanjajo požar. Ker je 85—90% vseh Sarajevskih hramov le iz neožganih opek: crpioev in lesa zagradjenih in veidnoma s deščicami pokritib in tudi brez posebnib dimnikov, taka vclika pazljivost ni odveč in je potrebua. Ime mesta Sarajevo izpeljnje se navadno iz turške besede ,,Šerai", ker ao ga Turki ,.Bosna-Serai" imenovali. Kerpaje mesto, kakor številni rimski spomeniki, kterih eden še zdaj v ,,Bendbaši ulici" na tleb leži, dokazujejo, starše od Turškega gospodstva v Boani, in je dalje prebivalstvo po vai deželi še dan danea vse slovansko, tako bi izpeljeval gledč ,,rajako" lepe lege" mesta njegovo ime iz ,,Za-rajako" toraj ,,Zarajevo". Imenuje ae namreč radi krasne lege meato ,,biser sreberne Bosne". Pogled na mesto n. pr. iz trdnjave je velikanako diven. v Smem reči, da kaj enacega avet malo ima. Stevilni v orijentalskem alogu zagradjeni hrami med zelenini vrti, številne (okoli 150) džamije (mohamedanske cerkve^ in okoli 100 šibkih, viaokih, belih in 8 svit;im plehom pokritib ,,munar" (turnov) dajejo diven pogled. Kako ves Balkan je padla tudi Bosna v oblaat divjih turških čet, ki so porušili staro bosansko kraljestvo in uničiti hoteli vse, kar je keračanakega. Hnogo bogatih posestnikov je žalibog. rešiti življenje in imetje, se poturčilo. Le malo pravih Turkov se je tu in tam naselilo pa sprejeli so vendar kmalo tudi ti deželni jezik: srbsko-hrvaški. Pravih Osmanlijev nima znatno v celi Bosni. Le poturčeni Košnjaki se imenujejo v Bosni: Turki, poaeatniki ^age", (goapodi) in begovi ali beg-i. Velika njihova poaestva večinoma obdelujejo krščanski ,,kmeti", ki od zemljišnega pridelka tretjino avojim gospodom odrajtati morajo. Da ae povrnemo spet k opisovanju mesta Sarajeva nadaljujem, da ima mesto (po štetji 1883) okoli 24.000 do 25.000 prebivalcev in sicer okoli 15.000 Turčinov, okoli 4000 rhriačanov" aii Srbov nekaj cez 1500 katolikov in okoli 3000 španijolakib in drugih židov. Po narodnosti je okoli 20.000 Srbo-Hrvatov okoli 3 — 400 Nemcev ali takib, ki neraški^govore in ravno toliko Slovencev. Ostali so Cehi Italjani, Magjari, Cigaui in Zidovi, 3000 okoli pa je kako uže reeeno spanijolov (španakih židov). Mesto Sarajevo leži ob obeh bregih potoka Miljačke, čez ktero peljajo trije zidani in 4 leaeni mosti. Mesto je razdeljeno na več ,,Ma hal", ali delov. (Viertel). V Sredini mcata ob Miljački dol od ^latinske čuprije" (moata) je bil katolički del meata: ,,Latinluk". Straaanski požar leta 1879 je upepelil ta del mestavin ob enem katoliško cerkev, šolo in farovž. Se dan danea se vidijo razvaline ali pa slabo pokrpane pogoretine ,,Latinluka". Katoliki ao po tem požaru vecidel siromaki postali. Najimenitneje atavbe meata ao: Konak, rezidenca ali stanovanje prej tnrškega ,,Valija" ali sultanovega namestnika, zdaj pa Nj. ekscelence grl.-majora Appel-a, c. k. nameatnika za Bosno iu Hercegovino. (Dalje prih.) Snicšnica 42. Lovci za kratek čas radi kosmato lažejo. Edcn takih burklježev je rekel: jaz ne kupujem več ne smodnika ne svinčenk, potrosim malo hudega tobaka ^šnofeca" zajci pridejo vohat, začnejo kihati ia se sami ubijejo. Pridem iu jih kar poberem.