Izhaja vsako sredo. C e n a t Letno Dla 32.—,
fiolletno Din 16.—, četrt-eino Din 9.—, inozemstva Din 64.—. — Poitno-iekcval raían 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, KoroSka cesta 5
Telefon lntararbaa 113.
Caaa iaiaratomi cela stran Din 2000.—, pol stra» ni Dla 1000.—, četrt strani Din 500.-, »/• strani Dla 250-, Vu str. Din 123-, Mali ogla« d Tiska beseda Din 1.20.
Davki,
Prejšnji angleški finančni minister Churchil je svoj čas v angleškem parlamentu podal sliko o plačevanju davkov v večjih državah. Primerjal je davke pred svetovno vojno ter po vojni in tako ugotovil, da so se po svetovni vojni davki v posameznih državah jako povečali. Izračunal je, koliko davkov je prišlo na vsakega državljana leta 1913 in koliko leta 1928. Prišlo je torej davkov na enega državljana:
T	1.1913	1.1928
'Angliji šilingov	71*	291**
Franciji frankov	8-1.5	910
Nemčiji mark	31.3	113.4
Italiji lir	53.8	394.4
Zedinjenih državah dol.	6.8	30
Breme državnih dolgov, porazdeljeno na prebivalstvo, znaša za enega prebivalca v Angliji 168 funtov šterlingov, na Francoskem 11.700 papirnatih frankov, v Zedinjenih državah 160 dolarjev, v Nemčiji brez reparacijskih obveznosti 68 mark.
O manjših državah, med njimi tudi o naši državi Churchil nI govoril, ker ni imel podatkov. Iz navedenih številk se vidi, kako so po posameznih državah po vojni narasla državna bremena. To so posledice svetovne vojne, ki jih čutijo prebivalci vseh držav in ki ne bodo tako kmalu odstranjene. Cela človeška generacija (rod) jih bo nosila.
Kar se tiče naše države, v njej davki primeroma niso tako visoki kakor v drugih državah, osobito v velikih drŽavah. Vendar predstavljajo vse dajatve: državne, banovinske, okrajne In občinske, ki jih morajo plačevati prebivalci, znatno in občutno svoto. Oral zemlje je obremenjen s 300 dinarji. — Vpoštevati se mora pri tem tudi to, da kmetje svojih pridelkov ne morejo prodati za primerne cene ali jih sploh ne morejo prodati. Industrijske države so se po svetovni vojni začele v veliki meri brigati za svoje poljedelstvo, kojega pridelke ščitijo z visokimi carinami. Stremljenje nekaterih držav — Nemči-
je, ČehoslovaSke, Avstrijo — gro za tem, da se te carine ne znižajo, marvei «višajo.
Tako se izvoz kmetskih pridelkov iz naše države vedno bolj otežkuje. Odtod kriza vina, hmelja, lesa, žita in vobče ? trgovini s poljskimi pridelki. Kar pa mora kmet kupiti, je enkrat, dvakrat, trikrat in še večkrat dražje nego pred vojno. Če se poljedelstvo pri nas še tako intenzivira, če poljedelci pri nas Se toliko napredujejo pri obdelovanju zemlje, ne bodo te prilike boljše, dokler se ne omogoči kmetu možnost prodaje njegovih pridelkov za primerne in pravične cene, ki bodo v pravem razmerju s cenami tistega, kar mora kmet kupovati.
Ko je sedanji ministrski predsednik general Živkovič nedavno bil v Vojvo-
dini ter se Je razgovarjal s priprostim ljudstvom, so mu ljudj« o svojem gospodarskem stanju prostodušno poročali. Predsednik vlade Je njihovim i*-vajanjem pritrdil ter izjavil, da je vla-' da dopolnilni davek k zemljarini i« znižala od 17 na 12*, da ga pa bo If dalje znižala od 12 na 8*. S tem znižanjem se bodo tudi znižale razne dokla-de k državnemu zemljiškemu davku.
Tudi o banovinskih proračunih J« general Živkovič izrazil mnenje, d» s« ni vsepovsod! izvedlo načelo štednje, kakor bi to bilo potrebno. Zato je izdal odlok, s katerim se naroča, naj se 1. v banovinskih proračunih odobreni i*-datki za reprezentacijo in zaupne posle, za razne podpore, nagrade in honorar* ja ne izvršijo; 2. naj se ostali v visoki izmeri odobreni izdatki naknadno 8® enkrat proučijo ter znižajo na najnujJ nejše svote, ki bodo v soglasju s stvarnimi potrebami.
Velika težava
V petem mesecu po novem letu smo že, pa večina občin še ni prejela za leto 1930 nobenih doklad in davščin. Vsi proračuni občin, ki izkazujejo nad 60* doklad na direktne davke in ravno tako oni, ki imajo nad 50* doklad na državno trošarino na vino, so bili poslani v Beograd v odobritev. Od tam pa še niso prišli nazaj. Dokler proračun ni rešen, občina ne prejme od davkarije nobenih doklad, kakor tudi ne od finančne uprave nobene trošarine. Tako so zdaj občine že mesece brez vsakega denarja. Ker pa občine nimajo denarja, ga seveda tudi krajevnim šolskim odborom ne morejo datL Računi rastejo tu in tam, pokritja pa nL Tu je potrebna odpomoč. »Slovenski Gospodar« je prinesel nedavno poročilo, da bo odslej reševala vse občinske proračune, ki ne izkazujejo doklad nad 150%, banska uprava sama. To Je primerno in pravilno. Ali no bi mogla banska uprava takoj prevzeti tudi že proračune za leto 1930 v svoj pregled? Od nje bi bilo v bližnjem času mogoče dobiti rešitev. Tako bi bile odstranjene sedanje težkoče, ki jih imajo župani in blagajniki krajevnih Šolskih odborov.	_____
V DRUGIH DRŽAVAH.
Youngov načrt se bo Izvajal. Kakol!
znano, so se zedinile svojčas velesile 4 Nemčijo v Haagu, da bodo plačevali Nemci vojno odškodnino po Youngo^ vem načrtu. Po haških določbah so mo-j rale ta načrt sprejeti v parlamentu (ra-1 tificirati) Nemčija in štiri od petih glavnih upniških držav. Nemčija, Francija ter Belgija so potrdile načrt s parlamentarno večino takoj, Anglija in Italija sta izvršili ratifikacijo zadnje dni. Mednarodna vojno odškodninska banka bo sklicala sejo za ustanovite* kapitala in za razpis prvega vojno od-: škodninskega posojila.
Krščansko soeijalna stranka v Av* striji dobi novega predsednika. Dr. Sei-pel vstraja iz zdravstvenih ozirov na odložitvi načelstva krščansko socijaln« stranke. Po njegovi želji ter priporočilu bi naj bil bodoči strankin načelnik sedajni podkancler Vaugoin
Republikanizem na Španskem. Repu-blikanizem v Španiji se vedno bolj širi. Zadnje dni zo uprizorili visokošolcl resne ter krvave nemire tako, da a® vseučilišča zaprta. Radi resno napr»-i
dujočega republikanskega gibanja je bilo proglašeno po vsej državi obsedno itanje. Nevarnost za monarhijo bo resna, ako se bo pridružilo republikancem fcastnišvo in ako bo došlo do upora Ka-taloncev, ki so avtonomisti.
iz uporne Indije. Po naročilu angleške vlade je pustil indijski podkralj v noči na tihem prijeti ter zapreti dušo indijskega upornega gibanja Gandhija. Te dni so prepeljali ujetnika zopet na tihem iz prvotnega zapora v Yeriadi v vojaško zdravilišče v Purandharju, ki Je gorska trdnjava 25 km od Pune. Ko-taaj so zvedele množice za Gandhijevo aretacijo se je uporno gibanje znatno poostrilo. Uporniki zahtevajo na shodih $n s krvavimi demonstracijami izpusti-
tev Gangdhija. Vsekakor so se odločili Angleži, da bodo zatrli za vsako ceno vstajo z oboroženo silo.
59. zasedanje sveta Društva narodov v Ženevi je pričelo v pondeljek, dne 12. maja. Na dnevnem redu bodo načelna vprašanja. Od tokratnega zasedanja pričakuje Evropa zelo veliko, ker se bodo sestali ob tej priliki zunanji ministri vodilnih evropskih držav. Obče pričakovanje je, da bodo sklenili vodilni politiki, da se razpošlje evropskim državam vprašalna pola glede sklenitve evropskih združenih držav po vzorcu ameriške unije. To zasedanje bo imelo še nalogo, da se sestavi program velikih mednarodnih razorožitvenih posvetovanj, ki se bodo vršila prihodnje leto.
Razvoj redovnega življenja.
V srednjem veku se je razcvetelo re-j$ovni3ko življenje in povzdignilo moč jCertkve, ki je bila ogrožena od strani ttmogobrojnih krivovercev. V tej dobi J« bil naval za vstop v samostane. Red iv. Benedikta je bil poostren in mnogo novih redov se je rodilo. Do začetka 18. stoletja so obstojale tri redovne družine v katoliški Cerkvi, ki so bile »grajene na treh redovnih pravilih: »v. Bazilija, bv. Benedikta in sv. Avgu-Itina. Tem se je pridružil četrti redovni pravilnik sv. Frančiška za družino beralkih redov. Samostanski redi v srednjem veku so si pridobili za usodo Cerkve In njeno delovanje veliko večji pomen, kakor s6 ga imeli v prejšnji dobi. Delokrog posameznih redov se je razširil; ni se omejeval kakor doslej le na posvetitev posameznikov, na pouk in nekaj dušeskrbja, ampak je obsegal vse panoge krščanskega življenja ter stremljenja. Nekaj značilnega za srednjeveško dobo so viteški redi, ki so združevali samostansko življenje z viteštvom, redi beraštva s popolnim uboštvom ter na zunaj delujočim življenjem in tretji red, ki je zanesel redovniškega duha med posvetne ljudi. Ustanovitev beraških redov ln njih razmah je nekaj največjega, kar je ustvarila Cerkev.
Dva nova retla po starih pravilih.
Cistercijenci. Opat Robert (škofija Langres na Francoskem) je zapustil radi nepokorščine svojih podložnih leta 1098. samostan in se preselil z 20 menihi v samoto Citeaux pri francoskem mestu Dijon, kjer je živel v največji strogosti. Le malo novincev je vstopalo v novi samostan, ker je bil način življenja po tedajnih nazorih prestrog. Robertov naslednik, opat Štefan, je že skoraj obupal nad obstojem reda, ko je vstopil leta 1112. sv. Bern-hard s 30 enako mislečimi tovariši, katero je zbral s pomočjo zgovornosti iz vrst sorodnikov in sovrstnikov. Že leta 1115 so morali ustanoviti štiri nove sa-
mostane, med temi slavni Claivoaux kojega opat je postal Bernhard. Sv. Bernhard je ustanovil 65 nadaljnjih samostanov. V polnem procvitu je štel red cistercijencev 1800 opatij in je bil razširjen povsod, posebno po: Francoskem, Nemčiji ter Angliji. Prvotno so živeli cistercijenci po pravilih sv. Benedikta. Pozneje se je zahtevalo od njih največje uboštvo in to ne posameznikov, ampak samostanov v celoti. Niso se pečali z dušeskrbjem in vsako leto se je vršil glavni zbor reda (generalni kapitel) v materinem samostanu v Citeaux. Cistercijenci so nosili belo redovno obleko s črnim škapulirjem (beli menihi).
Kartuzijance, najbolj strogi cerkveni red je ustanovil leta 1084 sv. Bruno iz Kolna na Nemškem, na čisto samotnem kraju, štiri ure od francoskega mesta Grenoble, na takozvani »Chartreuzi«. Prvotna redovna pravila sv. Benedikta je izpopolnil s strogim »pokornim življenjem, molkom in vzdržnostjo do uživanja mesa. Novi red je dobil cerkveno potrjenje še le leta 1176. Ko so bili kartuzijanci na višku, je štel red 168 moških, pet ženskih samostanov in 3000 članov.
Dva velika beraška reda.
V poznejšem srednjem veku sta postala nosilca novih redovnih idej dva velika beraška reda: frančiškanski in dominikanski. Redovniki berači so morali obljubiti ne samo kakor drugi menihi, da se odreče vsak posameznik imetju ln pravici do premoženja, ampak tudi posamezne samostanske naselbine bi naj posedale le najpotrebnejše: stanovanje ter hišo božjo. Prehrano so si morali berači izprositi od vernikov in ravno radi tega so bili posebno usposobljeni za dušeskrbje in misijonsko delo. Oba nova reda sta se širila z neverjetno naglico. Beraška reda nista bila kakor kartuzijanci odrezana od sveta, ampak sta posegala neposredno v življenje z vzgledom, besedo ter dejanji. V dušeskrbju sta bila voditelja ljudstvu, s poganskimi misi-joni sta ponesla Kristusov nauk v najbolj oddaljeno kraje. Oba sta predstavljala nov način vitoštva in bila v ospredju, kjer je šlo ?a boj proti sovražnikom krščanskega življenja. S tretjim redom --.ta priterrnilfi nn<*e posvetne ljudi in jih podvrgla utrth u samostanskega
duha in krščanskega življenja. Kakor armada bojevnikov sta bila razdeljena. Posamezne samostanske hiše so bile združene v province, katerim je načeloval provincijal, celi red je imel središče v generalu, ki je bil predstojnik celega reda. Vsako tretje leto se je zbral red v takozvanem generalnem kapitlu. (O frančiškanih in dominikan-cih prihodnjič.)
Orožna resnica.
Iz ruske revolucije.
Iz zapiskov načelnika Bratske družine, atamana Morova, ki so ga boljše-viki ustrelili leta 1928., navajamo naslednji resnični dogodek, ki se je izvršil v začetku revolucije.1
V zahodni Rusiji blizu poljske meje je bilo krasno selo, obdano od vseh strani s košatim lesom. V selu je bila srednja cerkvica z belim zvonikom. Poleg cerkve je bilo stanovanje duhovnika, očeta Polikarpa. Vaščani so bili dobri, nepokvarjeni ljudje, ki so živeli po božjih postavah.
Prišla je revolucija. Iz mesta so se širile čudne, neverjetne govorice. Pred kratkem je prišel iz mesta kmet Štefan. Pravil je, kako povelje je prišlo od nekaterih sovjetov, da naj se cerkve zapro, ikone (podobe) sežgejo in da ni nobenega Boga! Oče Polikarp je ljudstvo podučil, povabil (jih je v cerkev na zadostilno službo božjo, in ker je slutil, da se bo moral kmalu ločiti od svoje cerkvice, je pogledal ▼ vsak kot in je povsodi pokadil z blagoslovljenim kadilom.
Bilo je kmalu potem; neko noč se Je zdelo očetu Polikarpu, da je več ljudi hodilo po dvorišču. Ura je bila že odbila polnoč. Oče Polikarp se je komaj za silo oblekel, že je nekdo silno udaril po vratih. V hišo so udrli oboroženi ljudje. Kdo so bili tisti ljudje? Bili so odposlanci bližnje Mozirske Čeke z vojaštvom in sicer njen predsednik, tovariš Ruvin s prejšnjim imenom Weiss, dalje tovariš Boevoj, čekist pri isti Čeki, s prejšnjim imenom Viper, preiskovalni sodnik iste Čeke, Tipper-Hekel in Buri j, rabelj Mozirske Čeke. Imena kažejo, da so bili vsi voditelji Judje.
»Govori, kje imaš denar, dolgobradl vrag,« je surovo zaklical duhovniku nekdo, oblečen v suknjeno suknjo, Ju je nameril revolver nanj.
»Jaz nimam denarja,« je mirno odgovoril oče Polikarp.
»Lažeš, potepuh,« je zakričal zopet isti in je udaril duhovnika z revolverjem po glavi, da mu je takoj kri zalila obličje.
Po tem dogodku so rdeči rabeljni preiskali stanovanje duhovnika, a denarja niso našli nikjer.
Po preiskavi so vlekli očeta Polikarpa in njegovo ženo na dvorišče, kjer so oba obesili. Vzeli so dva snopa slame in so jima požgali lase. Nato so jima zažgali obleko, da sta bila oba podobna goreči baklji. Tudi hišo so zažgali
* Tam, grto ežčo LJutsja, Borlin 1929, str, 239 in nasl.
in visoki plameni v temno noč so naznanjali požar. Mlado hčerko očeta Polikarpa pa je predsednik Čeke, Ru-vin prepustil svojim tovarišem.
Vsled velikega hrušča, vsled strelov in požara so se zbudili kmečki prebivalci ter so prišli v velikem številu k cerkvi. Rdeči so jih naglo opazili, predsednik Ruvin je nastopil ter jim govoril tako-le:
»Tovariši, zakon revolucije, naš zakon nam veli uničiti vse zlo narodnega varan j a. Ta pop, ki visi na vratih, vas je varal z nekim bogom In vas je strašil x vragom. A zdaj vidite, kako visi, in ne Bog, ne vrag mu ne prideta na pomoč.«
Kmetje so naglo spregledali ves položaj in so mu rekli: »Molči, gad; zamaši gobec, Judeži« ter so se razjarjeni vrgli na čekiste in so udrihali po njih. Ko so čekistl videli premoč, so se spustili v beg, a kmetje za njimi ter so vse postrelili.
Prešla je noč in približal se Je dan, hiša je dogorela; žalostni župljani «o stali ob mrtvem truplu svojega duhovnika. Zvečer se je zbralo prebivalstvo vsega sela in očeta Polikarpa so položili v grob z njegovo ženo vred.
Zopet je legla noč na tiho, mirno se-lo. Po cesti proti selu pa se je pomikal kazenski oddelek Mozirske črezvičaj-ke. Kaj se je dalje godilo v selu, si lahko vsak sam misli. Kakor navadno «o bili na vrsti umori, ropi in požigi.
Predno si nabavite moŠIce in deške obleke oglejte si konfekcijsko in :: modno trgovino ,v
&1GA TPJBIS«
€efje-&aberje 5001
Bivši mariborski teliki župan ur. Franc Vodoplvec umrl. V Ljubljani je umrl v soboto, dne 10. maja po daljši bolezni bivši mariborski veliki župan dr. Franc Vodopivec. Bil je visoko nao-bražen Slovenec, odličen upravni uradnik in dober človek. Govoril je več jezikov, zavzemal je že pod Avstrijo odlično mesto v ministrstvu na Dunaju. Po preobratu je bil sotrudnik jugoslovanske komisije na mirovni konferenci, kjer si je pridobil veliko zaslug za priklopitev Prekmurja k naši državi. Blagopokojni je bil tudi veliki župan v Ljubljani, upokojen radi bolezni in na zadnje profesor ljubljanskega vseučilišča. Velikemu, pri narodu spoštovanemu Slovencu ostani časten in hvaležen spomin!
Prvi cerkveni koncert Glasbene Matica. V času, ko zatirajo boljSevlki vse versko življenje v majki Rusiji, si je nadela Glasbena Matica častno nalogo, da pokaže, kako visoko kultivirana je cerkvena pesem ▼ tej nesrečni državi In je v to svrho pripravila Greča-ninovo staroslovensko liturgijo »Liturgia domestica«. To delo Grečaninova je eno najlepših, kar jih pozna Širna Rusija in jo morejo peti le dobro lz-vežbani zbori. Na tozadevno prošnjo je kn. Sk. lavantinski ordinarijat izdal Glasbeni Matici dovoljenje, da sme to grandijozno delo proizvajati tudi v naših cerkvah v Mariboru in ev. tudi v Celju in Ptuju. V Mariboru se vrfii koncert v stolnici dne L Junija ob 20. uri. Pelo se bo najbrž Izpred oltarja. Vsekakor bo to eden najkrasnejSih koncertov, kar Jih je kedaj proizvajala mariborska Glasbena Matica.
,v Pojasnilo. V zadnji številki sme objavili na prošnjo trgovcev sejmarjev seznam letošnjih birmskih slovesnosti v naši škofiji. Nekateri trgovci imajo v rokah seznam, kakor ga je izdal kn. sk. ordinariat na lističu. Med objavo v »Gospodarju«, birm na lističu je par razlik in so pravilni birmski dnevi, kakor jih je objavil naš Ust.
Prošnja iz Rusije vrnulim ujetnikom. Podpisani prosi ujetnike, vrnivše se is Rusije, ako bi kateri kaj vedel o mojem sinu Janezu Pliberšek, rojen leta 1887, pristojen v občino Grušovje, srez Konjice. Služil Je pri 87. pešpolku, ujet je bil leta 1915 v trdnjavi Pšemisl. Nekaj časa se je nahajal v mestu Jekate« rinoslav v Rusiji in nato pa v mestu Harkov in od tam ni več sledu o njem, Ako bi kateri kaj vedel o njem, naj bla> govoli to pismeno naznaniti proti po« vrnitvi stroškov za pisanje na naslovi Janez Pliberšek, posestnik, Sp. Grušo-vje, pošta Konjice-Prihova.
Najdene cerkven» posode. Mariborski šk*= fijskl ardinariat je dobil preko ljubljanskeg« Škofijskega ordinariata ta dopis župnega ura» da v Krašnji i dne 27. aprila tega leta:
»Štrukelj Peregrin, posestniški sin je naša4 dne 24. aprila tega leta v gozdu nad državne cesto v Trnjavi pod neko skalo naslednje cep. kvene posode — deloma razbite, deloma rai-drte: Dva dobro ohranjena srebrna ciborija e pokrovoma, eden ima tudi podstavek, drugf novejši Je brez podstavka. En kellh s podstar« kom, kupa je razbita. Venec, menda srebr®, od monštrance ln podstavek ter še en podsta« vek keliha.
Na posodah je bilo že dosti listja In smrekovih igel, kar je znamenje, da so bile posodi tja prenešene že pred zimo. Kakor smo čitafi v časopisih, so bile svete posode lani pokradi« ne v neki cerkvi v lavantinski škofiji.
Stvar sem prijavi! orožništvu in popis p®» sod sem poslal uredništvu »Slovenca« v Javo.
Omenjene cerkvene posode so v župnišču r* Krašnjf, p. Lukovica.
Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru poziva vse one člane, ki so bili za davek iz leta 1929 zarubljeni, da se v njih lastnem interesu in sicer takoj zglase v zadružni pisarni, kjer dob« tozadevna pojasnila. — Načelnik.
Piszao iz Holandije, Društvo sv. Bar« bare v Brunssumu je uprizorilo na bel« nedeljo narodno igro »Miklova Zala«, za kar gre pohvala v prvi vrsti našemu rojaku Ivanu Eberle ter vsem igralcem, ki so svoje uloge izvrstno rešili, čeprav je večina teh igralcev nastopila prvll na odru. Igra se Je vršila v Katoliškem domu Unitas. Nad tristo naših rojakov je posetilo to predstavo. Videlo se je, da tudi ml tu v tujini napredujemo nfe polju katoliške prosvete. Zahvaliti se moramo tukajšnjim domačinom, ki nam gredo v vseh zadevah na roko ter spoštujejo naše društvo, katero se močno razvija in širi ter že danes šteje okoli 100 članov. Nadvse zanimivo je bilo poslušati pred predstavo našega g. patra Teotima, duhovnega voditelja katoliških Slovencev v Limburgu, lu nas je posetil v spremstvu zveznega tajnika Rudolfa Leliča ter nas pozdravil v našem materinem Jeziku s trikratnim: »Živijo Slovenci v tujini!« Sporočil m\m je v kratkih besedah veselo novi*-co. da dobimo v začetku majnika teg^
HUHIIHHIIBIlllllBIHIBIIIBaBIIIIHIIIIIIIIlin
I Najlepše darilo za birmance je lep molitvenih!
s
Velika Izbira moilívenikov v
Tbkand s?. Cirila f Mariütru
Koroška cesta S	Aleksandrova cesta O
Naslov molitvenika

Ključek nebeški , Moj tovariš ČešSsna Marija Rajski glasovi Kvišku srca Slava Bogu Za Jezusom Pri Jezusu Oče naS Kam grsš Sv. Pomlad Angelček
Življenjo mojega življenja Marija Pomočnica Reši svojo dušo Družbenik Marijin Besede življenja Sv. Anton Padovanskl
Rdeča obraza
[
Zlata obres»
irrsTAirjfTrv"
15 18 14
7 lt
9
8.50 7.50
8 11 11 11 16 22 £4
20 20
18, 17*, 18, 41, 43 23, 24, 25, 26, 39, 53, 5? 16, 17, 18, 28, 40, 42 14
26 SO, 4S
26 24, 34 11, 14, 20, 28 10, 12, 16, 19, 26, 30
16, 20, 28, 35 14, 20 .14, 20 22, 44 30
£8, ¿a
Jsta za stalno slovenskega duhovnika Jjrago Oberžana, sedaj bivajočega v Eizdenu v Belgiji. Tako se bodo uresničile naše želje in izpolnile naše prošnje, da bomo imeli našega slovenskega duhovnika v svoji sredini. Končno vam vsem kliče društvo sjv. Barbare: »Živeli bratje in sestre 1«
Pismo iz Arsentins. Marsikdo bi rad inal, kaj je Amerika in kako se nam tukaj godi. V Argentini še nam ni preslabo. Večjidel ima zaposleni po tovarnah, klavnicah in na
fKilju. Zaslužek J« spočetka slab, dokler se l»>vek ne nauči vsaj nekaj španščine. Ko se govoru privadi, si vsak poišče kaj boljšega. Afco pomislimo, kako po manjkanje je pri nekaterih ljudeh, Se nam gre tukaj prav dobro. Sedaj Je ▼ Argentini jesensi čas. Izvršila se je vinska trgatev. Marsikateri se mogo-I« leli napotiti v Argentino. Ker za vsakega fioveka ni ta kraj, svarim, naj se ne podajajo kar na slepo semkaj. Tukaj Je treba hudo «lelati, še včasih prekomerno za mali zaslu-iek. Povem pa vam po svoji štiriletni izkušnji, da katerega bo kdo klical v Argentino, tisti lahko pride, ker mu bo gotovo prijatelj prej vse preskrbel. Sicer Je pa začetek kakor povsod zelo težaven. — Buenosaires, 14. marca 1930. S spoštovanjem Josip Emeršič, Jakob Sittar.
Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Vsi tisti, ki nameravajo letos v zdravilišče Rogaško Slatino, naj si naroče že sedaj nujno sobe. Kdor tega ne stori, tvega, da ostane v glavni sezoni — spričo vedno večjega navala — brez stana. Radi popustov in drugih ugodnosti je obisk Rogaške Slatine vsakomur priporočljiv predvsem pred in po po sezoni (do 15. junija in od 30. septembra).
Uveljavljenfe novega voznega reda 1930/31. V noči od 14. na 15. maja 1930 (jtopi o polnoči na vseh progah državnih železnic v Kraljevini Jugoslaviji, kakor tudi v vseh drugih državah, novi vozni red v veljavo. V mednarodnem prometu ostanejo tudi po novem voznem redu vsi dosedanji brzivlaki v
firometu v več ali manj spremenjenih egah. Po novem voznem redu bo vozil na progi Pragersko—Budimpešta in obratno dnevni brzivlak skoči celo leto dnevno redno in bo imel v Prager-ekem zvezo na dnevni brzivlak za, od-nosno iz Trsta. V poletni seziji, to je v času od 15. Junija do 15. septembra bo vozil nov brzivlak iz Splita preko Zagreba—Ljubljane—Jesenice za München in Berlin ter istotako iz Trsta preko Podbrda'za München in Berlin ter obratno. Na Jesenicah se združita oba vlaka iz Splita in Trsta, v obratni smeri pa se delita. Potniški vlaki, v kolikor so spremenjeni, so se prilagodili mednarodnemu prometu ter splošnim željam In potrebam posameznih krajev. Med LJubljano in Mariborom BtiV\ jpo novem voznem redu zopet vozil leta 1098. sasASkl vlak. Popolni vozni re-menihi v samoto cre&hi^mkih voznih skem mestu Dijon, kjer je živel v üäj-večji strogosti. Le malo novincev je vstopalo v novi samostan, ker je bil način življenja po tedajnih nazorih prestrog. Robertov naslednik, opat Štefan, je že skoraj obupal nad obstojem reda, ko je vstopil leta 1112. sv. Bernhard s 30 enako mislečimi tovariši, katere je zbral s pomočjo zgovornosti iz vrst sorodnikov in sovrstnikov. Že leta 1115 so morali ustanoviti štiri nove sa-
dare v baziliki sv. Petra. Komaj pa je prestopil mejo vatikanskega mesta, je bil takoj zopet aretiran, in sicer od ita-lijansih karabinerjev. Italijanske oblasti so čakale nanj zaradi raznih prestopkov, ki jih je izvršil v italijanskem ozemlju.
Orjaški globus. Za muzej v nemškem mestu Düsseldorf »o dogotovili orjaški globus, ki predočuje obiskovalcem, kako na gosto pribiva človeštvo v posameznih delih sveta. V globus je zabitih 2000 kolcev, ker pomeni en na koncu črno pobarvani kolec 1 milijon ljudi. Ker sta na svetu približno dve milijardi ljudi, je na globusu 2000 kolcev. Najbolj na gosto prebiva človek v zapadni Evropi, Indiji ter po vzhodni Aziji.
Tind nemške tehnike. V nemčiji že delajo dolgo časa poskuse, kako bi bilo mogoče za pogon aeroplanov mesto motorjev na bencin uporabiti parno turbino. Z oljem kurjeni parni kotelj pod visokim pritiskom da paro, ki žene turbino. Na ta način Je mogoče proizvajati 10.000 konjskih sil. Turbina ni nič težja nego motor na bencin In se porabi 1 kg vode za eno konjsko silo. — Avtomobile s parno turbino so že izdelali in se je ta Iznajdba dobro obnesla, ker je voda pač cenejša nego bencin. Pri aeroplanih obstoja težkoča v tem: kako enkrat rabljeno paro spremeniti zopet v vodo in jo na novo razgreti za pogon. Prostori za vodo bi zavzeli na letalu preveč prostora. Ko bodo rešili nemški tehniki to vprašanje, se bodo zračne vožnje pocenile. Obstoja že posebna delniška družba »Ljung-ström«, kl daje na razpolago denar za poskuse z nameščenjem parnih turbin na letala.
Krog skupnega gospodarstva na Rus-kem. Skupna gospodarstva ali kolhozi so že dokazali boljševiškim mogoč-njakom, da Je zadeva čisto drugačna na papirju in v praksi. Glavni vzrok, da se vse sovjetske odredbe razblinijo v najkrajšem času v prazen nič in so le v škodo skupnosti, je ta: V Rusiji se z vsem prenaglijo. Ako se izda ena na-redba in ne gre vse takoj po žnori, že priroma drug odlok, ki prvega pobija itd., dokler ne pride do splošne zmede. Stalinova naredba glede kolhozov Je bila prvotno zamišljena tako, da bi naj priromala ena četrtina vseh ruskih zasebnih posestev tekom petih let v skupno gospodarstvo. Kar je bilo precenjeno na dobo 5 let, se Je zgodilo leta 1929 po preteku par mesecev. V najkrajšem času je bilo v kolhozih 25 milijonov kmetij. Kdor se Je branil kolhoza, ni prejel nlkake podpore, zaplenili so mu žitne zaloge, odgnali živino, ga celo zaprli ali odtirali v prognan-stvo, da, postrelill so več sto kmetov, rezana-iav'oo pokorili koj na prvi klic In neposredno v skupnih gospodarstev. Da-sedo ter dejanje sam diktator Stalin, da voditelja ljudste v kolhoze prehitro, da joni sta ponesla hmesto preračunanega bolj oddaljene kraje, že najbrž — lakoto Ijala nov način viteštvanje. ju, kjer je šlo za boj proti sCrnst, Podneb-krščanskega živipn ja. S tre t Via brez-dom ".ta pritegnila nv--» posvetne 1 plesa, in jih podvrgla utrii\a samostanskecsni-
jo ti-le vzgledi: pinguin (ptič) krog severnega tečaja doseže telesno dolžino 100 do 120 cm in težo 34 kg. Pinguin na Feuerlandiji (čisto južna Amerika) je dolg le 50 do 60 cm in postane težak 15 kg. Ista ptica na Golopagos otokih pod ravnikom je dolga le 40 cm in težka 4 kg. Kos na Švedskem doseže pe-rutno dolžino 135 mm, v Nemčiji 130 do 132 mm, na Kanarskih otokih 12?) do 129 mm, v severnem Maroku 125 mm. Sesavci: Jelen, srna, lisica, volk, divja svinja postajajo v smeri proti Sibiriji večji, proti Jugu manjši. Glava divjega prašiča v Španiji meri 32 cm, v Nemčiji 40 cm, v Sibiriji 56 cm. To velja pa le za živali, ki imajo toplo kri. Žabe po naših krajih, kuščarji in kače so pravi pritlikavci v primeri z orjaškimi kačami po južnih krajih, z orjaškimi želvami ter krokodili. Opisani pojav si je lahko razložiti na enostaven način. — Vzamimo dva psa od katerih tehta eden 20, drugi 3 kg. Prvi ima površine 7500, drugi 2400 kubičnih cm. Pri velikem odpade 1 kg telesne teže na 375 kubičnih cm, pri malem psu pa 800, torej za polovico več nego pri večjem. Mali pes odda od svoje telesne površine na okolico dvakrat toliko toplote kakor njegov večji tovariš. Spreminjanje telesne velikosti po posazemnih pokrajinah ni nič druzega nego prilagodnost na gotove toplotne razmere.
Skrajšane ure za pijance. Nemški državni zbor je nedavno sprejel zakon, po katerem se morajo vse točilnice opojnih pijač zapreti ob 1. uri ponoči. Obenem pa je dal oblast vladam posameznih nemških držav, da smejo v po« sameznih slučajih ta čas podaljšati, kakor tudi, da smejo ob plačilnih dnevih in na dan volitev prepovedati sploh vsako točenje pijač.
Velika umrljivost industrijskih de« lavoev. Umrljivost industrijskih delavcev Je za 50 do 100 odstotkov višja kakor umrljivost drugih delavcev. Umrljivost Industrijskih delavcev je zato' tako različna od drugih, ker so industrijski delavci izpostavljeni večjim nevarnostim in raznim zastrupljenjem. To nam potrjuje resnica, da umrljivost vseh Industrijskih delavcev narašča, ko dosežejo ali prekoračijo svoje 54. leto. Dalje še poročajo, da so ugotovili, da 20 letni mladenič, ki je započel delo v letu 1930, prav lahko pričakuje celih pet let daljšega življenja, kakor če bi z isto starostjo isto delo začel v letu 1911. To pa zaradi raznih Izboljšanj v zdravstvenem in varnostnem oziru, kakor tudi radi skrajšanih delovnih up in večje plače, s katero si lažje pomaga do večjih udobnosti.
Švedski kmetskl sin — papežev ko-mornik. Malo pred kardinalom Mery de Valom je umrl še drugi papežev dostojanstvenik, ki je bil v Vatikanu zelo ugleden ln je služil štirim papežem. —■ Bil je to markiz Claes Lagergren, Šved, ki je v mladih letih prestopil v katoliško vero, postal papežev komornik in kasneje dobil papeževo plemstvo. Umrl je pred nekaj dnevi v svoji lepi, z umetninami napolnjeni palači. Lagergrena, kmetskega sina, je gnala želja po dogodivščinah iz domovine. Prišel ie v
Bordeaux, kjer je bil švedski dopisovalec pri neki vinski tvrdki. Kmalu nato je nekaj podedoval in sklenil je zopet potovati. Šel je na Špansko, kjer je prišel v stik s cerkvenimi krogi in je prestopil v katoliško vero. S priporočili cerkvenih dostojanstvenikov je šel nato v Rim, kjer ga je protežiral barcelonski nadškof, ki je medtem postal kardinal. 38 let star je bil od papeža Leona XIII. imenovan za komornika in nekaj let nato povzdignjen v plemski stan. Oženil se je z bogato Američanko Karolino Russell. Nakupil je na Švedskem velika posestva, med drugim tudi grad Tyres6 pri Stockholmu, eno najstarejših zgradb na Švedskem. Svojo službo kot komornik je opravljal pod papeži: Leonom XIII., Pijem X., Benediktom XV. in Pijem XI.
Blagoslov božji. Kmet Jožef Meitin-ger iz Bocksberga pri Augsburgu v Nemčiji je star 73 let. V prvem zakonu je imel tri otroke, z drugo ženo Terezo jih ima 22. Od 22 jih je umrlo 5. Meitin-ger ima že 17 vnukov in je njegova žena stara 51 let.
Osmi otrok prinesel srečo. Skoraj leto dni je pričakovalo mesto Amsterdam z napetostjo trenutka, v katerem bi imelo mesto 750.000 prebivalcev. — Magistrat, trgovci, zasebniki, vsi so se kosali v požrtvovalnosti za ta slavnostni dogodek. In napočil je 2. marec. Še dan poprej je štelo mesto le 749.993 meščanov. Zadnjo nedeljo se je rodilo več otrok že tekom dopoldneva, a ob treh popoldne je naposled prijokal na svet nestrpno pričakovani sedmi in zadnji. Topot je bila slepa usoda dokaj pravična. Državljan številka 750.000 je postal Jan Naut, novorojeni sin brezposelnega delavca. Srečni oče je imel že dva sina in pet hčerk, a osmi novorojenček mu ni povzročil novih težkoč. Takoj naslednje jutro ga je obiskal gospod župan z mestnimi svetniki. Razen svojih čestitk so mu prinesli kot darilo mesta Amsterdama hranilniško knjižico s 500 goldinarji za novorojenčka, 500 goldiranjev v gotovini za starše in srebrn pokal z napisom: »Janu Nautu, svojemu 750.000 meščanu mesto Amsterdam z najprisrčnejšimi voščili.« Potem so se vsula ostala darila: otroški voziček, kolinska voda, grmada perila za mater in otroka, cele stotine steklenic vina in šampanjca, pohištvo, pol stotine škatelj cigar za očeta, cilinder, čevlji, fotografski aparat, veliko gotovine, pismo od tvrdke, ki je obljubila, da bo vse leto zastonj pošiljala premog In drva Itd. Vet tvrdk je ponudilo tudi nameščenje brezposelnemu očetu. Novorojenček se mora samo dobro razvijati: vile bodo poskrbele tudi za njegovo vzgojo in šolanje in ne bo imel takih skrbi kakor starejša brata in sestre.
Čudovita točnost štorklje. Nemškemu delavcu Wackerju Iz Feldrennba-cha je štorklja prinesla pred petimi leti na dan 21. februarja krepkega dečka. To samo na sebi še ni nič čudovitega, saj je znano, da se štorklje pečajo t raznašanjem mladih državljanov. Ali žez dve leti je štorklja na isti dan prinesla Wackerjevim zopet sinka. Malo ■o se začudili tej tičji točnosti in smat-
rali, da je to gol slučaj. Letos pa so spoznali, da je to sistem, kajti dobili so zopet na 21. februarja tretjega sinka. Ako oče Wacker ne bo hotel, da se mu rodbina pomnoži za enega člana na vsak 21. februar, bo moral na ta dan vedno zapreti hišo in oditi z doma, da se ubrani točnosti rodoljubne štorklje.
Suh ali mokers volilno geslo. Kakor zdaj znamenja kažejo in kakor se napoveduje, bo v senatorskih volitvah v državi Illinoisu v Severni Ameriki meseca novembra prišlo v poštev v prvi vrsti vprašanje prepovedi alkohola. — Pri prvih volitvah meseca aprila je zmagala na republikanski listi Mrs. Mc Cormick, ki je odločno »suha«, dočim je na demokratski listi odnesel večino James Lewis, ki je načelno »moker«. Ravno vsled te svoje »lastnosti« je Lewis popolnoma siguren, da bo izšel lz boja kot zmagovalec, kajti javna tajnost je, da je Illinois v pretežni večini »mokra« država.
Umetna nevihta. Petdeset uglednih angleških inženerjev (med njimi štirje Noblovi odlikovanci) se Je zbralo v Wickersovi elektrotehnični tovarni v Manchestru, da poskusijo ustvariti umetno nevihto. Montirali so v to svr-ho vrsto aparatov, ki sprožijo skupno do milijon voltov jako strujo. V laboratoriju so ugasnili vse žarnice in potem so napeljali po preizkušenem novem transformatorju ves tok v velikansko bakreno kroglo, ki Je visela na izolirani žici v višini 6 metrov. Okoli krogle so pričeli švigati bliski. Naposled je izločila krogla velik žarek klop-čič, okroglo strelo, ki je urno splavala na tla. Zadonel je strašen udarec, ki je bil povsem sličen pravemu gromu, in potem je zopet zavladala t&ma. »Dobro, da smo pod streho!« so se smejali opazovalci. »Zunaj bi povzročil sličen udarec najhujši naliv!«
Ječa v najem. Angleški pravosodni minister je sporočil parlamentu, da so vse angleške ječe napol prazne. Pred 30 leti je bilo dva in pol krat več jetnikov. V veliki Golowayski ječi sredi Londona imajo zdaj samo 310, namesto nekdanjih 800 jetnikov. Posebno je nazadovalo število ženskih zločink. — Sedanji sodniki so manj vneti za dolgoletno ječo nego prej. Ce se obsojenec dobro obnaša, mu navadno odpustijo več let zapora. Prvič zasačene zločince obsodijo ponekod samo pogojno: nudi se jim prilika poskusiti pošteno življenje in se izvrši obsodba samo v slučaju nepoboljšljivosti ter ponovnih prestopkov. Predvsem pa Je odločilno starostno in bolniško zavarovanje. Število zločinov je naraščalo vedno v isti meri kakor brezposelnost. Ljudje, ki vedo, da bodo dobili pokojnino od 50. leta dalje, ne marajo zaiti med zločince in izgubiti svojo pravico. Radi vsega tega Je država zdaj odpustila veliko paznikov in se čitajo po uradnih prostorih podobni razglasi: »Proda se ali se da v naiem ječa, solidno suho poslopje z napeljano elektriko, plinom in vodo. Primerno za letovišče, tovarno ali vrtnarijo.«
Ženska skočila lz štirinajstega nadstropja. V bolnišnici sv. Luka v Chika-gu se Je vrgla z okna Stirinaj-
stega nadstropja 35 letna Olivia Wen-ner in bila takoj mrtva. Nesrečnica se je nahajala v bolnici, kamor se je morala podati vsled zastrupljenja. Natančen vzrok samoumora ni znan. Domneva pa se, da je dal povod obup nad ozdravitvijo.
Policija aretirala »strah«. Prebivalstvo v okolici Rosehill pokopališča pri Chikagu je obvestilo policijo, da na pokopališču ponoči straši in da vidijo neko belo postavo švigati med grobovi. Policija se je neustrašeno podala n» delo in kmalu ujela »strah« v osebi J, Gambleyja, ki je bil nato kaznovaa pred sodiščem z globo 500 dolarjev. — Draga je uloga straha.
Novo morilno sredstvo. Kakor poroča londonski list »Daily Mail«, je skrivaj v delu najbolj strahovito bojne orožje, kar so ga kdaj ljudje poznali, za katerega ne bodo obstojale nobent ovire in ki bo brez usmiljenja pokončalo vse, kamor bo namenjeno. To sredstvo bo nekak aeroplanski torpedo brez vsakega moštva, pač pa bo ve« napolnjen z bombami. Deloval bo potom časomera. Ko bo priletel ob določenem trenotku nad določeno mesto, se bo stroj ustavil, aeroplan se bo raa-počil in vsa njegova smrtonosna vsebina bo treščila na zemljo. Izdelan be torej po sistemu dosedanjih šrapnel« skih Izstrelkov.
Zdravniško junaštvo. Po končani špansko amerikanski vojni leta 1898 se je močno razpasla takozvana rumena mrzlica po Havanni. Oblasti so poslale v okužene kraje zdravniške komisije, ki bi naj dognale, na kak način se prenaša ta grozna morilka. V komisiji sta bila tudi zdravnika: Lazea» in Carroll. Dr. Lazear se je pečal ž« poprej z raziskovanjem malarije in J» trdil tudi glede rumene mrzlice, da je prenašajo muhe, ki se imenujejo mos« kito. Da bi svojo trditev podprl z dokazom se je pustil pičiti od muhe. Njegovemu prijatelju dr. Carrollu se Je posrečilo, da je rešil tovariša iz smrtne nevarnosti. Ko je Lazear ozdravil, je ponovil poskus s pikom dr. CarrolL V najhujših mrzličnih napadih je na» rekoval prijatelju znake in občutke grozne bolezni, kateri je slednjič tu-dl podiegel. Raziskovanja obeh zdravnikov na lastnem telesu so dokazala, d% so moskiti raznašalci epedemije. Oblasti bo začele s pokončevanjem muh, njih zalege In so očistili na ta način Kubo ter Panama rumene mrzlice.
Psi kot hotelski gostje. 31. nadstropji pravkar dograjenega hotela v Newyor-ku Je določeno za pse, medtem ko J« prepovedano po drugih amerikanskih hotelih, Jemati pse v prenočišča. Novi hotel ima svojega lastnega živinozdrav-nlka, pasje strežnice, kuharja za živali, kopalnice in z visokim omrežjem ograjeno igrišče na vrhu strehe. Nova zgradba hoče postati posebno privlačna točka za bogate Američanke, ki obožujejo pse.
PrlCOrOČ«! SC ^mAktunia tnrovina
M. E. S E P E C
468	Maribor, Grajski trfl. 8tev. 7
Dr. A. V—e.
1.
Leta 1928. je izšla v Parizu v založbi »Spes« knjiga pod naslovom »Mos-eou sans voiles« (Moskva brez krinke »11 resnična Moskva), ki jo je spisal bivši belgijski konzul v Rusiji Jože]' Duje (Joseph Douillet). Založba »Spes« je izdala zadnja leta tudi druge zanimive knjige o Rusiji, na primer o diplomatskih odnošajih med Sv. stolico m Rusijo v 19. stoletju ter tri knjige Škofa dr. Herbignyja o verskih razmerah v Rusiji pod boljševizmom. Belgij-*ki konzul Duje je bil gotovo poklican napisati sliko sedanje Rusije. Saj je
E>reživel v tej državi 35 let in sicer 26
et v carski Rusiji, devet let po pod boljševiki (od 1891 do 1926). Kot Belgijec je Duje gotovo mnogo bolj pravičen poročevalec in sodnik o Rusiji, nego marsikdo. Točno in nepristransko sli-fca Duje strašno žaloigro ruskega naroda. To poročilo je obenem strašna obsodba boljševiške strahovlade, ki je »koraj brez primere v zgodovini ter ne zaostaja prav nič za preganjanjem prvih kristjanov v rimski dobi ali strahotami francoske revolucije.
Naj nam bo dovoljeno, da podamo lamo nekaj odlomkov iz te znamenite knjige!
V 11. poglavju slika in opisuje Duj<š prozne razmere v boljševiških ječah in sicer samo to, kar je sam videl, slišal in doživel. Bil je namreč sam sedem mesecev v ruskih ječah. Dasiravno je kot član Nansenovega pomožnega odbora leta 1921/22 v dobi grozne ruske lakote mnogo dobrega storil za olajšanje bede v Rusiji, kljub temu so ga ruski boljševiki leta 1925. kot sumljivega zaprli. Bilo je treba posredovanja belgijske vlade, da je bil Duj6 izpuščen iz ječe.
Pa naj govori Dujž sam!
2.
»Jaz sam sem postal žrtev G. P. U.1 (boljševiške policije). Aretirali so me zajedno z mojim sinom. Tekom dolgih 7 mesecev, ki sem jih preživel v različnih središčih sovjetskih kaznilnic, f,em imel čas spopolniti in dovršiti moja preiskovanja o zvezni državi ruskih sovjetov. Spoznal sem najhujše nasilje, s katerim se sovjetska oblast še vzdržuje v Rusiji. Mogel sem se tudi obširno seznaniti z mnogimi izrazito sovjetskimi ječami.
Prva ječa, ki sem jo spoznal, se nahaja v četrti Lubjanka št. 2 v Moskvi. To je del poslopja, kjer se nahaja osrednja uprava državne policije (G. P. U.).
Nato sem prišel na številko 14 Lub-janke, ki je v zvezi z notranjo ječo; potem so me premestili v osrednjo ječo G. P. U. v Butirki, nato so me zaprli v Leningradu, odkoder sem bil premeščen v Pskov in od tu v Ostrov. Tukaj so mc zopet izpustili na svobodo v zelo neugodnih okoliščinah.
* G. P. U. kratice za začetne črke za naziv
Gosudarstvenoo polifičeskoe upravlenie _
državna politična uprava.
Konečno sem bil prost, ko sem bil na ozemlju Letonije.
V tem poglavju bom orisal po časovnem vrstnem redu sovjetske ječe in kaj se dogaja v njih.«
»Videl sem v tej celici jetnika, ki je prestal najbolj grozno preiskavo, ki obstoji v tem, da mora kaznjenec prisostvovati usmrtitvi drugih potom streljanja. Nato usmrtijo tudi preiskovanca skoraj vse po vrsti. Kot vzgled tega mučenja vam opišem samo sledeči dogodek, ki bo zadostoval:
Neki Georgijec (imenujemo ga X.) je bil zaprt v moji celici. Udeležil se je kot voditelj protisovjetske vstaje v Ge-orgiji leta 1924. G. P. U. je s pomočjo turških čet zadušila to vstajo. Imenovani Georgijec je mogel k sreči pobegniti ter se je skrival; našli so ga še lo koncem leta 1925. v Kijevu.
Čekisii so ga dali v »preiskavo«, da jim izda in pove imena voditeljev te vstaje.
Postopali so na sledeči način; toda prepuščam besedo njemu samemu:
»Potem, ko so me slekli do nagega, so mi ukazali, da sem stopil čisto nag v neko klet. Nato so me potisnili v temen hodnik, na čigar koncu je bilo treba iti navzdol čez nekoliko stopnic, ki so vodile v drugo klet, zavarovano z železno mrežo ca 20 cm od zadnje stopnice. Prišedši tja, sem opazil pred sabo mrtveca, ki je zadobil strel v tilnik, ležečega z obrazom proti omrežju. Dolgi curki krvi so polagoma tekli iz rane. Ko so mi predočili to sliko, so me opozorili, da imam 24 ur časa za premislek.«
Naslednjo noč na3 je zapustil Georgijec ter se ves preplašen poslovil od nas. Ob jutranjem svitu pa se je povrnil obrit, parfumiran in z natrpanimi žepi cigaret. Razdelivši jih nekaj, je pripovedoval mali skupini sedem političnih jetnikov, ločenih od navadnih zločincev, kar se mu je pripetilo.
Ko je bil odgovoril preiskovalnemu sodniku, da noče imenovati sostoril-cev, je poslednji dal poklicati stražo, ki ga je prepeljala v isto klet in na isti način kakor prej. Stražnik ga je vkle-nil in ga privezal ob stranski zid, vendar tako, da je lahko videl izhod hodnika, ki ga je ravnokar ostavil.
In tedaj se je pričela zanj noč groze: Čekist (stražnik) z revolverjem v roki se je postavil v skrivališče, napravljeno v zidu komaj en korak od izhoda. Ugasnili so luč na hodniku in stražnik se je nahajal čisto v temi. Klet pa je bila nasprotno zelo razsvetljena. Nastala je tišina . . . Nekaj časa nato je bilo slišati ropot z druge strani hodnika. Nekoga so suvali, kakor njega nred kratkim časom. Nag starec z dolgo belo brado se je prikazal in v trenutku, ko je stopal po stopnicah navzdol (mož, privezan ob zid ter z omrežjem ob nogah, je gledal kakor otrpnjen), je počil strel in starec se je zgrudil s prebito lobanjo na tla. Padel je nasproti omrežju. Stražnik je stopil iz zatišja korak naprej, hoteč se prepričati, ali je starec res mrtev ter je smehljaje se pogledal Georgijca. Nato je izginil . . . Zopet ropot in hrup! Bila je mlada žena, skoraj i
otrok, ki se je prikazala in prejšnji prizor se je ponovil.
Sledili so drugi in Georgijec je pripovedoval:
»Štel sem do sedemnajst, nato pa sem se onesvestil. Ko sem prišel zopet k zavesti, sem bil v pisarni preiskovalnega sodnika. Danilo se je; bil sem še vedno slečen in imel sem okove na rokah. Ko je preiskovalni sodnik videl, da sem prišel k zavesti, se mi je približal ter mi je rekel: »Sedaj, ko ste videli, kaj vas čaka, vas poslednjič preoblečejo in medtem, ko se bo brivec bavil z vami, boste imeli časa za premišljevanje.«
»Četrt ure je minilo; bil sem obrit, parfumiran in oblečen. Na vprašenje preiskovalnega sodnika, ali sem se že premislil, sem odgovoril da ne .« (Georgijec nam je priznal, da se pri tem odgovoru ni zavedal, kaj je rekel, tako je bil otopel.) »Dobro,« mi je rekel preiskovalni sodnik. »Dam vam še štiri ure za premislek. Vi boste boljše razumeli gotove stvari Toda kmalu!«
Nato so pripeljali Georgijca nazaj v njegovo celico med nas. Štiri ure dovoljenega odloga so naglo minule. Njegov obraz je bledel. Priznal nam je, da je na koncu svojih moči in da ne ve, ali bo vzdržal poslednji razgovor s preiskovalnim sodnikom. Ko so prišli po njega, so mu noge popolnoma odrekle. Straža ga je odnesla.
Nisem ga več videl. Toda, nekaj mesecev pozneje, v februarju 1926, ko sem bival v ječi v Butirkih, sem opazil njegovo ime, objavljeno v uradnem razglasu oglasu o ukrepih proti poslednjim voditeljem Georgijske vstaje. Ti »poslednji«, kakor je bilo razvidno iz razglasa, so izdani od X.; sledilo je ime Georgijca. V zadnjem trenutku se torej ni mogel ustavljati, kakor je vnaprej slutil.
Medtem, ko sem bival v tej celici, je prišlo v njo do petdeset jetnikov. Več kot ena tretjina izmed njih je bila ustreljena.
V	ječi zgradbe št. 14 v Lubjanki sem ostal približno 10 dni.
Nekega večera so prišli po mene, da me fotografirajo. (Seveda nisem vedel v trenotku, kam me peljejo.) Da se pride k fotografski delavnici, je bilo treba iti čez jetniško dvorišče, pred pisarno mestnega poveljnika.
V	trenutku, ko sem šel mimo, sem slišal pretresljiv krik; vztrepetal sem in moral sem se ustaviti za nekaj tre-notkov.
Skozi vrata sem videl jetniškega poveljnika (ki je bil mrk in ki je bil oči-vidno eden izmed najbolj krvoločnih rabljev G. P. U.); stal je pred človekom, ki je ležal na zemlji zleknjen, obdan od čekistov (stražnikov). Skoraj nisem mogel videti te žrtve, toda eno roko je imela dvignjeno, in opazil sem, da je bila povezana z modro-belo-rde-čim trakom. Kot blisk me je prešinila misel: »To so torej prejšnje narodne ruske barve.« — »Toda ne, to gotovo niso bile ruske barve.«
V	tem trenotku me je spremljajoči stražnik s puškinim kopitom sunil v hrbet ter me je nahrulil: »Le urno naprej, ali pa streljam.« Nisem imel več

časa, stopiti korak naprej, ko sem naenkrat slišal obupen krik in sedaj v francoskem jeziku:
»Oh, morilci, rablji, banditi!« Pridušen krik je utihnil.
Deset minut ka.sneje, ko- sem se po fotografiranju vračal nazaj v svojo celico, sem videl vrata poveljnikovega vhoda zaprta. Bilo je tiho. Kdo je bil nesrečnež? Kakšna je bila njegova usoda? Ali so na francoskem poslaništvu samo slutili, kaj se je godilo? — Lahko ugotovim samo to, da se je to zgodilo v ječi št. 14. na Lubjanki v Moskvi, med 10. in 14. oktobrom 1925. Ne morem biti točen, ker smo v ječi zgubili vsak pojem za čas in le s težavo je bilo mogoče naknadno se spoznati v koledarju. Ta datum pa bo mogoče komu služil, da razsvetli to skrivnost.
Isto noč pred jutranjim svitom so jme zbudili in me premestili s prtljago in 40 drugimi jetniki v ječo »Butyrki«, kjer sem ostal šest mesecev. Spoznal Eem to ječo natančno, ker sem bival po vrsti skoraj v vseh oddelkih.
Opisa! bom ne samo take oddelke, ki Jih kažejo inozemskim odposlancem, temveč tudi tiste, ki ostanejo nedostopni in kjer se dogajajo take reči, da človeka pretresa groza.
Poveljnik te ječe se je imenoval Adamson. Bil je bivši hotelski vratar v Rigi, po naravi okruten, ki je meseca aprila 1925 ob priliki gladovne stavke v ječi v Butyrkih lastnoročno zadavil več jetnikov vpričo drugih. Podčrta-vam, da je del ječe, kjer so se nahajali preiskovanci in katerih spdsi so bili v rokah preiskovalnega sodnika, nedostopen vsakemu inozemcu.
(Nadaljevanja sledi.)
Bolao ženo dosežejo z uporabo naravne »Franz Joseicve« grensica neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvan-redno dobrodsjno na obolele organe. Ustvari-telji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz 3c-Ecfove« voda ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kolje za vinograde in za sadno drevje, kakor vsrke vrsie razan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Razla-«tova niica 25.	383
Neposredni davki so prinesli naši državi lani 2005.8 milijonov dinarjev, leta 1928 pa 1774.1 milijonov dinarjev, torej lani za 231.7 milijonov dinarjev več nego predlanskem. Po posameznih pokrajinah se donos razdeli sledeče (v milijonih Din; v oklepajih podatki za leto 1928): Srbija in Črnagora	694.6 (506.6)
Vojvodina	429.6 (456.0)
Hrvatska in Slavonija 430.2 (342.7) Slovenija	212.2 (205.1)
Bosna in Hercogovina 183.1 (202.5) Dalmacija	. 55.8 (58.5)
Največjo korist je imela od novega davčnega zakona Bosna, potem tudi Vojvodina in Dalmacija, nasprotno pa se je izredno zvišal donos tudi v Srbiji in v Hrvatski. V Sloveniji je povečanje manj znatno.
H. vinarski kor.gres in cfečni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino se bo vršil dne 28., 29. in 30. maja 1930 v Ljutomeru. Razpored: 28. maja, sreda: Ob 15. uri (ob treh popoldan) seja glavnega odbora Vinarskega društva In delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru. — 29. maja, četrtek (praznik): Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva v So-kolskem domu v Ljutomeru. Začetek ob 8.30. — 30. maja, petek: Izleti. 1. Ogledovanje vinogradov. Ob pol 9. uri iz Ljutomera čez Presiko, Strmec, Kal-varijo in Mrzlo polje v Jeruzalem, tu obed; popoldan pa čez Svetinje v Ivanj-kovce, tu na vlak, odnosno čez Rado-merje (Miklošičev dom) v Ljutomer na vlak. 2. Ogledovanje banovinske trsni-ce in drevesnice v Kapeli, šampanjskih in vinskih kleti Clotarja Bouvierja v
| Gornji Radgoni. Ob pol 9. uri z vlakom " iz Ljutomera do Slatine Radenci, odtod v Kapelo in potem v Gornjo Radgono in tu na vlak. Prijave za prenočišča 28. in 29. maja in izlet v Jeruzalem sprejema Vinarska podružnica v Lljuto-meru, za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono pa Vinarska podružnica v Gornji Radgoni. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki so se do 25. maja 1930 prijavili Vinarski podružnici v Ljutomeru, oziroma v Gornji Radgoni. Za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono bodo na postaji Slatina Radenci vozila po zmerni ceni na razpolago. Dne 29. maja 1930 po kongresu in občnem zboru se vrši ob 14. uri na Cvenu pri Ljutomeru običajna spomladanska konjska dirka, na katero so vsi udeleženci Vinarskega kongresa vabljeni. Po dirki je sestanek kongresistov v gostilni Rajh na Moti, zvečer ob 21. uri pa v gostilni na Triglavu v Ljutomeru.
Tečaj za pridelovanje krme se vrši na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek, dne 22. maja. Pouk j« teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. ure dopoldne in cd 14. do 17. ura popoldne.
'izvoz iz naše države v letošnjem prvem četrtletju. V prvem četrtletju smo uvozili 298.360 ton v vrednosti 1740.5 milijonov Din, izvozili pa smo za 1G96 milijonov Din. Čeprav se je naš letošnji izvoz v prvem četrtletju povečal nasproti lanskemu izvozu za 386 milijonov Din, vendar je ostala naša trgovinska bilanca pasivna, ker se je istočasno dvignil uvoz za 91 milijonov Din. Navzlic pasivnosti pa je bila letos naša trgovinska bilanca znatno boljša nego prešnja leta, kajti pasivnost je znašala le 44.5 milijona Din nasproti 339 milijonom v prvem četrtletju preteklega leta in 542 milijonom leta 1928.
Kmetovalci bližnje in daljnje okolice Siovenjgradea, pozor! V nedeljo, dna 18. maja tega leta se bo vršila od 10. da 12. in od 1. do 4. ure v kinodvorani v Slovenjgradcu velezanimiva in poučna kmetijsko-gospodarska kinopredstava,
DR. O. ILAUNIG:
21
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
Grofica se ni ustrašila tajnega gosta, takoj je vstala, stopila naprej ter podala roko lovcu, ki jo je spoštljivo poljubil.
»Mož omahljivosti,« je začela grofica, »že sem mislila, da sem dopotovala zaman iz Ca-kovca v Račje. Ali veste, da čakam že od prvega mraka, sedaj pa kaže ura že deseto uro.«
»Oprostite, draga Katarina, če sem vas pustil predolgo čakati,« odvrne ta, »pot iz Konjic je dolga in vrh tega še slaba. Ker so povsod ogle-duhi, sem se moral poslužiti te krinke ter čakati do mraka. Takrat se služinčad zabava med seboj in se ne briga dosti za došle.«
Po teh besedah je vrgel dozdevni lovec klobuk na tla, si odvzel dolgo brado, slelcel zeleno lovsko suknjo. V tem trenutku je stal grof Ivan Erazem Tatenbah v zlatoobrobljenem jopiču ter » zlato težko verižico okoli vratu pred grofico.
»Zopet te vidim.« nadaljuje grof. »ti ženska
mojega srca. Ana Katarina je spolnila mojo vročo željo ter me je s svojim prihodom v mojo hišo napravila najsrečnejšega na svetu.«
Katarina Zrinjska je odtegnila roko njegovim strastnim poljubom.
»Ne tako razburjeno, grof Tatenbah,« je rekla, »nisem prišla, da vas zopet vidim, nisem prišla zaradi sladkih besed, s katerimi ste mi ponovili zatrdilo svoje gorke ljubezni: Ana Katarina Zrinjska je prišla v Račje, da vpraša, ali je grof Tatenbah pozabil na vse načrte, katere smo zadnjikrat zasnovali v Čakovcu.«
»Katarina,« vzklikne grof, »ali naj v prvem trenutku najinega svidenja po večmesečni ločitvi kličem zopet duhove, katerih ne morem več ukrotiti, če jim je dana prosta pot.«
Te besede so izzvale zaničljiv posmeh na ustih lepe gospe.
»O, glejte vendar moža dejanja,« vzklikne, »v besedah tako mogočen, v dejanju pa tako ozko-srčen, kadar pride ura ločitve.«
»Grofica,« odvrne Tatenbah, »vaše besede so trde ter polne očitkov. Vi vendar dobro znate, da sem bil zelo zaposlen, zaradi tega nisem mogel kaj posebnega storiti, med tem so prevzeli moji prijatelji ta posel.
M\Mw rekloma

za trgovce, obrtnike in zasebnik«
SO
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-ds, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvno razglednice in pri-poročilnice
ki fiti izvršuj^
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tisiiurns so. Cirila
a MariLm Horošiia U
h kateri imajo gospodarji, gospodinje ln kmečki fantje prost vstop. Posamezne slike in dejanja bo tolmačil in pojasnjeval okrajni kmetijski referent. Kmetovalci, udeležite se v čimvečjem številu gospodarske prireditve, ker take še ni bilo v Slovenjgradcu!
Lovci, pozor na šojo (sago)! češki nadšumar Vaso Durman piše: Da so fcoje dobrim pticam opasne, o tem sem »e že parkrat prepričal. Minulega leta Bom počival na koncu češpljevega vrta, kjer so si spletle na eno drevesce gnezdo taščice. Naenkrat čujem pro-liikav glas mladičev; ozrem se, kaj to znači? Dve šoji sta napadli gnezdo, vsaka Je zagrabila po svojega mladi-Ca ter se pripravili na odlet. Ta hip pri-frfotata starša in se junaško vržeta na sovražnika, da ubranita svoj dom in »voje potomce. Zapazivši ta obupni boj, skočim po svojo dvocevko ter na mah ustrelim enega izmed zlodejcev. Drugi pa je s plenom pobegnil. Naslednjega dne se odpravim prežat če na drugo lojo in ustrelil sem jo, ko je upravkar nameravala ponoviti včerajni zločin. Nekoliko dni zatem čujem nekega dne Iz grmovja zopet presunljivo čivkanje In borbo penic. Stopim bližje, a zopet uzrem tukaj šojo, ki je planila na mladiče v gnezdu v času, ko sta starša pri hajala z živežem. Mene opazivši, zgra-fe*. šoja najbližnjega mladiča in ga od-iw«e. Starša sta nekoliko časa sledila v»*ižčanju, toda zločinka je izginila v hosti. Sedem za grm v radovednosti, •t li šoja vrne še nemara po drugega BsJadiča? A glej! Ni minilo niti četrt ure in bila je tu, hoteč gnezdo vdrugič »psleniti. Razume se, da ji je moja dvo-cevka nakano prestrigla. Ta dva slučaja svedočita, da so šoje pticam pev-k&m, kakor tudi manjšim čvetero-nt*žcem nevarne. Zato lovci: pozor na lojo!
Morfe, ki bo Izginilo. Holandska dr-lava že dela 10 let z modernimi pripravami, da bi izsušila takozvano Zuider morje in bi dobila na ta način 225.000 hektarjev najbolj rodovitne zemlje. — Dosedaj so izsušili »Wieringer-Meer-
Polder« in so pridobili 20.000 hektarjev. Za izsess vanje vode so napravili sesalne mline. Vsako minuto dvignejo 400 kubikov vode z ribami vred iz Wierin-ger morja v Zuidersko morje. Sesalke delajo noč ter dan in površina Wierin-ger morja se zniža dnevno za 2 cm. V Zuiderskem morju so napravili umeten otok, ki Je dolg 2 in pol km in širok 500 metrov. Na otoku, ki se Imenuje »Breezand« je nastanjenih po barakah 1000 delavcev ter uradnikov, 2 obrtnika, en pek in en brivec.
Kapela. V nedeljo, dne 18. maja se vrši po rani službi božji pri Kapeli p. Slatina Radenci v prostorih tukajšnje osnovne šole čebelarsko predavanje, ki ga bo imel čebelarski strokovnjak iz Celja, Predavanje se bo vršilo dopoldne in popoldne. Vsi čebelarji in drugi za-nimancl se vljudno vabijo.
Iz
liisshcga frfia
Senator!] r Mariboru, Gosposka 49, telefon St. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, viSinsko eolnee, tonlzator, Infrardeča žarnica. Cene rajerne.	581
Kultura naroda se meri po količini vporab-ljenega mila. Toda ne samo po količini, temveč tudi po kakovosti. Za napredno hišo pridejo v poštev samo Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote v 7 prekrasnih vrstah: milo iz 11-lijinega mleka, lilijlne kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo, brivsko — eno bolje od drugega, toda vsa neškodljiva! P» pošti: iz lekarne Feller, Stublca Donja, Elsatrg 341.
Ne]več]i uspeh v življenju je pogoetoma odvisen od ene same minute. Na vsakem polju igra odločilno vlogo »točnost«, in radi tega so postale zanesljive ure tako zaželjene. Ravno radi njihovega zanesljivega stroja imajo tudi Suttnerjeve ure tako veliko vrednost vkljub •temu, da se Jih lahko zelo po ceni nabavi, ker danes te dobi prava švicarska Suttner ura za 44 Din, dalje zapestna ura že za 98 Din pri strokovni urarski tvrdkl H. Suttner v Ljubljani št. 992. Tvrdka pošilja svojo veliko Ilustrirano domačo knjigo ur tudi našim čitate-ljem popolnoma brezplačno, ako jo zahtevajo.
KARL MM - 5. zvezeft,
■ katerim se začne knjiga: »Po divjem Kurdistanu«, je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane Din 13.—.
V Avstriji kupujejo doma in iz Ino> zemstva le najpotrebnejše količine vin. Starega vina imajo Avstrijci še precej na prodaj.
Istotako ponujajo na Madžarskem vinski producenti svoj pridelek, ker rabijo denar za spomladansko obdelovanje.
Čehoslovaška vinska trgovina si želi enotni vinski zakon. Ta zahteva je tem nujnejša, ker se trudijo sadjarji, da bi dosegli svoj lastni enotni zakon. Je pa5 razumljivo, da se bojijo vinski trgovci zakonsko dovoljene uvedbe umetnihi vin iz sadnih moštov.
( Stanje vinogradov v Nemčiji je zadovoljivo, ker zavirajo hladne noči prenagel odgon. Letnik 1929 je dober in ga prištevajo ponekod med boljše. Nemški vinogradniki pa tudi trpijo na suši od strani večjega konzuma. Kakor pri nas si pomaga nemški vinogradnik z vino-točem
Reka, ki ima precej razvito vinsko trgovino, računa na njen poboljšek, ker je bila reška luka proglašena kot prosta. S to proglasitvijo bo padla carina. Zadnji čas prihajajo na Reko velike količine ruskih vin, kojih kakovost hvalijo.
Na Italjanskem so po nekaterih pokrajinah vinske cene poskočile, ker pričakujejo vinski producenti pospeševanje vinogradništva od strani vlade. — Vreme je letos za razvoj vinogradov precej ugodno. Izvoz je slab. V Siciliji je malo povpraševanja po vinih in tudi poraba doma je padla.
Vinske cene na Francoskem so precej nazadovale. Producenti bi radi prodali svoje zaloge v očigled povoljnemu stanju letošnjih vinogradov, a kupčevi' nI od nikoder. Zakon o destiliranju vi-; na je razglašen, vendar manjkajo ša pravilniki, ki bi raztolmačili posamezne zakonske člene. Cene se gibljejo za 8 do 11 gradna vina od 7.50 do 9 pri stopnji. Mraz je napravil veliko škode
s K"
cr m
2 g I >
g"*
§'«
C "i
HŠP^S S
Eg C* ° T3
» I» g" a
_ » rS § & »*
g
»-3 - N s
f^ll r
»I«* l
-3 C & M
g 3 S fcff ** ®"2 i s |l
u o -o S 4 O o K
C 3 ® S s"
P M ®
4 ? iT
m.1 ?!
3 F
mu -o
»In vi jim to prepuščate,« poseže vmes grofica ter se smehlja, »seveda vas čakajo sedaj druge dolžnosti, katere morate spolniti, da se dvignete na lestvici ugleda ter moči, moj bolni gospod vladni svetnik!«
»Torej že veste, Katarina,« reče grof ter ves zarudi v obrazu, »torej veste, da me je imenoval cesar za vladnega svetnika.«
»In da hočete,« nadaljuje grofica, »ostati zvest služabnik države ter opustiti velike načrte mogočnosti in slave in vse upe na ustanovitev samostojne dežele, katere vladar bi postal vaš rod. Da, hočete celo, ker mislite ostati ljubljenec gospodov na Dunaju, izročiti svoje prijatelje krvniku.«
»Katarina,« vzklikne grof, »kako slabo mislite o meni!«
»Zato pa delajte,« reče grofica ter se ponosno dvigne, »dejanja, dejanja hočem videti, vi mož dvoma in omahljivoGti!«
»Še ni prišel čas,« odvrne grof, »vi ne poznate celega našega načrta, Katarina, mi moramo čakati.«
»Dokler bo prepozno,« poseže vmes grofica, »ali mislite, da Ana Katarina Zrinjska ne ve za tajne načrte? Vedite, da je ona bila, ki je navdu-
šila na zadnjem zborovanju zaveznikov v Čakov-cu omahljive može in ki postane Devica Orleanska, katera če nositi zastavo pred veliko armado bojevnikov za svobodo, dokler ne bo ležal Nemec premagan pred nogami Ogrov in Hrvatov.«
»Grof Tatenbah je strme gledal to ponosno gospo. Še bolj dražestna se mu je zdela v svoji jezi, še bolj lepa kakor poprej; toda kmalu je povesil svoje oči ter gledal proti tlom.
»Tvoje besede, lepa žena,« reče čez nekaj časa, ne da bi se upal pogledati v ognjevite oči, »so kakor ugažajoč ogenj, tvoje navdušenje za stvar svobode Je tako lepo, kakor si ti sama. Žena dejanja, ne pozabi, da me more lestvica, po kateri me hočeš voditi do visočine slave in moči, privesti tudi na morišče. O, da bi mi hotel dober duh razgrniti zagrinjalo prihodnosti ter mi povedati, kakšen bo konec boja, ki ga hočem začeti, če se pridružim stvari svobode za vašo Ogrsko.«
»Glej ga,« reče grofica s porogljivim nasmeh-ljajem, »mož dvoma in neodločnosti zahteva od usode zagotovilo, da se mu nič ne zgodi, ter hoče brati v zvezdah, ali je poklican za vladarja, no da bi skušal sam poseči po kroni, ki mu je namenjena.«
»Vi me zametujete,« odvrne grof s skoraj bo-
t pokrajina Bourgogne ter Lyon. V pokrajini Touraine sta zelo poškodovala vinograde silen vihar in toča.
Španske vinogradnike je zaščitila vlada s posebnim zakonom. Radi te zaščito so producenti vinske cene tako dvignili, na sta nakup in izvoz nemogoča.
Uvoz vin na Angleško se je v zadnjem četrtletju dvignil. Angleži so po-
1>ili v zadnjih 4 mesecih 180 tiloč hektolitrov vin in za 45 tisoč hektolitrov več nego lansko leto v istem času. Največ
Ie uvozila Portugalska 70 tisoč hektov, Lar pomeni dvig za 20 tisoč hektov. Iz Francije je došlo 30 tisoč hektov, iz Španije 28 tisoč in iz Avstralije 26 tisoč hektov.
Francoski podtajnik za tujski promet Gerard je izjavil francoskim vinogradnikom, da bo uvoz vin v ameriške Združene države dovoljen po preteku dveh let.
Jugoslovanski trg. Kako je z našo slovensko štajersko vinsko trgovino, čutijo žalibog vinogradniki sami pre-bridko. V naslednjem hočemo objaviti par beležk glede vinogradništva ter Vinske trgovine iz južnih vinogradnil-krajev naše države. Banaški vinogradi so prezimili dobro, oči so zdrave in prerez pri rezi lepo zelen. Spomladansko obdelovanje je končano in povsod se Vrši kop. Veliko starih vinogradov je bilo na novo regulanih. Za težake plačujejo po 25 Din brez oskrbe. Vreme :e bilo preveč suho in za april prevroče. V zimskih mesecih se je gibala vinska trgovina v zelo ozkem krogu. Povpra-levanje po banaških vinih je oživelo v aprilu, ker je bilo prodanih nekaj cistern na Čehoslovaško. Zaloge novih ▼in-(10 do 11 procentnih) so zmerne, tudi boljših starih vin je malo, velike sr zaloge lažjih starih vin. Radi pomani kanja denarja ponujajo producenti svo
i o robo. Spomladi je bilo veliko povpra ievanje po cepljenih trtah, katere sc prodajali posestniki trtnic precej visoko. — Vinska trgovina je zadnje dni nekoliko oživela v Beogradu in to pred-
vsem pred velikonočnimi prazniki, ko je uporaba vina večja. V Beogradu prodajajo vina predvsem v zaprtih steklenicah in sicer po 8 dolO Din 1 liter. Močna so ta vina 9 do 11. Dalmatinska vina po 11 do 13 Malligand Je dobiti po 11 do 12 Din 1 liter. Ponudbe iz cele države so velike, le kupce je dobiti presneto težko. — Na dalmatinskem vinskem trgu vlada popolno zatišje. Nekaj malenkostnih zalog je bilo prodanih v severne kraje naše države, v inozemstvo ni bilo izvoženega vina že nekaj mesecev prav nič. V Šibeniku in okolici in na srednjih dalmatinskih otokih so se vinske cene utrdile, po drugod se spreminjajo. Povprečno po kvaliteti so cene te-le: bela vina 18 do 23, opolo in rdeče vino 17 do 20, boljše sorte 25 do 27 Din po alkoholnem gradu ter hektolitru. V Šibeniku ter okolici stane hektoliter belega vina 400 Din, rdečega 250 do 300 Din. Po sortiranih dalmatinskih vinih ni prav nikakega povpraševanja.
i ŠH§il|i¥€€
V Pekrah pri Mariboru so odkrili te dni opasnega škodljivca sadnega drevja, o katerem so prvotno domnevali, da je nekaj za naše kraje novega. O sadnem škodljivcu v Pekrah je napisal svoječasni oskrbnik v Loki pri Žus-mu g. Franjo Germ v graški list »Ta-gespost« od 14. junija 1914 to-le: »Pri obrezovanju r.a novo zasajenega jabolčnega drevesca se je to prelomilo preko sredine. (Drevesce je bilo zelo lepo in na zunaj zdravo.) Ko sem iskal vzrok, sem zadel na mestu preloma na obročkasto brazdo, da je imelo deblo oporo le še na škorji ter nekoliko na sredini. Deblo sem prerezal še navzgor in sem našel majhnega črnega hrošča. Ker mi ni bila znana do tedaj ta vrsta drevesnega škodljivca, sem poslal hrošča z nekaterimi deli poškodovanega drevesca poljedelsko bakteriološkemu zavodu za rastlinstvo na Dunaj. Za-
foieni
10
Ob vsaki prli-
ki v življenju se lo zahteva od nas In tej uhtevi moremo samo tedaj zadostiti, ako Imamo dobro idočo In točno uro. Da si taksno uro lahko nabavita, pišite takoj dopisnico VELETRGOVINI STERMECKI v Celju, lii Vam bodo prlposlala veliki Ilustrirani katalog z več tlsoi slikami popolnoma »astonj.
Nlkel „Ostara" žepna ura DIu 48, „Roskopi" Din les. •rebrna i enim pokrovom „Vlgiiant" Din 23S, z dv ojnim pokrovom Din 275, damska zapestna ura nikel Din 110, budlilca Din 65, 75, zidna ura Din 130. Samo proizvodi prvih Švicarskih tvornlc! Velika izbira verižic, uhanov, prstanov In tlsoi drugih predmetov. Za ure triletna garancija. Zamenja se, kar ne ugaja ali pa vrne denar.
Trgovski dom R. Stcrmccki, Celje št. 24.
Dravska banovina.	¿07-S

1
vod je uvrstil škodljivca med neenake lubadarje (Borkenkäfer). Ker novo zasajena drevesa našega sadovnjaka, krog 120 po številu, niso kazala nikakega življenja, je bilo prvotno vse prepričano, da je temu kriva zelo ostra zima. Pri natančnem pregledu smo našli na vsakem deblu 6 do 8, da, celo 15 malih luknjic, deloma kar spodaj, mestoma višje. Ko sem od luknjice zaznamovano mesto prelomil, sem našel po dva hrošča z ličinkami. Naš na novo zasajeni sadonosnik je bil uničen. Ker o tem opasnem škodljivcu ni bilo nikjer nič pisanega, bi bilo zanemivo zvedeti, ali ni morda napadel še drugih drevesnih nasadov. Drevesca za naš sadonosnik smo prejeli Iz okrajne drevesnice v Šmarju pri Jelšah. Polje-delsko-bakterijološki zavod za rastlinstvo na Dunaju mi je poslal izrezek iz avstrijskega poljedelskega »Wochen-blatta«, Dunaj I. s sledečo vsebino: »Da iztrebimo lubadarje iz sadonosnikov, moramo težje napadena drevesa izkopati in škorjo takoj sežgati. Ravno tako je treba težje napadene veje odžagati in jih uničiti. Pri manjših napadih je mogoče drevesa rešiti na ta način, da zadelamo od hroščev izvrtane luknjice na spomlad z'voskom, škorjo pa na jesen namažemo z debelejšo te-
azljivim glasom, kakor bi se bal izgovoriti, kar ; e hotel. »Vi se norčujete, toda vi ne veste, da so ajne moči v naravi, ki nam, če jih prav upora->imo, dovolijo vpogled v deželo prihodnjosti, ki e sicer nam prikrita. Ali niste nikdar slišali o ialik-ženah ter vedeževalkah, ki imajo dar, da )erejo v knjigi bodočnosti ter znajo napovedati, kakšna usoda je komu določena.«
»Seve sem slišala,« odvrne grofica, »marsikaj o vedeževalkah, toda jaz temu ne poklanjam dosti vere.«
»Kar se mene tiče,« reče grof, »morem reči, da se nimam zahvaliti umetnosti mnogo hvaljenih zdravnikov, če sem po 26 tednih zopet ozdravel, marveč je to delo take razumne ženske, glede katere vi dvomite, da bi mogla delati čudeže.«
Grofica se molče vsede ob strani grofa Taten-baha, ki nadaljuje:
»Vedite, grofica, ko sem pred več kakor pol letom ležal bled in bolan v postelji ter že skoraj obupal nad življenjem In mi je celo slavni Dr. Eisenschmied prerokoval le še nekaj dni življenja, tedaj mi je prinesel moj zvesti sluga Bol-tažar v mali steklenici grenke kapljice, ki jih je skuhala modra ženska v Turnišču na Ptujskem Polju. >;a kar sem moral šteti več cekinov. Kao-
ljice so bile izvanredne moči ter je le mala množina zadostovala, da so se zopet vzbudile moje življenjske sile v veliko začudenje mojih zdravnikov, kajti že po osmih dneh sem popolnoma ozdravel.«
»Res čudno,« vzklikne grofica.
»Da, čudno,« nadaljuje grof, »tako si mislim, da ta ženska na Ptujskem polju mora vedeti marsikaj tajnega, kar je v naravi, in bo gotovo tudi meni povedala, ko pridem na predvečer Sv. Antona Puščavnika k njej, kam vodi moja pot, katero hočem nastopiti, ali do sreče ali v pogubo.«
Grofica je položila roko na grofove rame, njene žareče oči so postale rosne.
»Grof,« reče z mehkim glasom, »ta dvojna Igra ne more roditi nič dobrega, marveč vas bo spravila v navskrižje z vsemi strankami. Mislite na to, da se neresnica vedno zakrije, le resnica ostane. Le hiter in odkrit boj z nasprotnikom dovede do cilja. Zakaj bi se grof Tatenbah plazil potuhnjeno kakor mačka, ko bi lahko igral vlogo leva? Ana Katarina Zrinjska hoče odkrit boj resnice. Kako naj bi verjela zagotovilom ljubezni moža, katerega ne more spoštovati kot omahljivega človeka, ki ima same ---
11
ftiirdisfani"
bodo Imeli naslov nadaljni
4 zvezftl
Marl flau-evih spisov.
Prvi od teli je te izšel r
Ilsharnl sv. Cirila Mariboru
s*5»* **
L-
kočino. Mazilo naj bo iz živinskega gnoja, goveje krvi in na vsakih 100 1 je treba pridjati še 1 kg tobačnega ek-strakta.«
Tako se glasi Germov članek o lu-badarju, katerega so krstili na Dunaju z latinskim imenom »Animandrus dispae«. Zanimivo in obenem podučno za naše sadjarje bi bilo, ako bi javili morebitni pojav tega uničevalca sado-nosnikov uredništvu »Slovenskega Gospodarja« še drugi sadjarji. Hrošč se ni pokazal le v Pekrah, ampak gotovo še po drugod.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 10. maja so pripeljali špeharji na 36 vozeh 97 komadov zaklanih svinj; kmetje 12 voz krompirja, 4 voze sena, 2 voza otave, 2 voza slame in 1 voz Skopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, špeh 18 do 21 Din. — ■Krompir Je bil po 0.75 do 1, čebula 2.50 do 3 Din. Seno 70 do 85, otava 80 do 90, slama 45 do 50, 1 škop slame 1.50 do 2 Din. Pšenica 2.50, ječmen 2, rž 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50 do 2, proso 2.50 do 3, fižol 2.50 do 3 Din. Kokoš 35 do 55, par piščancev 50 do 75, gos 70 do 90, puran 100, domači zajec 10 do 40 Din. Suhe slive 10 do 12 Din. Česen 16, kislo zelje
3	do 4, kisla repa 2 Din. Gobe 2.50 do 3 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.65 do 1, med 14 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 9. maja je bilo pripeljanih 359 Bvinj in šest kozličkov; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od Din 120 do 180; 7 do 9 tednov stari od Din 160 do 200 ; 3 do 4 mesece stari od Din 350 do 550; 5 do 7 mesecev stari od Din 600 do 700; 8 do 10 mesecev stari od Din 800 do 950; eno leto stari od Din 1050 do 1280. En kg žive teže od Din 12 do 13.50, en kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Prodanih je bilo 342 svinj In
4	kozlički. Kupčija je bila živahna in to vsled ifrega, ker ljudje ne morejo prodati krompirja, pa kupujejo mlade prašiče in jih redijo s krompirjem, tako da je špeh cenejši kot meso.
VoinT rcl za Bln
(po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naprej, ako se naroči le en Izvod) za vse železniške in avtobusne progo Slovenije dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Majniški izlet priredi Ljudski oder iz Ma ribora za članstvo in prijatelje društva k Sv. Lovrencu na Pohorju v nedeljo, dne 18. maja, kjer vprizori ob pol štirih popoldne znano versko igro »Trosila bom rože« ali sv. Terezija od Deteta Jezusa Radi odhoda na novo službeno mesto režiserja Hinka Gračner, vodi igro g. Kramberger Franjo, poznan kot režiser Hassanaginice, vprizorjene lansko leto v Narodnem gledališču z velikim uspehom. Sodeluje pri prireditvi lastni društveni salonski orkester. Iskreno vabljeni vsi Sv. Lov-renčani in okoličani na prireditev te krasne verske drame, vsi naši prijatelji v Mariboru pa iskreno vabljeni na izlet z nami.
Studenci pri Maribora. V nedeljo, dne 18. maja napravi Katoliško slovensko izobraževalno društvo romarski izlet k Sv. Urbanu nad Kamnico. Kraj zbirališča za odhod je pred cerkvijo-sv. Jožefa in sicer ob pol 6. uri zjutraj. Ob 9. uri bo pri Sv. Urbanu sveta maša s cerkvenim govorom. Prav toplo se vabi vse člane.
Gornja Sv. Kungota. Katoliško prosvetno društvo v Gornji Sv. Ivungoti priredi na Kri-ževo, dne 29. maja pri Sv. Križu nad Mariborom ob 3. uri popoldne uprizoritev zgodovinske igre »Žrtev spovedne molčečnosti« v petih dejanjih. Naj noben ne zamudi ogledati si veličastno v srce segajočo igro I K obilni udeležbi vabi dramatični odsek prosvetnega društva v Gornji Sv. Kungoti.
Katoliško prosvetno društvo Št. Ilj v Slov. goricah priredi v nedeljo dne 25. maja po ve-černicah veliko ¡tombolo. Čisti dobiček se bo porabil za nabavo dobrih krščanskih knjig. — Dobitki so lepi. Tombolska kartica stane 2 Din. Za 2 Din boš lahko dobil lepo mizico, sodček dobrega vina itd. Pridite vsi in poskusite srečo.
Sv. Trojica v Slov. goricah. V nedeljo, dne 18. maja priredi v samostanski dvorani Mla-deniška Marijina družba iz Maribora ob treh popoldne kratko predavanje in nabožno viteško igro v petih dejanjih »Valovi strasti in
Kdor si Seli cene in dobre obleke naj se oglasi v konfekcijski in modni trqovini
Ž102A iVIZIMS
€efje-&etfierje ^m
ljubezni« ali »Zmaga bratske ljubezni«. Tako lepe predstave Trojičani še niste videli. Pri. dite pogledat.
Polzela. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 18. maja v dvorani g. Cim-perman na Polzeli dramo v 4 dejanjih »Materinsko srce«. Začetek ob treh popoldne. Pred predstavo in po njej nastop moškega in meia-nega cerkvenega pevskega zbora. Čisti dobi. ček je namenjen za novi oltar v župni cerkvi, Z ozirom na plemeniti namen prireditve vabimo k najobllnejši udeležbi. Bog žviil
Št. Janž pri Velenju, V nedeljo, dne 4. maja tega leta po večernicah nam je v društvenih prostorih priredila naša šolska mladina pod vodstvom veščega in požrtvovalnega učitelj, stva krasno uspelo igro »Vraže«. Po kratkem govoru šolarja o pomenu igre so se vrstile ljubke deklamacije in prisrčni prizorčki, ki so nudili mnogo smeha in zdravega jedra. Igro so vsi igralci izvrstno pogodili in nudili občinstvu prijeten užitek. Tudi petje šolarjev v odmorih je bilo brezhibno. Zato pa občinstvo tudi ni štedilo z dolžno pohvalo. Prirediteljem kakor sodelujočim moramo samo čestitati. — Vojnik pri Cslju. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Vojniku si je zadnji ča:j nabavilo precej novih knjig kakor: Z ognjem in mečem, Kraljica mučenica, Pont-des-artska beračica, Kemija, Na krvavih poljanah in šs mnogo drugih lepih povesti in romanov. Knjige se delijo vsako nedeljo od pod 10. do 10. ure dopoldne in po maši. Izposojevalnina od posamezne knjige je 50 par, a od večjs (na primer letniki Dom in svet) 1 Din. Ob nedeljah popoldne, ko imamo dosti prostega časa, či-tajmo lepe in koristne knjige, od katerih bo- ( mo imeli mnogo več koristi, kakor tisti, ki gredo v gostilne, pa prihajajo na večer domov aH pa kje v polnoči praznih žepov in težkih pijanih glav. Težkih glav, radi tega ss že nobeden ne meni toliko, a ker je medtem Izginil iz žepa marsikateri dinar za nepotrebnost, radi tega se praska marsikateri za ušesi. Kateri pa ne hodi v gostilne in raje ostane doma pri knjigah in čita dobre liste, temu s« pa ni (treba bati težkih glav in suše v žepu! —
Dekle iz boljše kmetske hiše, ki zna tudi nemško, se sprejme takoj kot učenka za kuhanje. Predstaviti G. Pichler, Ptuj. Gostilna Društveni dom.	671
Majer se sprejme s 1. junijem. Naslov v upravi lista.	678
Oraanist in cerkovnik želi službo spremeniti, najraje v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. •	675
Hranilnica in posojilnica Slivnica pri Mariboru, r. z. z n. z. ima redni občni zbor v po-«ojllniških prostorih v četrtek, dne 29. maja 1930 ob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo načeletva in nadzorstva. 2. Računski zaključek za 1929. 3. Volitev načel&tva in »adzotrstva. 4. Slučajnosti. Ako občni zbor Ob določeni url ni sklepčen, se vrši na ištem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug ob-Cni zbor, kateri sklepa pri vsakem številu navzočih članov. 673
Lep travnik, pribl. 14 oralov ob glavni cesti pri Sv. Marjeti ob Pesnici se proda skupno ali pa parcelira. Prodajna cena in pogoji se izve pri g. Antonu Šuman, posestnik in —«o, „rj sv. Marjeti ono.
Lepa ženska je stala kakor strog sodnik pred grofom, ki se spusti mahoma pred njo na kolena.
»Ti si moja iskreno ljubljena Katarina,« vzklikne, »ti si duša moje duše, življenje mojega življenja, napravi iz mene, kar hočeš, moje življenje, moja sedanjost, moja bodočnost je tvoja. Govori, krasna ženska, kaj naj storim, da ti ugajam.«
»Delaj,« reče grofica, »če hoče grof Tatenbah biti trden in moški zaveznik mojih prijateljev na Ogrskem ter doseči, da postane njegov starodavni rod še bolj slaven in mogočen, mora opustiti dvojno igro in očividno ter odločno stopiti na bojišče, na katerem ga pričakujejo njegovi prijatelji.«
»To hočem, kakor gotovo imam dušo v telesu,« reče grof ves navdušen.
»Dobro,« odvrne grofica, dokažite, da ste res plomenitaš v pravem pomenu besede. Delajte in poklonite mi uspehe, tedaj bo Ana Katarina Zrinjska vpletla med lavorike, ki si jih pribori grof Tatenbah za svobodo, tudi nežne in ljubke rožice ljubezni.«
Grofica Zrinjska se naenkrat dvigne.
rakiikne grof, »ravno sedaj hočete.
oditi, ko ste slišali ponovno prisego moje zvestobe za stvar naše domovine?«
»Grof,« odvrne Katarina Zrinjska resno, »rekla sem vam že, da so potrebna dejanja, da morem verjeti vaši ljubezni. Čez mesec dni se zopet tukaj vidiva. Zdaj pa zdravstvujte, moj Erazem, in to bodočemu osvoboditelju Ogrske.«
Pri teh besedaj objame grofica Zrinjska Ta-tenbaha ter ga strastno poljubi na čelo.
»Katarina ostani,« zaprosi grof Tatenbah ves omamljen in razburjen od nenadnega izraza ljubezni, ki ga mu jo izkazala ponosna grofica.
V tem trenutku zazveni glas srebrnega zvončka pred sobano. Grof Tatenbah stopi skoz dvori v preddvorano. Tam je stal Boltažar, njegov sluga.
»Kaj hočeš,« zakriči grof razburjen.
»Cesarski dvornosodni tajnik Krištof Abele pl. Lilienberg se je na potovanju s Primorskega na Dunaju ravnokar zglasil in hoče nujno z vami govoriti,« poroča sluga.
»Grom in strela,« huduje se grof, »ravno v tej uri, pelji ga v sprejemnico in skrbi za. pogostitev, Y eni uri sem pri njem.«., , , t x ; t '
r
I&aribor. Enodnevni tečaj za poletna dela v vinograda in pokončevanje škodljivcev in bolezni vinske trte se vrši v pondeijek, dne 26. maja tega leta na vinarski in sadjarski šoli
v	Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Št. Ilj v Slov. caricah. Tukaj je umrl obče spoštovani gostilničar Haring. Kratko pred njim mu je umrla hčerka, nakar je začel bolehati tudi on. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje!
Marenbsrg. Kakor v celi Savinjski dolini, tako so tudi v Dravski dolini hmeljarji letošnja leto precej nasadov opustili, ker so lanske cene vse ljudi zbegale. Delna krivda leži seveda v nadmernem produciranju, deloma pa tudi v slabem obdelovanju in pridelovanju hmelja. Pri nas v Marenbergu se je ustanovila pred par leti hmeljarna, zadruga z neomejeno zavezo, ki ima letošnji občni zbor v nedeljo, dne 25. maja ob treh popoldne v Brudermano-
vi	gostilni (dvorani). Na dnevnem redu je či-tanje zapisnika prvega občnega zbora, pozdrav In obče poročilo, poročilo tajnika, blagajnika in revizorja ter slučajnosti. Svoj prihod je obljubil tudi inž. g. Janko Dolinar od kmetijskega urada v Celju, ki bo gotovo strokovnjaško razvil svoje nazore o hmeljarstvu. Zato je treba, da se tega občnega zbora vsi zadrugarji polnoštevilno udeležijo.
Sv. Miklavž pri Kočah. Naša vas ima prav lepo lego ter je jako lepa točka za Izletnike Iz Maribora in od drugod. Nedavno je obiskalo naš kraj 145 tujih izletnikov, ki so se pripeljali z motociklji in tremi velikimi avtomobili. Ljudje, ki prihajajo k nam, se radujejo naravnih lepot našega kraja, pa tudi za hrano, pijačo in postrežbo je dobro poskrbljeno.
Sv. Trojisa v Slov. goricah. Letošnje praznovanje sv. Florijana je bilo na splošno željo preloženo z nedelje na pondeijek dne 5. maja. Prišlo je 10 procesij s svojimi duhovniki in Se mnogo drugega ljudstva, da bi' se vsi tukaj priporočili sv. Florijanu. Te procesije na Florijanovo so najbrž že zelo stare. Iz samostanske kronike sicer ni razvidno, kedaj in ob kaki priliki bi se te procesije pričele. Prvič se omenjajo te procesije v letu 1863, ki pa so gotovo starejše, ker je bil v cerkvi oltar sv. Florijana prenovljen že leta 1876, postavljen pa že leta 1759 in je skoro gotovo v zvezi s temi procesijami. — Na Florjanovo nedeljo popoldan je bila blagoslovljena prenovljena ka-
pelica na pašnikih pod cerkvenim hribom. — Poleg slike sv. Trojice sta na kapelici še sliki sv. Izidorja in sv. Lenarta, ki sta patrona kmetskega stanu. Kedaj je bila pozidana ta kapela, ni znano; pač pa je znano, da je pred 26 leti bila že drugič prenovljena in na Markov dan leta 1904 tudi blagoslovljena od prevzvše-nega knezoškofa Mihaela Napatnika. Škof je takrat postavil in blagoslovil tudi križev pot, kojega postaje se vrste od imenovane kapelice po hribu proti cerkvi. Mudil se je pa škof tedaj pri Sv. Trojici na povabilo tedanjega žup-nega upravitelja in samostanskega predstojnika p. Nikolaja Meznarič, ker se je tu takrat na slovesen način praznovala 50 letnica bivanja oo. frančiškanov pri Sv. Trojici.
Vojnik. Kmetijska podružnica naznanja, da se bodo tukaj dobile legitimacije za velesejm v Ljubljani, kateri traja od 29. maja dalje. — Vožnja bo polovična.
Vojnik. Tukajšnji cerkveni pevski zbor priredi v nedeljo, dne 25. maja v župni cerkvi cerkveni pevski koncert ob pol štirih popoldne. Prosimo vsa društva, da to upoštevajo. Podrobnosti še bomo poročali. Pevski zbor.
Sv. Mihael pri Šoštanju. Naznanjamo, da se tudi letos vrši običajna procesija- fia Sv. Planino peto nedeljo po Veliki noči. Želimo posebno, da se je romarji udeležijo v tem večjem številu, ker obhajamo letos stoletni jubilej.
Sv. Krištof pri Laškem. Neki ljudje so začeli rovariti proti močni Kmetijski podružnici v Laškem, ki ima 450 članov. Za krištpvsko občino so osnovali poseben odsek. Trosili so proti laški podružnici razne neresnice. Zato je podružnični načelnik g. Miha Hrastnik na seji šentjedertske Kmetijske zveze s temi prijatelji temeljito obračunal Soglasen sklep je bil: Kri-štovčani ostanejo zazdaj pri podružnici s sedežem v Laškem, ki je v dobrih rokah. Če pa bo kdaj treba, da dobi krištovška občina lastno podružnico, vedo, komu bodo izročili vodstvo.
Murska Sobota. Romanje obmejnih Slovencev na Trsat. Letos romajo obmejni Slovenci
IGal»ca angleška
Žveplo za vinograde Kalifa p rim a Saloidin
669	se dobi najcenejše pri
mmM FHBH3D, iH, BMVHI TRS J
WS%m& J flf^f^liP P°štea in močan za delo a SKBie B. Vk^EMj&^jif na poljn in pri žmni se sprejme. Martin Pere, Celje-Zavodna (Pri Skalni kl8ti).
674
— Prleki in Prekmurci — zase na Trsat mimo Varaždina in Zagreba od 4. do 6. julija, ker je po tej progi zveza ugodnejša in cenejša. Iz Ljutomera bo stal vlak 135 Din, iz Ormoža in Središča pa 125 Din, vožnja po morju 15 Din, izkaznica 10 Din. Denar za izkaznico pošljite Treznostnemu društvu v Mursko Soboto, Šolska ulica 16.
Gornja Radgona. V nedeljo se je zbralo na poziv pripravljalnega odbora takoj po osmi sveti maši ljudstvo na ustanovni občni zbor krajevne protijetične lige za naš sodni okraj. V polno nabiti posojilnični dvorani smo opazili zastopnike gornjeradgonske občine, med njimi g. dr. L. Boezio ter župane bližnjih občin, učiteljstvo je bilo zbrano skoroda polnoštevilno, zdravništvo so zastopali gg. dr. Sokolov od Sv. Jurija ob Ščavnici, dr. Sedlaček' iz Radencev ln dr. Čremošnik. Finančno obla-stvo je predstavljal g. inšpektor Dobaja. Zborovanje je otvoril po prisrčnem pozdravu g, Salomon Karol ter v krg-tkih, jedrnatih besedah podčrtal važnost borbe proti jetiki in važnost ustanovitve krajevne lige. Dr. Fr. Breznik je v premišljenem polurnem govoru orisal nekatere slabe ljudske navade, s katerimi se jetika širi, ter precej odločno nastopil proti temu, da na žlezah bolani otroci smejo posa-čati pouk v osnovnih ljudskih šolah, ker so s tem sami Izpostavljeni nevarnosti osvežitvo svoje bolezni, obenema pa ker ogrožajo največkrat svoje sošolce. H koncu je predlagal, da zgradi tukajšnje ljudstvo s prospekti v naravi in denarju zasilno ležalnico, pozneje pa dom, v katerem bi mogli dobiti bolniki zdravniško pomoč in biti odstranjeni od zdravih, katere ogrožajo. Zdravnik dr. Čremošnik je orisal s pomočjo skioptičnih slik, ki jih je pripravljalnemu odboru odstopil za ta dan higi-jenski zavod v Ljubljani, razvoj bolezni od prvih početkov do konca, prešel od prvotnega obolenja preko okroglega ranega žarišča h ka-vernam, omenil početne itežave okuženega, borbo med telesom in napadalci — tuberkuloznimi bacili. Nazorno je bilo raztolmačeno vpu-ščanje zraka v prostor med pljuča in prsni koš kot najuspešnejše zdravljenje sveže bolanega. Videli smo par lepih slik kostne in kožne je-tike. Zborovalci so z zanimanjem ve3 čas sledili obema predavateljema. Ob koncu zborovanja je bil soglasno izvoljen odbor lige, ki mu je predsednik g. dr. Lenart Boezio, odvetnik, podpredsednik g. Salomon Karol, upravitelj ekspoziture bolniške blagajne; za odbornika sta bila izvoljena oba domača zdravnika in kot tajnik agilni g. Snoj, tajnik tukajšnje posojilnice. — Ljudstvo je z veseljem sprejelo predloge govornikov in se bo gotovo lepo
»Se je že zgodilo,« odvrne Boltažar, toda gospod Lilienberg hoče že v eni uri odpotovati ln tudi ve, da ste gospod grof sedaj v gradu, vsled česar je krenil od državne ceste, da z vami govori.«
»Da bi ga strela, reci mu, da nisem v gradu, da sem na lovu.«
»Se ne more več zgoditi, milostjivi gospod,« poseže vmes sluga, »kajti grajski vratar je povedal gospodu Lilienberg, ko se je pripeljal, da ste tgoraj v gradu.«
»Naj bo,« reče grof razdražen, »reci mu, da ga pozdravim in pridem v četrt ure.«
Zviti sluga se prikloni in grof stopi zopet v sobo, toda grofice Ane Katarine Zrinjske ni bilo nikjer. Zginila je skoz zadnja vrata, od zjutraj odprta tajna vrata ter šla v vrt, odkoder se je odpeljala s svojim zvestim voznikom v Ča-kovec.
Cesarski gospod vladni svetnik grof Taten-bah pa je jezno zaprl vrata ter odšel v zgornje nadstropje, da se pokloni cesarskemu dvorno-«vetnemu tajniku Abele pl. Lilienbergu, ki je že nestrpno čakal na svojega prijatelja, da mu pove ▼ažne hovice.
IX.
Svarilen glas.
Oj, ne hodi hčerka moja, On te vabi le v svoj hram. Ti skrbiš za dete svoje, A jaz zate trepetam.
K. I. Erben.
Plemenitaši Tatenbahi so Imeli kakor le navedeno, tudi posestva v Podčetrtku s krasnim gradom istega imena. Prvi lastniki tega gradu so bili plemiči Landsberger, ki so baje imeli tudi grad Deutschlandsberg, Grad je bil fevd krških škofov, ki so radi tukaj bivali. Ker pa ti niso imeli miru pred celjskimi grofi, ga je dal škof Ivan Frideriku IV. v fevd. Leta 1614 je prišla ta graščina v last Ivana Krištofa grofa Tatenbaha, ki jo je kupil od krškega škofa Ivana Jakoba.
Nepopisno lepa je lega tega grodu, ki stoji na strmi skali, nedostopni od juga in vzhoda. Ob vznožju se razprostira prijazni trg Podčetrtek, z grada samega pa se ti odpira nepopisno lep razgled po dolini ob Sotli, ki dela mejo med Štajersko in Hrvatsko. Nad gradom je postojanka za razgled, odkoder se vidi hrvatsko gorovje in okoli
St-an 12.
odzvalo nabiralni akciji, katera bode sledila. Tako smemo upati, da bode naš okraj eden prvih v aktivni borbi proti jetiki.
Savel, Sv. Tomaž pri Ormoža. V teku 6 mesecev nam brez usmiljenja smrt kosi naše va-Sčane. Jeseni lanskega lata smo pokopali 21 letno deklico, izučeno šiviljo, vsem priljubljeno Francko Belšak; januarja tega leta pa samsko 39 let staro skrbno posestnico Nežo Kekec. Na tej sedmini se je nabralo 38 Din za sveto mašo, ki se bo za pokojno Kekec darovala v vaški kapeli dne 27. maja. Dne 25. januarja smo pokopali dobro mater Ano Klemenčlč. Vsi pogrebci so spremljali Najsvetejše, ki ga je g. kaplan nesel kot popotnico Antonu Plohlu. Dne 29. smo potem spremili na zadnji poti krščanskega moža vdovca Antona Plohla. — Umrli so še: 7 mesecev stara Zofka Podplatnik, Franc Belšak, bivši kmet in dober gospodar, 88 let stari mož vdovec prevžitkar Jožef Jan-žekovič in 14 mesecev stara Marija Klemenčlč.
Pacinje pri Ptuja. Preminul je dne 6. maja daleč na okrog znani Peteršič Franc, mož stare korenine v besedi in dejanju. Vse je pretresla novica: Peteršiča ni več med nami. — Včeraj še zdrav in vesel, danes pa že na mrtvaškem odru. Kako prav je imel mož, ko je pred 14 dnevi — star 78 let — šel celo uro daleč v cerkev in k sv. obhajilu, češ, kaj pa če zadnjikrat grem? In resi Danes je že teden dni, odkar uživa plačilo za svojo vero. Kako priljubljen je bil rajni, se je moglo sklepati iz tega, ker ga je na zadnji poti spremljala skoro vsa velika vas. Hvala gre Štuhečevi družini, kjer je rajni preživel celih 16 let vsem vašča-nom v spodbudo. Rajni je bil svetovalec v vsaki bolezni, pomočnik pri vsakem delu, skozi desetletja je spremljal vsakega rajnega k počitku, a v cerkvi je vedno vestno in vztrajno molil naprej. Takemu možu bodi žemljica lah ka In sladek počitek!
Razkriž-e. Vsem častilcem glasovitega mu-Cenika spovedne molčečnosti sv. Ivana Nepo-muka, se naznanja, da bodo v njegovem pro stornem svetišču letos proščenja v sledečem redu: I. sv. Ivan Nepomuk, ki ga bomo pro slavljali 18. maja. II. Proslava Marije Pomoč niče, ki je določena za 1. junija. Začetek pro »lave že 31. maja popoldan. III. Sv. Ivan Krsti-telj 29. junija ln sv. Lovrenc 10. avgusta.
Domova. Dne 30. aprila je zapustila Dorno-vo priljubljena učiteljica gospa Marica Kožuh. Premeščena je bila v Sv. Jurij v Slov. goricah. Gospa je z veliko požrtvovalnostjo delovala v tem kraju skozi 16 let ter z vnemo skrbela za izobrazbo podeželske mladine. Na
SLOVENSKI GOSPODAR
predvečer njenega odhoda se je zbralo iz sosednjih vasi veliko ljudi, zlasti mladine, da prisostvujejo podoknicl. Iz vrst šolskih otrok je bil gospej učiteljici podarjen lep šopek. — Gospa j« tudi vneto delovala pri cerkvenem pevskem društvu, ki jo bo prav težko pogrešalo. Ge. učiteljici želimo v prijaznih Slovenskih goricah mnogo uspehov na polju izobraževanja mladine.
Sv. Duh na Stari gori. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo, dne 18. maja v Pergerjevi uti pri Sv. Juriju ob Sčavnici veseloigro »Nebesa na zemlji«. Ker je to prva predstava, ki jo bo priredilo gasilno društvo, pričakujemo velik obisk.
Sv. Jnrlj ob ŠčavnlcL V nedeljo, dne 18. maja nas obišče gasilno društvo od Sv. Duha na Stari gori z veseloigro »Nebesa na zemlji«, ki jo bodo uprizorili v Pergerjevi uti. Ker je čisti dobiček namenjen za društvene namene, bomo vsi gasilci in prijatelji gasilcev prišli pogledat in s tem pokazali gasilcem svojo naklonjenost
Zrečs pri Konjicah. Ko je privozil v Spodnje Laže konjiški vlak, ki vrši promet na ozkotirni progi med Poljčanami in Zrečami, se je nudil čakalnem vlaka kaj čuden in nenavaden prizor. S sprednjega dela stroja se je skobacal mož, ki je visel na njem in se tako proti svoji volji pripeljal iz Poljčan. Svojo čudno vožnjo je pojasnil tako-le: Iz tovarne Kobližek v Polj-čanah se je vračal od dela baš ko je ob 17.40 odpeljal vlak iz Poljčan. Šel je preko odprtega železniškega prelaza in ker ni pazil, ga je zgrabil stroj vlaka. Bila je čudovita sreča, da ga ni vrgel na tir. Mož je priletel na drog za pripenjanje vozov in na njem obvisel. Na železnem drogu je visel ves skrčen in v največjem strahu do prvega postajališča. K sreči je bilo to podnevi in razven par prask na glavi in nogi se je z droga srečno izkrcal. Svojo čudovito vožnjo je razložil tudi orožnikom ter izjavil, da zahteva od železnice odškodnino za prizadeti strah, praske in neprostovoljno vožnjo od Poljčan do Spodnjih Laž. Ko so mu dejali, da z odškodnino najbrže ne bo nič, jo je vendar prav vesel mahnil nazaj proti domu.
Kostrlvnica pri Rogaški Slatini. (Kostrivni-ški rojaki.) Škof Slomšek je med drugim zapisal pomenljive besede: »Kdor svojih slavnih prednikov ne slavi, njih naslednik vreden biti ni.« Da nas ne zadene ta Slomškova obsodba, se hočemo tudi mi Kostrivničani spomniti svojih znamenitih prednikov. Najvišjo stopnjo cerkvene službe je dosegel kostrivni-ški rojak Franc Friderik, ki je bil stolni prošt za časa Slomšeka, »Slovenec« je na dan velike sobote prinese! članek s Trbovelj, kjer se
14. maja 1930.
s hvaležnostjo spominjajo bivšega gospoda župnika P. Erjavca, ki si je s plodonosnim delom ohranil trajen spomin. Rodbina Kit ji dala učiteljskemu stanu nadučitelja, ki je d«, loval pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, rodbi. na Ogrizek pa učiteljico, ki deluj« v Pristavi, Tudi rodbina Kupnik je svetu podarila odličnih članov. Veliko značajnih mož in dobrih mater je izšlo iz Kostrlvnice, ki obdeluj», jo domačo grudo; svet jih ne poveličuje, p» zapisani so v knjigi življenja.
Razbor pri Zidanem mostu. Na velikonočuj
pondeljek so prišli ljudje od blizu ln daleč ofc krasnem vremenu na prijazno Lisco k sv. J« štu, kjer je imel sveto mašo in pridigo 6. ^ prof. Lojze Pavlič. Popoldan istega dne ji imel v našem izobraževalnem društvu preda, vanje. Govoril je o pomenu in važnosti izobra-ževalnega društva, o ljubezni do domače gru« de ter o tem, kako napraviti lepo kmečko živ. ljenje. Lepo število fantov in mož, ki so se ud», ležili predavanja so se razšli v zadovoljstvu. Sploh pa je nastopilo zadnji čas pri nas nov« življenje. — Dne 1. maja so se žalostno oglasili zvonovi in naznanili, da se je preselil v boljšo domovino g. Fr. Imperl, bivši posestnik in trgovec na Povrsih. Bil je kremenit katoliški značaj, dober oče ter vzoren gospodar, Njegova hiša je bila vedno zaprta slabemu, odprta pa dobremu časopisju. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ko so od vseh strani prihiteli ljudje, da mu izkažejo zadnjo čast. Pogreba so se udeležili tudi go-spodje salezijanci, med njimi g. Jože Imperl, sin blagopokojnega, salezijanski umetnik ii Rakovnika, ki je napravil med drugim krasen kip in altar blaženega Janeza Boska na Rakovniku.
Laško. Dočim je bilo lansko leto za našega kmeta eno najbolj ugodnih v tekočem desetletju, se nam letos obeta slabša letina. Lansko leto je večinoma zelo obrodilo sadje, leto« cveti samo v nekaterih vaseh, pa še to v deževju in ni upati posebnega pridelka. Zelo občutno za našega kmeta pa je dejstvo, da j« zadnje mesece poplnoma izostal izvoz govej» živine. Sicer vidimo vsako jutro cel vlak goveje živine, ki se pelje iz Kotoribe proti Rakeku, a k nam ni nobenega tujega kupca, ako-ravno bi marsikateri kmet rad prodal svoj« dobro pitane vole. Skozi več let se je na postaji Laško tedensko nakladalo po najmanj eden vagon živine, bodisi za Italijo ali za Avstrijo, zadnje mesece je to popolnoma izostalo. Pozna se tudi rudarska kriza v Trbovljah in Hrastniku, ker si delavci ne morejo privoščiti mesa.
g &
g S5" 3 S A
(K S H
E-B
J"
C*
si
O m? B
M. 03 ¥
M N
s s« §■ i
O
g K"
CD OD
M	w
P S-g
b . a
a
S "8 * S «-S
a k- i
Oj O 3 (D o < ¡T < ' =
i!? j»
40 cerkva ter več gradov, med temi tudi grad, ki je bil nekdaj last plemenite viteške rodbine De-seniških, kjer je bila rojena Veronika, ki igra v zgodovini celjskih grofov posebno vlogo.
Ni tedaj čuda, da je rodbina Tatenbahova Jako rada prebivala v tem gradu. Posebno drugi soprogi grofa Erazma Tatenbaha, Ani Elizabeti je tukaj prav ugajalo, posebno ob poletnem času. Njen soprog se ni dosti brigal za njo, ter rajši veseljačil po gradovih Konjice in Račje, ona pa je tukaj uživala skupno * ljubkim malim Antonom pravi nebeški mir, kar je njeni blagi duši prijalo. Le težko se je ločila s tega kraja vsako leto, ko Je šla zopet v Račje, da je bila bližje mesta,
V krasni dvorani tega lepega gradu je bila nekega dne pozno v jeseni grofica Ana Elizabeta Tatenbah pri pospravljanju različnih predmetov, ker se je bližal čas odhoda. Pri tem ji je pomagal kastelan, ki ni bil nikdo drugi, kakor nam že iz gostilne na Pohorju znani Laslo Fekete, ki Je vstopil pred kratkim v Tatenbahovo službo v gradu Podčetrtek.
Z lokavim pogledom je motril grofico Tatenbahovo pri pospravljanju stvari.
Zdajci je vzela plemenita gospa lepo podobo v roke. Bila je slika mladega moža v črnopozla-čenem, z dragulji okrašenem okvirju. »Kako krasna slikarija,« pripomni stari Laslo, »potez« na podobi mi niso neznane.«
»To je slika pravnega plemenitaša, dobrega državnega služabnika ter zvestega soproga,« odvrne grofica ter dvigne sliko še višje.
Stari vojak se je nasmehljal.
»Umetniki, ki ustvarjajo take slike, se ve6-krat laskajo,« pripomni Laslo, »ali ste res pre« pričani, milostljiva gospa, da je ta plemenitaS, katerega podobo držite sedaj v rokah, dober ia zvest soprog?«
Grofica Tatenbahova stopi za korak nazaj strme gleda in vpraša nekoliko vznemirjena:
»Odkod poznate tega plemenitaša, saj vendar nisem imenovala nobenega imena?«
»Oprostite, premilostljiva gospa,« reče La* lo, »če je ta plemenitaš tisti, ki ga imam v mislih ne morem pritrditi brezpogojno, vaši hvali.«
»Kaj mu imate očitati,« vpraša grofica vzn#-voljena, »in odkod ga poznate?«
Stari vojak, ki je bil na te besede že praprot1 ljen, je pomilovalno pogledal grofico.	, ,, J
Popolnoma zcdovljen. Graščak postati «redi vrta hišo in napiše na vrata: »To hišo podarim onemu, ki mi dokaže, da Je popolnoma zadovoljen in srečen!« — Nekaj dni nato stopi pred graščaka tujec in ga prosi za hišo, trdeč, da je popolnoma srečen in zadovoljen. Gra-Ičak odgovoril: »Niti malo se ne bi obotavljal, dati vam hišo, ko ne bi bil trdno prepričan, da to, kar trdite, ni res. Ko bi bili v s sedanjim imetjem popolnoma zadovoljni in srečni, ali bi si želeli to hišo z vrtom?«
Gluh mož iene kravo na semenj. Sre-ta ga kmetica in vpraša: »Oče, ali Jo boste prodali?« — Mož: »V Kranj jo lenem na semenj I« — Žena: »Kdaj pa bo imela tele?« — Mož: »Če bo kupčija dobra, bom jo prodal; saj je lepa kra-?a!« — Žena: »Koliko hočete imeti za njo?« — Mož: »O sv. Jožefu bo imela tele!« — Žena: »Koliko je stara krava?«
—	Mož: »Za 100 Din jo dam; saj je vredna!« — Žena: »Mož, vi ste gluh?«
—	Mož: »O, muh pa ni, muh!«
Troje poslopij. »Kako to, Jurij, da ti vedno popivaš, za stare dni pa nič ne hraniš?« — Jurij: »Zakaj bi štedil, ko imamo Se itak troje poslopij!« — »Troje poslopij? Kje pa so?« — »Prvo je ubožnica, drugo bolnica in tretje pa — kaznilnica.«
Vili: »Kako pa Je bilo na vašem izletu, Pepi?« — Pepi: »Izvrstno! Moja sestra se je vsedla na mravljišče in so jo mravlje grozino opikale. Papa je padel z drevesa, ko Je hotel napraviti guga-lico, a mama si je opekla vse prste, ko je kuhala čaj. Tako zelo se še nisem zabaval nikoli.«
Pravična pravda. Žid je tožil. Ko je bila razprava, ni bil sam v mestu, pač pa je naročil odvetniku, naj mu brzo-javi o izidu. In res je dobil brzojav: — »Pravična stvar je zmagala!« Žid je takoj brzojavil nazaj: »Vložite naglo ugovor!«
Pa le morejo biti ljudje na luni. Prvi potepuh: »Ti, pravijo, da so res ljudje
na luni, pa še bolj nas poznajo ko mi nje!« — Drugi potepuh: »Najbrže bo res! Kajti, kadar grem v meseč ni kam krast, se mi vedno zdi, da me nekdo opazuje!«
Zmožen. Častnik: »Torej, vi hočete h konjenici. Ali ste že imeli v življenju kedaj s konji kaj opraviti?« — Vojaši i novinec: »Sem. Bil sem osem let zaposlen pri konjskem mesarju, kjer smo delali konjske klobase!«
»Ali je res, da je Žvagen vse svoje imetje zapustil sirotišnici?« — »Res je.« — »Kaj pa je pravzaprav zapustil?« — »Devet otrok!«
Upravičena prošnja. Sodnik: »Sedaj bom vam prečital listo vseh vaših prejšnjih kazni.« — Obtcženec: »O, potem pa dovolite, gospod sodnik, da se tako dolgo vsedem!«
Ne zaupa. Mala Tončka je z materjo pri sorodnikih na kmetih. Prinesejo ji mleka. Tončka ga zavrne, rekoč: »Tega nočem, je od krave.« — Mati: »V mestu ga pa vendarle piješ.« — Tončka: »Tistega že, tisto mleko je pa od mle-karice.«
Gospodarska zveza v Ljubljani ima na razpolago nemški semenski krompir, katerega odr daja brezplačno za saditev proti vrnitvi trikratne količine pridelka. Vse druge natančnejše pogoje dobite pri imenovani Zvezi.
_______ 654
Prodam takoj vinogradno posestvo pod ugodnimi pogoji. Vladimir Vošnjak, Spodnje Pre-bulcovje, p. Slov. Bistrica.	637
Razpisuje se služba organlsta in cerkovnika
v Gornji Sv. Kungoti ob severni meji. Nastop takoj. Cerkveno predstojništvo v Gornji Sv. Kungoti.	639
Na prodaj stara Jedilnica za 2000 Din, omara za knjige 1000 Din. Spalnica in drugo pohištvo. Skladišče Balkan, Maribor, Meljska cesta 29.	666
Proda se pritlična hiSa v Ptuju s tremi sobami, kuhinjo in trgovskim lokalom na zelo prometni cesti pred cerkvijo. Sedanji lastnik ima pravico za prodajo vina, branjarijo in za razno drobnarijo, ki jo lahko kupcu odstopi. Trgovec si lahko napravi špecerijsko trgovino, ker v bližini ni nobene. Pri hiši je lepa klet, nad kletjo skladišče in velik vrt. Kapital potreben 80.000 Din. — Ivan Kukac, Ptuj.	663
Kupim dobro ohranjen širok kozolec 6 do 8 okenski. Ponudbe: Ludovik Cizej, Polzela.
661
Umrl je moj dobri soprog, skrbni oče, gospod
F*rwnc lir wj me
veleposestnik
dne 6. maja ob 8 Jutra J pri Sv. Juriju v Slov. goricah.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 8. maja, iz hiše žalosti ob 15. uri.
Sv. Jurij v Slov. goricah - Maribor, 6. maja 1930.
Žalujoče rodbine: Erajnc, podpolk. Vavpotič, ing. Pahernll;.	65? :
Bgggg-^BE Š3I IIISSShnS? * ti
Mm imuni
rolže

tedaj izberem to, kar mi najbolje de ; izmed 7 specijalnih Trst Feilerjevih Elsa mil zdravja in lepote (milo iz lilijinega
i» eka, lilijine kreme, iz rumenjaka,	/^»SA^
glicerinovo, boraksovo, katranovo,< brivsko), čistoča teb mil in njihove zpravilne sestavine so razlog najboljšega delovanja. A k temu Se ti krjsiv vonji!
7.a necro obraza in proti solnčnim pegam vporabljam ELSA-CP.EME-POMADO.
Delajte tudi Vi tako —	632
pomagalo bode tudi Vami
S komadov Elsa-inita na Izbiro stane S2 Din franko £e se denar vpo«lje naprej; po povzetju 62 Din. — 2 lonca Elsa-Creme-pomade 40 Din tranko fe s.' denar vpoi>je naprej; po povzetju 50 Din. Dobiva se povsod I Kjer ne, Izvolite naiočiti naravnost pri:
EUOEff V. FELLEH, Ishsrna?, Slabiča Donja, ElsafFg 3'41
V malih oznanilih stan-$ vsaka beseda Din 1'20. Najmanjša etna za oglas 8 Din. Manjši zneski se lahko pošljejo v znamkah.
Mali oglasi se objavljajo samo ako se PLAČAJO NAJPREJ I
JPoSlljta nam takoj Vaš naslov! Dnevno Din. 200—300 In še več lahko zaslužite z delom ▼ Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 85/1.	493
ftjuSa!
Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Se-¿ovo, železnička postaja Rogaška Slatina.
599
Bobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si •ami napravite i esenco Mostin. Istotako dober rum i rumovim cvetjem. Oboje dobite 1« v drogeriji Wolfram, Maribor, Slovenska ulica.	523
V Ptuju
Jn kupite cement, apno, deske, late, krajnike, umetna gnojila, semena, galico, Iveplo in druge kmetijske ln vlnogradne potrebščine v najboljši kakovosti in po najnižje mogočih cenah pri KMETIJSKI ZADRUGI.	517
Prodamo eno ločijo sa 1500 Din. Balkan, Maribor. M «Itak» cesta 29.	667
-»OOOOOO-JOOCKSOOGOOOOOOOCoOOUOOOOOOa
Upravništvo odgovarja \ na razna vprašanj a samo takrat, alco je priložena znamka za 2 Din za odgovor. Upravništvo.
i> ^ooaoaaoooooooococo ^oooaooc omeeana
Sprejme ss služkinja iz dežele k obrtniku, 19 let stara, pridna in poštena ter pametna, ki zna opravljati nekaj hišnih in poljskih del. Naslov v upravi lista.	665
Kovaški meh (cilinder polk) v dobrem stanju na prodaj v Gočovi štev. 8, Sv. Lenart v SI. goricah.	662
Iščem dekle, pridno ln pošteno za hišna in vrtna dela k dvema osebama. Ponudbe na naslov K. Maurič, posestnica, Ljutomer. 661
Zakonski par išče službo, mož kot hlapec ali hišnik. Naslov pove Ranfl, Rošpah, Pesnica.
660
Iščem samostojnega mlinarja za moli valjčni mlin na električni pogon. Ivan Rus, Grosuplje pri Ljubljani.___646
Sprejme se pekovski učenec. Franc Gošek, pek, Šmartno, pošta Slovenjgradec. 652
Prodam hišo z lepim vrtom in tri orale njive. Primerno tudi za obrtnika ali upokojenca. Luče št. 75, Pungartnik Franc.
!
i H
Sprejsma hranilno vloga od vsakogar, Jih
obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost ln izplačuje točno.
v lastni hlSl Narodni dom
Izvršuj« vse denarna posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za varncsi Hra*i!lnili vlog Jasni! poleg la§iitega ahtlwnega premoženja po Din 100,000.600 — - še lasina gi@?itica i» rezerve, HI znašajo shupaj nad Mu 14,500.000*—.
Podružnici t
Aleksandrova c. št. li
éi UM
¡¿iff 'iit-ZX
Fijučna tuberkuloza, sulica, kašelj, suhi kašelj, ncsno potenja, bronhij ainl katar, katar v grl «s, iz-bruhanje krvi, impavost, naduha, bodenja itd. — ss ozdravi!
NA SISOČE ŽE OZDRAVLJENIH! Zahtevajte takoj knjigo o moji
1 ©¥t eilCiMS
iii€¥®i|a,
katera je že mnoge rešila. Uporablja so lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je.
POFOLNGSSA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim
BiO¥iffi BaGnOHl VaSega pfCH^lJef^Ja Silili ]al.
V Vašem Interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje žlvljenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje 655	stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov:
GEORGr FULGER, BERLIN-NEUKdLN, Rincjbalinsirasso Nr. 24, Abt. 624.
Stehlcno blago ¡ursš
razne kip« i. t. d. kupile najbolj
kip« Celjski
porcelanasto po« okvirje za slfteft o 1J 8 3 pri stari
steklarni
V»l§£» PreSernova ■i	ulica Bt. 4.
Brušena ln navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 694
TSI PREDNOSTI
I. Ogromna izbira. H. Izborili bFiiltsts. iii. K zSs CES3 ia plačilna oisiSavs.
666
Blago za rnoike obleke in spomladanski plaSi*. • Blago za damskt kostime, plaši* in obleke. - Ceftrix oksfordi in poplini za moške srajes. • Crepe-de-chin», erepe-satm, crept-georgette, crepe-marochir,t. - Bamberg- in umetna svila v modernih barvah in desmih. Vsakovrstno platni za perilo stalno v veliki izbiri.
KOROŠKA CESTA ŠTEV. 9
100 kg Din
Prlma dunajski kovaški koks
pri večjem odjema znaten popust samo pri
BRANKO ME]OVŠEK
76*
Telefon 2457 643
MARIBOR
Tattenbacliova «lica 6t. 13
Telefoa 145'
matrafakhirno In žeiez-»i ninsko blago, kakor tudi cement, beli pesek za vrtove In beton, cementne cevi, zidno in strešno opeko itd.
kupite Hetjbošjše pri
£
Stekel - E* ulj bane 66s
Kupujem po najvišji ceni kosti, slaro železo, cunje, Šetinc, in deželne pridelke.
Čitajte „$I©¥. Gospodarja"!
n
jermene
za stroje priporoča W. BADL, Maribor
Glavni trg 659 Glavni trg
CENE SO PADLE1

vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili sočutje ob prebridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, svaka, strica, tasta in starega očeta gospoda
Mrajmc
veleposestnika.
Prisrčno se zahvaljujemo zlasti prei. duhovščini, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja, vsem gg. županom, zastopnikom raznih korporacij, vsem dragim prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prav osobito se zahvaljujemo gospodu dr. Krambergerju za njegovo požrtvovalnost.
Sv. Jurij v Slov goricah, dne 9. maja 1930. 658	Žalujoči ostali.


PoHnka Maribor Alehsandrova cesfa
V lastni, novozgraSeni palati	Pred iranClShansSio cerhväj©
MMiuuiiiiiimuwiiBmiiiiiiiniuin
izvrSofe vse baiscne p©§le naffaiiöiiineje. -- NajviSfe ©l&resfovaiije vlog na Knjižice feho&m raConn. -- PoolilaiCeitl prodajalec srciK državne razredne loterije.
v n
198
¿Pozor hirmantiJ
IISÄ WEISS Celje-Gabcrtc § it mi &mmn
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od Din 100— naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju Oglejte si pred nakupom našo zalogo. 423
ipnejlg in najbol
• v
¡»..»«.■..jiMMa». kupite B5SSSS5HIH!
t^ 3! 3*17 lake) firneže, tsrpentin, kar-V «J bolineum, maže za kolesa, olje za stroje in mast, bencin i. i. d.
Branko Sučevlč, Maribor
Telefon št. 2153 Slovenska ulica 8 Telefon št. 2153
drva za
opeko I
Branko
Telefon 2457.
MoFiii&F.Meteta n!.li
642	Telefon 2457.
Osebno pravico za trgovino oddam. Dopise pod »Trgovina« poslati na upravo lista. 647
Preklic. Prekličem, kar sem trdila o g. šolskem uprav. Albinu Spreitzu ter se mu zahvaljujem za ustavitev tožbe. — Zgornja Sv. Kungota, dne 6. maja 1930. Cilka Komauer.	649
Posotvo 4 orale pri okrajni cesti z obse-janimi njivami, lepim sadonosnikom, vinogradom; poslopje v dobrem stanu na prodaj. Naslov v gostilni Kle-menčii, JVurberg. 648
Hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom se proda. Maribor, Gozdna ul. 28, Pobrežje. 650
Lepo kmečko posestvo
28 oralov blizu Sv. Marjete na Dravskem polju proda ta 240.000 Din Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18.
651
Novo zidano hišo, S
sobe, nekaj zemlje in travnika, primerno za vsako družino ali obrtnika se po ceni proda. Martin Klep, Sv. Rok pri Ptuju.	653
iodlepoBi
Ure, zlatnina, očala.
Zajamčeno prvovrstne izdelke kupite samo pri urarfu
M. Ilger-javem Sinu
Maribor, Gosposka ulica IS
1444
Popravila hiiro, dobro in pocenil
Nikdar
le niste imeli tako prijetne in lahke
košnje,
ket jo boste imeli letos, 930 toda le, tko boste kosili
s garantirano domačo
Jugoslovensko koso
Zahtevajte te kose pri vseh trgovcih!
ScilorsKcg® nCeiica
Anton Oatrožnik, poŠta Gomilsko.
«prejme > hrano in stanovanj en» 641!
Mdor o „Slov. šo spod ar ju" oglašuje, uspeha se rada je l
4 4 4 4
!k
lik
4
i
Denar naložite «»fl»01**«in «»ivanu*« p h
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
>
		
		mšm. m
r,Lsn.z,
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obresiufefo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
«¿foaod"ibresH nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i
4r
^T "V 'V ^¡f V
>
►
►
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici 9 Celju
|	"'' 1 r	registrovani zadrugi z neomejeno zavezo	■ ■■
" no i lastni palači oa vogala Kralja Petra ceste ia Vadnta ulice
/¿aiiiiiiiiiiiiniiminniiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiHamimiiinfc	^imiuuiniiiiiiiiuuiiHuaiiHuiiiiuiiiutiiiHKea^
. 1 . i« nraa vioy ma- _ . „ , ,	,	,	.	RentnI davek
nad <»5,000.000* —. Za hranilna vlog« jam« poleg rezerv in hiš nad 3000 plaCuJe posojilnica iz svo-
roSiv o ter Ustavo' pod glanov-posestnlkov « vstm svojim premoženjem, J«ga in ga ne odlagaj« najugodnejšimi pogoji.	vlagateljem.
'Hauanmniuintiniinitimuiuiiiiuiuinifiitnmnmmms^	im	'niiniiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinuiii
je potrebna
vsakemu človeku. Brez dvoma — igranjo na raznih instrumentih tvori zelo lepo in koristno zabavo. Radi tega se še iane« obrnite na veletrgovino Stermeckl. Celje, ki Vam bode poslala veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj.
Harmonika enoredna Din 250, 315, dvoredna 360, 450, troredna 995, gramofoni 230, 345, 520, o trojki 110, vijolins ¡gosli) 141, 315, 545, škatlja za vljolino 155, lok 49, mandolina 160, gitara 270, citrt 380. Samo najbolj« proizvodi svetovno znanih tvornic.
Naročila preko Din 500 poJtnin« prosta. Kar M odgovarja se zamenja aH vme denar.
Trgovski dom H. Stermeckl, Celje št 24.
Dravska banovina.	207-7
biuu tiajdinske postaje Draženci št. 28 se takoj proda. Vpraša se Breg 88 pri Ptuju J. Toplak.	646
Ta ura
J«
mslstepslso dela
»H®®» mlMj&Ni je do»odiq rekel F T	vsakdo, ki «i je na-
1	bavil pravo ,IK0«
ali „OMIKO" uro iz tovarne ur v Švici pri že 82 let svetovno znani solidni strokovni urareki tvrdki H. SUTTNER. Taka ura je
ura za celo življenje!
Prave Švicarske A A Din dalj«, ure za dame in gospod«, žepne ure že od ^ * zapestn« ur«, verižic«, prstane, uhane, okrasne predmete in darov« 11 zlata, srebra L t d. najdete v ogromni izbiri v novi veliki Ilustrirani domaČi
Mdivi brezplačno dobite
z dopisnico zahtevate od svetovna razpoiiljalne tvrdke ar
H. SUTTNER, LJUBLJANA STE V. 891
Stekla
Porcelana
Svetiljk
Ogledal
Okvirjev
Slik
Kipov
Vsakovrstnih šip 1.1. d.
iRSTRlPI
CELJE
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 28
se malo posestvo s pri-deljkom vred ▼ Partinju. Naslov t upravništvu. 644
Originalne francoske
fERNOREL
žveplalnike in škropilnice ter vse nadomestne dele za te aparate ima v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na zahtevo.	612
Vajenca sprejme pekarna Pečnik, Selnica ob Dravi.	617
„Težakovo olj® as« živino" se dobi samo pri
VL TeZoho, legreH, OungeliCc?a si 13
t kanticah od 6 kg in stane ena kantica i poštnim povzetjem Dim 125 —s To olje je nesporno najuspešnejša sredstvo za krmljenje slabotne in zahiran« živina in Bicer radi bogate vsebine na vitamina A in posebno radi vitamina Q, ki ga v drugem nobenem krmila ni.	297
¿Pohištvo — ¿Preproge
posteljnina, vložki, niodeaoi, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina ^Sf j	*
391 najceneje pri	IH Os i t?
¡Brezplačni cenikit lffiuvibor, (gosposka uliea £0
KOSE
vsakovrstne, tudi novo patentirane »Flugs« vse garantirane, najboljše brusne kamne in srpe kupite pri Jo*. Jago-dlč-u, v Celju na Glavnem trgu. Bogata zaloga drobne železni ne, kuhinjske posode, najfinejše kav«, rita, ruma, čaja ia pravega malinovca.	611
REDNA - ISIAS
zahtevajte pravočasno zdravljenje pri hiši s Pistyanskim blatom ali gotovim obkladkom (kompresom). Brezplačni opis in informacije:
L. SCHREIBER Zagreb, Strossmayerov trg 1. II.
10% ourcslof onte sek od Din 1.000'— napr«i
Vašega denarja za vsaki znesek od Din 1.000'— napr«t Pismene ponudbe na Postni predal št. 4 Maribor. .	581


KMemu Tiskarna «v. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin ▼ Mariboru. — Urednik: Janu» Goleč, novinar x Maribor«, s» Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč x Mariboru.
*&(*"""" !"!"!  """ !"!"!" ""! '"!  "  "  "77P7U!7777P7U7P77" "P7U7UP7U7UUP77P7U!"UP7P7PP"U7UP7  !!"7P7P! !UP7PUU % U "! "U7P