II. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
,,Koroški Slovenec",
Klagenfurt,Viktringer-Ring; 26/1.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Usi
z£k politiko, gospodarstvo in. prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kron
Leto l\?.
Dunaj, 29. oktobra 1924.
St. 44.
Nedeljena Koroška.
Deseti oktober so naši nemški sosedje zopet obhajali z največjo vnemo. Lahkomiselnega ljudstva je žalibog po jezikovni meji vse preveč, lahkomiselna je zlasti mladina, ki hiti v vsako beznico in za vsakim lepakom, ki naznanja kak ples. Koroški Slovenci čutimo v vsakem takem zmagoslavlju neko neumno izzivanje. Naj bi nemški junaki že uvidevali, da njih uspeh pri glasovanju ni bila zmaga pravice, marveč le zmaga nemške prefriganosti, narodne mlačnosti koroških Slovencev in neka naravna posledica našega zgodovinskega razvoja. Prav radi prepuščamo Nemcem to veselje, ne moremo pa dopustiti, da bojo zlorabljali naših otrok v svoje namene.
Koroški Slovenci smo se lojalno postavili na stališče Avstrije, a le pogojno: Ako se izpolnjujejo določbe mirovne pogodbe in se ne ovira našega kulturnega razvoja. Da se nam ta razvoj zabranjuje, priznal je nedavno sam deželni glavar, ko je na nekem zborovanju dejal, da vživajo koroški Slovenci vse pravice, a le sorazmerno z nemško manjšino v drugih državah. Torej smo na tem, kakor nravi nemški pregovor: hfaust du meinen Juden, hau‘ ich deinen Juden! Nekaki talci smo, ki naj jamčimo, da se Nemcem izpolnijo vse želje v drugi državi, če ne, bojo zadrgnili vrv okrog našega vratu. Svet bo menda uvidel, da so potemtakem naše pravice v deželi zelo meglene. V takih razmerah bo tudi nam težko obstati pri svoji deklaraciji.
Dobro vemo. da ima tudi Jugoslavija svoje težkoče. a še večie Avstriia. Jugoslavija je takoj po polomu uredila svoje gospodarstvo, de-uaria ni ponarejevala, kakor se ie delalo to pri nas. Za to na tam liudie niso obubožali kakor mi: kdm- je imel prihrankov, je lahko ohranil
PODLISTEK
Kovač Franc:
Izprehod.
Jasnega jesenskega popoldne se napotim IR) strmem hribu na izprehod. Počasi korakam po ozki, strmi stezi in pridem do slabe, zanemarjene lesene koče, pritisnjene ob gorsko sleme, obdane okrog in okrog od gozda. Majhen vrtič z polomljenim plotpm in zanikerno jesensko solato sc je razprostiral pred kočo.
Videl sem, da so duri zaklenjene. Samo deček pri dvanajstih letih, sirotej, kakoršnih najdemo toliko na Koroškem, je pasel pred bajto rudečo kozo. Majhne, čokasto postave, bedastega obraza in topega nosu, oko mrko, brez mladostnega ognja; celo truplo okorno, brez živahnosti. Na sebi je imel poleg razcapanih hlač, za svojo postavo mnogo predolgi očetov jopič in ker so mu bili rokavi predolgi, jih je enostavno zavihal nazaj. Na glavi mu je čepel šiljast klobuk, izpod katerega so mu štrleli kuštravi lasje.
Bil je najstarejši sin alkoholika. Oče je strastno vdan alkoholu in vsi njegovi otroci so degenerirani, duševno malo vredni. Oče je naredil zločin, ker je zapustil svetu bedaste potomce, ki bodo pozneje v napotje občini in nadloga samim sebi.
Pasel je rudečo kozo, mahal s šibo okrog sebe ter odbijal cvetlicam glavice.
njihovo vrednost vsaj večinoma. Ko bi naši nemški voditelji si bili v svesti beračije v katero smo zapadli, ne bi obhajali kakor nori slavnost za slavnostjo. V Jugoslaviji gospodarstvo napreduje, a pri nas zapiramo tovarne in banka za banko gre v konkurz! Trgovinska bilanca je grozno pasivna. Ako se naj država sanira, bo treba nalagati kmetom in obrtnikom neznosna bremena. Nekaj časa smo plesali in zapravljali, zdaj nam pa življenje polaga račun za potrato prejšnjih dni. Dežela je polna lopov in tatov, kmetje se morajo oboroževati sami, da se bojo branili, vkljub premnogim orožniškim postajam, ki so se ustanavljale samo zato, da opazujejo Slovenca.
Da se v takih razmerah poje in vriska in pleše in gode, nam je neumljivo. Vsa vojna nesreča bi ne bila tako usodepolna, ko bi se ljudstvo ne bilo tako pokvarilo. Nihče ne mara dela, vse se zapravlja za pijačo, za plese, potemtakem plače seve nikoli niso zadostne. V državi ni avtoritete, ki bi izvajala postave in krotila upornike. Seipel sam je dejal, da je najprej treba sanirati duše! A ni nobenega upanja, da bi kdo te duše saniral, marveč se pogrezamo od leta do leta globlje. Znan veletrgovec je nedavno dejal, da je Avstrija v mo-raličnem bankerotu! Zato ne vemo, odkod naj jemlje Slovenec navdušenje za to državno gospodarstvo, če razmere pozna in se ne zadovolji s sleparijami, ki jih uganjajo nemški listi.
Razumemo, da so Nemci veseli nedeljene Koroške. Celovec bi bil popolnoma propadel, ko bi bila meja tam, kjer se je začrtala med cono A in B. Avstrijski Nemci lamentirajo, da zdaj nimajo kam s svojimi otroci, a popred so jih pošiljali kot višje uradnike po vseh nenenr-ških kronovinah. Tisto velja v manjšem obsegu za Celovec in slovensko Koroško. Nemška Koroška bi bila dobila v slučaju, da bi zmagala
Zapazi me in malomarno mahajoč s šibo okrog sebe, me z brezizraznim pogledom opazuje. Le redkokedaj vidi tujca v ti samoti. Nagovorim ga:
„Kako ti je pa ime?“
„A kako mi je ime?“ ponovi vprašanje in me začudeno gleda.
,.Ja.“
„Foltej.“
„Kje so pa ata?“
„A kje so ata?“
..Ja.“
„V Celovec," in zamahne s šibo proti celovški smeri.
„Ali kaj hodiš v šolo?"
Gledal me ie začudeno z bedastim pogledom, ne vedoč, kaj hočem od njega. Ni mogel zapopasti.
„Pravim, če kaj v šolo hodiš?"
,,’a-a-aj?"
„A!i kaj greš v šolo?"
„A če kaj v šolo grem?"
„Ja.“
..Nič."
„Ali kaj znaš žebrati?"
„A če kaj znam žebrati?"
„Ja.“
Fant krčevito stisne pest in z umazanim palcem napravi okorno velik križ na čelu in prsih, a na ustih izpusti.
„Veš kaj, prodai mi kozo!"
„’a-a-aj?“
„Kozo.mi prodaj, pravim."
Jugoslavija, čez mejo cel regiment nemških uradnikov in učiteljev, ki ne znajo slovenščine, a žive med Slovenci.
Sicer pa naši nemški sosedje sami čutijo', da ni vse v redu. Oglaša se njim vest. „Karn-tner Tagblatt" piše k 10. oktobru: „Dolžni smo napredovati v izpolnjevanju tega, kar smo leta 1920 obljubili. Naš namen je bil tedaj, doseči popolno narodno spravo in složno sodelovanje obeh narodnosti, tega ne smemo pozabiti. Ako se je pri nas zgodila napaka, treba, da imamo poguma jo odpraviti, ker sloga in sprava ste nam še naprej zvezdi vodnici!"
Tej izjavi „Karntner Tagblatta" smemo zaupati toliko kot drugim dosedanjim, dobro vedoč, da so vse te obljube le piškavi orehi, lepe besede govorjene za javnost, doma pa se dela čisto drugače. K sreči se pa Koroška ne da zaplankati in svet bo le izvedel, kaj se godi krog nas in če bodo te vesti Nemcem še tako neljube. In če oni ne marajo drugače, opozarjamo javnost, da ne preostaia nič druzega, kakor vrniti se k morali starega testamenta: Oko za oko, zob za zob!
Blodnje današnjih dni.
Politično življenje naših dni je -postalo vse drugačno, kakor je bilo pred 30 leti. Tedaj se je bilo treba boriti proti kvarljivemu upljivu liberalizma, pri nas ob narodni meji še posebej proti nadutemu nemškemu nacionalizmu, nroti nemški nestrpnosti in ošabnosti. Ta boj je trajal nekako od 1. 1870 naprej. V dobi zadnje generacije pa se je prineslo to nasprotstvo na drugo polje. Imamo na eni strani delavstvo, na drugi delodajalce oz. posestnike. In to nasprotstvo se imenuje razredni boj ali nemški: Klassenkampf, tudi stanovski boj. Delavci pra-vijo: Do zemlje in do vsega kar je na nji, ima-
„A kozo naj prodam?"
..Ja."
Z brezizraznimi očmi me gleda začudeno. Njegovi možgani delajo počasi. Slednjič odgovori odločno:
„Koza ima mlek‘.“
„Ti boš pa denar imel."
..’a-a-ai?“
, „Denar boš imel, pravim."
„Koza ima mlek‘.“
In pri tem je ostalo, nisva se mogla pobotati. Na vsako nadaljno vprašanje je sirotej odgovarjal, da „ima koza rnlek’". Vsako stavljeno vprašanje je ponavljal in dolgo premišljeval, predno sem spravil iz njega zaželjeni odgovor.
Revček, kaj bo enkrat iz tebe na svetu? Ljudem boš v zabavo in smeh, delal jim boš zastonj, dokler boš mogel, izrabljali te bodo, slednjič te bodo potiskali iz hiše do hiše.
A on ne misli naprej; srečen in zadovoljen je v svoji duševni omejenosti in ozkem duševnem obzorju. Ves njegov besedni zaklad ne dosega mogoče petdeset pojmov.
Toda, ali ne zaboli očeta v dno duše, ga ii ne grize vest, ko vidi pred seboj idijota in kretena in si mora priznati, da je sam kriv, da je otrok telesno in duševno zaostal? Se mu li ne stiska srce. ko vidi svojo žrtev?
Ah ne, oče je popolnoma otopel, plava v alkoholu, če ima denar. In otrok, tako mlad še, pa po krivdi starišev žrtev alkohola.
mo vsi ljudje enako pravico, a lastniki nam nikdar ne bodo prostovoljno kaj dali od svojega. Dokler smo politična manjšina si ne moremo pomagati. Skrbimo zato, da pridemo v ljudskih zastopih do večine. Tam si bomo lahko pomagali s postavami, ki odgovarjajo našim interesom. S postavami bomo tudi lahko prisilili lastnika, da se nam ukloni. Najbolje vidimo to na Dunaju. Mieterschutz je vzel hišam skoraj vsako vrednost. Polagoma prihajajo druga za drugo na prodaj in dunajska občina kupuje hiše takorekoč za nič. Za sredstva ji ni treba biti v skrbeh, ker je zelo iznajdljiva pri nalaganju novih davkov. Tako gremo nasproti komunističnemu gospodarstvu.
Ljudje smo sebični in kjer se gre za lastno korist, često nehata morala in postava. Še imajo evropske in sploh vse kulturne države , svojih temeljnih postavah in ustavnih določbah, da je lastnina nedotakljiva in vsakemu zajamčena. Ustave se z navadnimi postavami ne bi smelo odpraviti niti kršiti. A lastnikom hiš se je le vzela vsaka pravica, da smejo razpolagati s svojo imovino, četudi se je še pustilo njegovo ime v zemljiški knjigi. Krši se pravica, krši se postava s pomočjo države, ki bi jo morala varovati. Izgovor, da uradniki ne morejo plačevati polne najemnine ne more veljati. Urediti se mora drugače, ne pa tako, da stopimo k hišnemu lastniku in hišo kratko-malo zasedemo, ne da bi plačali pravično odškodnino.
Nekaj sličnega se godi z našo krono, ki velja krona za krono, akoravno še obstoji po stava, da se zamenja krona s protivrednostjo v zlatu. Kako more minister s priprosto nared-bo naročiti, da se dolgovi plačujejo z ničvrednim papirjem? In tu so vsi enega mišljenja: so-cijalni demokratje in krščanski politiki. Eden prvih, ki so se svoj čas postavili za »Mieterschutz", je bil celovški sodni nadsvetnik Ro-kitansky, član vodstva krščansko-soc. stranke. 'I ako se zapuščajo načela, stari temelji in se hodi biezskrbno po poti, ki vodi v pogubo. Tako pa se tudi razvija razredni ali stanovski boj. Daleč smo že v njem, pa se ni d ne zavedamo nevarnosti.
Koncem sept. se je vršil v Stutgartu sestanek društva za socijalno politiko. Na tem zborovanju je spregovoril pomembne besede priznani učenjak, protestant po veri, vseuč. picfesor Verner Sombart: »Zgodovina je boj duha proti sirovim silam narave. Revolucijo-narni razredni boj je nekaj sirovega, je nevarnost za javno življenje, ker vnema celo morje sovraštva, ki ne pripozna nobene skupnosti, ki je nastala iz ljubezni. (Družina, država.) V razredni boj so se ljudje zagrizli. Proti temu malikovanju je treba nastopiti. Razredni boj se je rodil iz leberalizma in se da zmagati le s krščanskim načelom solidarizma to je vere v Boga iz katere izvira ljubezen, ki zamore zgraditi nov družabni red. To vero naj poneso odlični ljudje zopet med narod, v ljudske mase.
Spoznajo naj pa tudi meščanske stranke, da se nahajamo ob robu propada in ubere''o pot, ki vodi do ozdravljenja naših razdrapanih socijalnih razmer. In ta pot nas pelje — nazaj k Bogu.
B2 POLITIČNI PREGLED Si
Državni proračun, ki je bil predložen te dni državnemu zboru v odobrenje, izkazuje skupnih izdatkov 10,669.051,363.000 kron in skupnih dohodkov 10,083.790,121.000 kron. Pri-manjklaj znaša tedaj 585.261,242.000 kron. Številke, ki jih marsikateri niti ne zna čitati’
Boj za šolo. Zvezni kancler dr. Seipel je pred nedavnim govoril na zborovanju krščan-sko-socijalne stranke na Dunaju o katoliški šoli. Pri tej priliki je odločno zavzel stališče, kakor je izraženo v cerkvenem pravu: za katoliške otroke katoliške šole. Seipel je tudi odločno nastopil proti temu, da bi bilo staršem na prosto dano, pošiljati svoje otroke v katoliške ali takoimenovane »svobodne" šole češ, »ako se da staršem taka pravica, kdo bo mogel nositi odgovornost, da se vzgoji nešteto otrok, ki niso ničesar slišali o Bogu in božjih stvareh itd.“. Te izjave dr. Seipelna so povzročile pri socijalnih demokratih in deloma tudi
pri vsenemcih — zaveznikih kršč. soc. stranke — hud odpor. Prišlo je celo v parlamentu do interpelacij, vendar je dr. Seipel dobro zagovarjal svoje stališče. Prav tako in še bolj pa je upravičena naša zahteva po šolal v katerih naj bi se poučevala slovenska mladina v svojem materinem jeziku. To bi bilo katoliško in demokratično obenem!
Štrajk liudskošolskih učiteljev. V torek 21. oktobra t. 1. je štrajkalo celokupno avstrijsko učiteljstvo. Tega dne je bilo zbranih v rotovžu na Dunaju okrog 3000 učiteljev in učiteljic, ki so glasno protestirali nroti neki izjavi finančnega ministra, da ne bo potrdil nobenega deželnega zakona glede učiteljskih plač, ki bo vseboval ugodnejše določbe, kakor jih vsebujejo saleburški sklepi. Zastopniki učiteljstva so bili sprejeti od zveznega kanclerja dr. Seipelna v navzočnosti finančnega in naučnega ministra. V Avstriji res samo tisti kaj dosežejo, ki protestirajo in štrajkajo.
Nov vsenemški dnevnik na Dunaju. Neki dunajski list poroča, da se ustanavlja na Dunaju nov velik dnevnik, ki bo zastopal politiko vsenemške stranke. Vršile so že pogajanja voditeljev vsenemške stranke, ki jim je nrisosto-val tudi zastopnik Stinnesovega koncerna, vsled česar se da sklepati, da bo novi list podpiran od Stinnesa.
Težka vladna kriza v Jugoslaviji. Jugoslavija se nahaja v težki vladni krizi. Bivši mini-sterski predsednik Ljuba Davidovič je podal kralju ostavko, ki se glasi: »Vaše Veličanstvo mi je izrazilo potrebo, da podam ostavko vlade z namenom, da se razširi temelj za podaljšanje naše dosedanje politike miru, reda, zakona, borbe proti korupciji in končno sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsled tega si dovoljujem podati ostavko kabineta." Pogajanja za sestavo koncentracijske vlade, v kateri naj bi bile zastopane vse večje stranke in ki so se vršila pod predsestvom kralja, so o-stala brezuspešna. Nepremostljiva so se izkazala zlasti nasprotstva med radikali in Hrvati. Pričakovati je razpust parlamenta in nove volitve. Najtežavnejši vprašanje obstoja v tem, kdo bo imel za časa volitev vlado v rokah.
Volitev župana v Mariboru. Dne 22. okt. se je sestal novoizvoljeni občinski zastop v Mariboru in izvolil za župana dr. Leskovarja (SLS), za podžupana oa dr. Franjo Lipolda (JDS). Na magistratu je povodom izvolitve novega župana zaplapolala slovenska trobojnica.
Koliko vojaščine ima mala antanta? Češkoslovaški list »Tribuna" prinaša pregled, koliko štejejo armade male antante po mirovnem in vojnem stanju. Tako razpolaga Češkoslovaška v miru s 150.000 mož, v vojni postavi lahko nad 1 milijon vojakov, Jugoslavija 135.000 mož stalno in 1 milijon v vojni, Rumu-nija nad 125.000 v miru in 2,400.000 v vojni. Tem državam je prišteti še 230.000 oziroma dva milijona poljskih vojakov: dasi Poljska ni oficijelno zatsopana v mali antanti, bi v slučaju vojne gotovo ne ostala nevtralna. Mala antanta razpolaga potemtakem skupno s Poljsko nad dvakrat toliko vojakov, kakor Francoska in je vsekakor faktor, s katerim mora vsakdo računati.
Československi poslanec Nemec dr. Me-giuger in mirovna pogodba. Na zborovanju in-terparlamentarne unije v Bernu je govoril kot zastopnik nemških manjšin tudi dr. Medinger. Pri tej priliki je govornik opozoril na mnogotere slučaje brezdomovinstva (Staatcnlosig-keit), češ, da je veliko podanikov bivše Avstro-Ogerske, zlasti uradnikov, ki jih noče prevzeti nobena nasledstvena država. »Za lahkomiselnost in nevednost s katero so bile mirovne pogodbe napravljene," tako pravi dr. Medinger, »ni boljšega dokaza kakor ravno vprašanje državljanstva". Pritožuje se proti postopanju posameznih držav, ki niso priznale državljanstva nemškim uradnikom in apelira na angleške in amerikanske zastopnike, ali ne smatrajo take razmere za sramotne in ali je to človeško in pravično, da se pušča ljudi v največji bedi, ne da bi se jim dovolila pokojnina. To kar se godi nemškim nastavljenemu v drugih nasledstvenih državah, ima veljavo tudi za koroške Slovence. Kajti tudi med nami je še večjo šte-
vilo duhovnikov, učiteljev in nastavljencev, Ki jih Avstrija noče prevzeti — kljub jasnim do ločbam mirovne pogodbe — niti jim ne prizna državljanstva, še manj pa pokojnino. Dr, Medinger bi tedaj prav dobro storil, da apelira najprej na avstrijsko vlado, naj uredi to vprašanje »človeško in pravično", potem šele sme pričakovati, da bodo njegovo prizadevanje v korist nemškim uradnikom tudi nasledstvene države upoštevale. Sicer pa bi bil že zadnj' čas, da se vprašanje državljanstva in pokojnine vendar enkrat reši, toda ne samo za Nemce, marveč tudi za nas.
Razpust nemškega državnega zbora.
Državni predsednik Ebert je podpisal naredbo, ki se glasi : Parlamentarne težkoče onemogo ■ čujejo obstoj sedanje državne vlade in obenem sestave nove vlade na temelju doslej izvajane notranje in zunanje politike. V smislu člena 25. državne ustave razpuščam državni zbor. — Nove volitve so bile razpisane na dan 7. decembra t. 1. Kakor pričajo dosedanja poročila, bo volilni boj zelo srdit. Nemško-nacijo-nalna in nemška ljudska stranka sta sc že združili v meščanski blok ter izdali oklice na volilce. Narodni socijalisti ostro napadajo nemške nacijonalce in jim očitajo preokret pri sprejemu Dawesovega načrta. Krščanskosoci-jalni centrum in socijalisti pričakujejo, da pridejo v novo zbornico ojačeni, dočim se računa, da bodo komunisti znatno nazadovali.
Tudi Bolgarska pred gospodarskim polomom. Popoff, član bulgarskega statističnega urada, je izjavil: Bolgarska, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, se nahaja vsled bremen, naloženih po mirovni pogodbi pred ne-izgibnim polomom. Do konca leta 1922 „e plačala Bolgarska samo na reparacijah 110 milijonov zlatih kron in oddala za 1175 mi’ijonov zlatih frankov materijala. V nasprotju z Avstrijo in Ogersko je Bolgarska plačevala in molčala, da zadovolji zmagovalce - toda brez pričakovanega uspeha. Davki so neznanski, pošta, telegraf, železnice in rudarska podjetja bo treba vstaviti, ker manjka denarja in potrebnega materijala. Velesile morajo priti do spoznanja in prevzeti kontrolo bulgarskih financ ali pa na drug način odpomoči. Za Avstrijo in Ogersko prihaja tedaj Bulgarija s klici na pomoč. Torej same sanacije!
Zunanja politika Rusije. Na nekem zborovanju je opozoril Cičerin na to, da je pričakovati nadaljna priznanja Rusije. Kako poročajo listi iz Pariza, je francoska vlada tudi v resnici že priznala rusko sovjetsko vlado. Čičerin nadalje odločno zanika ,da bi bila sklenila Rusija z Ogersko ali kako drugo državo tajno vojaško pogodbo; domnevanja, da hoče sovjetska Rusija vstoniti v Zvezo narodov so brez vsake podlage, ker bi se Rusija s tem podvrgla antantnim državam in spravljala v nevarnost svojo samostojnost. Pač pa stremi ruska sovjetska vlada po tesnem prijateljstvu z prebujajočim se vzhodom, zlasti hoče utrditi rusko-kitajsko prijateljstvo.
m DOMAČE NOVICE M
Koroški deželni zbor se je sestal dne 23. oktobra t. 1. k enodnevnemu zasedanju. Edina točka dnevnega reda je bila ponovna razprava zakonskega načrta o šolskih dokladah, ki se imajo naložiti občinam. Ta zakonski načrt je bil sprejet že 24. junija t. 1. vendar ga dunajska vlada vsled protesta socijaldemokratične stranke ni potrdila, marveč vrnila deželnemu zboru, da ga spremeni. Šlo se je socijalnim demokratom zato, da nekoliko razbremenijo industrijske občine, ki bi bile s tem davkom po dosedanjem ključu najbolj prizadete. Njih nujni predlog za spremembo zakona je bil tudi brez ugovora sprejet in odkazan finančnemu odboru, ki ga je med kratkim odmorom odobril ter predložil zbornici v potrdilo. Sprejeta je bila tudi deželna postava, ki dovoljuje občinam nalaganje višjih kakor lOOprocentnih doklad.
Iz Podjune. (Utrinki.) Polizobraženec v gostilni strmečim poslušalcem na dolgo in široko učeno razlaga, da koroški Slovenci nimajo svojega jezika, temveč samo dialekt. O-glasi se k besedi Slovenec: »Dovolite gospod, da vas vprašam: Kaj si vi pravzaprav pred-
stavljate pod besedo „dialekt“? Kaj pomeni ta beseda? I, dialekt. Gotovo, pa vsaka beseda ima svoj pomen in tudi pojem „dialekt“ ni brez vsebine. Ni vedel odgovora. Slovenec mu pomaga: Nemci govorijo razne nemške dialekte, n. pr. koroški, tirolski, pruski itd., a tudi Slovenci govorimo v slovenskih dialektih kot v gorenjskem, ziljskem, rožanskem in drugih. Kakšen dialekt je koroška slovenščina, nemški ali slovenski? Dialekt vendar sam ne more viseti v zraku. Je pač dialekt. Z ljudmi, ki so se skregali s pametjo, ni mogoče razpravljati. Eskimovci in nagi črnci imajo svoj jezik, a koroškim Slovencem so pustili samo dialekt. O ironija! Opažamo, da ljudje ob priliki nemških slavnosti pri nemških govorih vpijejo „heil“, a kmalu nato isti ljudje v gostilni pojejo lepe slovenske pesmi: Na planincah, Domovina, mili kraj. Slovenska narodnost se vkljub vsem prisilnim sredstvom na komando ne da zatreti.
Sele. (Otvoritev prometa.) Sreda 15. okt. je bila za Sele znamenit dan. Ta dan se je namreč slovesno otvoril promet na novi cesti. Zastopnik veleposestnika Wittgensteina g. dr. Kunz se je z drugimi gospodi iz Humberka kot prvi pripeljal po novi cesti v Sele. V grabnu pri baraki jih je sprejelo gradbeno vodstvo, zgoraj blizu vasi pa jih je pozdravilo pod o-venčanim slavolokom med sviranjem godbe občinsko zastopstvo. Delo na cesti sicer še ni končano, bliža pa se koncu. Naj podamo tu kratek opis novozgrajene ceste. Dolga je 5 km, od Zgor. Bajtiš je v začetku precej ozka, komaj dva in pol metra, le na več mestih so širša izogibališča. Pač pa je cesta v drugi polovici precej širša, navadno nad 3 metre, mestoma celo 4—5 metrov. Večinoma je speljana lepo zložno, vendar pa se na nekaterih mestih dviga do 12%, t. j. na 100 m je 12 m klanca. Največ klanca je v soteski „v Kotlah“ in ,.po Rebru". Mostov je vseh 23. Prijetna hoja bo po tej cesti ob šumečem potoku, posebno „v Kotlah" mora človek kar obstati in občudovati skalnate stene nad cesto, spodaj pa penečo in šumečo vodo. Ali ima cesta tudi napake, se bo pokazalo. Ker je pričakovati, da bo na njej posebno po zimi veliko voznikov, bo treba naj-brže narediti še več izogibališč; tudi bi se kje morebiti namesto ovinkov dala zgraditi bolj naravnost. Za izkoriščanje Wittgenstcinovih gozdov in za Selane je nova cesta gotovo velikega pomena. S to progo pa je uresničen le en del velikega načrta:	zvezati Borovlje in
Železno Kaplo s cesto čez Sele, Šajdo in Obir-sko. —
Slovenji Plajberk. (Novi zvon.) Dan veselja za našo gorsko župnijo je bila nedelja dne 5. okt. 1924. Čg. župnik Šenk iz Št. Jakoba v Rožu so nam blagoslovili naš novi zvon ob asistenci domačega provizorja čg. Petriča in prov. čg. Trabesingerja iz Podjubelja. Petje domačih pevskih zborov, mešan cerkv. zbor in moški zbor pod vodstvom domačega org. g. Josipa Oblasniga je zdatno povišalo lepo in redko slavnost. Prav v srce segajoče so bile tudi deklamacije in pesmi: »Večerni zvon", »Pojo zvonovi" in „Iz stolpa sem". Zvon je bil vlit od livarne Ernest Szabo in tehta nekaj nad 500 kg.
Sele. (Spomenik rajnim vojakom.) V svetovni vojni je izgubilo življenje veliko Selanov. Njim v spomin poje sicer že veliki zvon, vendar pa so njihovi živi tovariši na spodbudo g- Val. Čertova, lesnega trgovca, sklenili, jim postaviti še drug spomenik, namreč veliko spominsko ploščo, v kateri bodo vklesana imena vseh v svetovni vojni umrlih Selanov. Ja spominska plošča se bo slovesno odkrila na dan sv. Lenarta dne 6. novembra. Za ta dan se zopet pripravlja lepa spominska vojaška slovesnost kakor lansko leto.
loče. (Smrtna kosa.) Dne 10. oktobra smo pokopali zemeljske ostanke nenadoma umrlega mežnarja in organista Franceja Skar-bina. Ogromna množica domačinov in tudi tujih gostov mu je v spremstvu 3 duhovnikov, ob sviranju godbe in petju cerkvenih pevcev izkazala zadnjo, zasluženo čast. Rajni je skoro 30 let vzorno opravljal mežnarsko službo in je tudi drugače rad šel ljudem na roko. Ako-ravno tako mirnega in prikupljivega značaja,
je moral 1. 1919 tudi okusiti sovraštvo, ker ni zatajil svoje slovenske matere. Bil je tedaj z drugimi odpeljan v Litzelhof in tudi pozneje so se „Volkswehrovci“ večkrat na njega streljali. Zato ti pa želimo sedaj, ko si odtegnjen temu sovraštvu, ki noče izmed nas izginiti in ki se vedno in vedno na novo napihuje in u-metno vzdržuje, kar obsojajo pristni Nemci sami, večno sladki mir.
Št. Lenart pri Sedmih studencih. Dne 19.
oktobra so blagoslovili mil. g. prošt iz Beljaka dva nova bronasta zvonova pri podružnici na Strmcu, ali kakor jo tudi imenujejo na »malih Višarjah". Cerkvica stoji blizu kranjske meje, 1000 m nad morjem. Udeležba je bila obilna. V globokih besedah je orisal slavnostni pridigar čg. Alojzij Nadrag, kaplan v Št. Jakobu, poklic zvona. Vrli botri in belooblečena dekleta so olepšali celo slavnost. Arihova Trezika in Trabinar je va Tonca sta predavale lepe deklamacije. Krasno so dekleta okinčale cerkvico. Gostoljubna Arihova hiša je sprejela potem goste pod svojo streho, kjer so med veselim petjem farnega cerkvenega zbora hitro preminule kratke ure. Popoldne so počastili slavnost tudi čg. župnik iz Kostanj Martin Kuchler. Zvonova sta iz livarne Samassa v Dunajskem Novem Mestu.
Dobrla vas. Obletnico plebiscita so tudi naši »velenemci" obhajali s streljanjem, z godbo in tudi malo »versamlungo" so napravili na trgu. Prišlo je nekaj radovednežev, večinoma ženske in otroci, o kakem navdušenju seveda ni bilo govora. Govornik je med drugim po-vdarjal, da so k plebiscitni zmagi pripomogli tudi Slovenci, mislil je seve »heimattreue". To je tudi popolnoma res, ker Nemcev v coni A itak ni, k večjemu kakih 3—5 odstotkov. Naj bi nam raje povedali, kako so bile izpolnjene njih lepe obljube, ki so jih imeli polna usta pred plebiscitom, o lepi svobodi, narodni enakopravnosti, veljavnosti slovenske , Šprahe", o našem kulturnem in gospodarskem napredku, o »Steuerfreiheit" itd. Kajne v sili se pač lahko marsikaj obljubi, kar se že v naprej ve, da je neizvedljivo. Omeniti bi bilo še, da so 5 dni po plebiscitni slavnosti res napravili »Steuer-protestversammlung". Heil Einheitsliste 'm »Karaten ungeteilt" pa milijonski davki tudi. Potrpežljivost koroškega ljudstva je velika, zato pa le še tako naprej. Ko pridejo zopet volitve, pa bomo zopet ponižni in ubogljivi kot voleki.
Vogrče. (Nesreča.) Dne 9. oktobra zvečer so naši »heimattrajovci" obhajali na gori obletnico plebiscita. Seveda je moralo ob ti priliki »fejst" pokati. A glej jo spaka, kaj se zgodi? Po mladeniški neprevidnosti se pri nabijanju smodnik v topiču užge, bukne mlademu sinu tukajšnjega gostilničarja v obraz in mu povzroči take opekline, da so ga morali drugi dan prepeljati k zdravniku. Iz topiča pa švigne plamen v vrečo, napolnjeno s smodnikom, smodnik se vname in ob mogočni eksploziji se blizu stoječemu fantu užge obleka ter mu vzadi vsa zgori. Tako sta obadva, posebno pa prvi, odnesla od te izredne slavnosti precej neprijetne spomine domov. Če bi se kaj takega zgodilo »čušom", joj, koliko krika in vika bi bilo, pa tudi kazni za odgovorne činitelje! Tako pa je bila »heimattreue" prireditev, pa je vse dobro in tiho.
BI NAŠE KNJIGE B
Štorije I. Koroške narodne pripovedke in pravljice. Zbral in uredil France Kotnik. Založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah. XVI + 112 str. Mohorjeve knjižnice 3. zvezek. Cena za ude Din 14,20, za neude Din 18.90, vezane za ude Din 21,50, za neude Din 26,20, po pošti Din 1,20 več.
Profesor dr. France Kotnik je zbral v tej knjigi 84 štorij, izmed katerih so jih zapisali njegovi bivši celovški učenci 42, iz starejših tiskanih virov jih je 22, sam jih je zapisal 19, 1 pa je Šašeljnova. V uvodu govori o motivih, s katerimi so pripovedke prepletene, o povodnem možu, Žalik ženah, o zakletih deklicah in zakladih, o potujočih dušah, o čarovniških knjigah, o velikanskih stavbah, o pripovedkah, ki pripovedujejo o postanku krajev, graščin in
cerkva, o zgodovinskih pripovedkah, o Lahu, ki išče zakladov v naših gorah, o pravljicah, ki imajo motiv: pregreham sledijo kazni, o desetem bratu, večnem Šuštarju in kralju Matjažu. Nato sledi besedilo. Za njim so navedeni viri, odkod so pripovedke potekle. Imenik krajev in rek je dobrodošel. Na koncu pa je lepo število zanimivih opomb, ki spremljajo tekst in kjer je navedena tudi vzporedna literatura iz drugih slovstev, ponajveč z Graberjevih narodnih pripovedk. Knjiga bo dobro došla učiteljem, knjižnicam, deci in radovednemu narodu. Lično knjižico priporočamo zlasti kot darila za našo mladino.
H ŽENSKI VESTNIK H
Cvetlice na mizi. Prijetno se zdi človeku, ko pride v sobo in vidi na mizi lep šopek cvetlic. Posebno razširjena je ta lepa navada ponekod pri koroških Slovencih. Na pogrnjeni mizi stoji lonček z nagelčki in drugimi cvetlicami. —Zlasti pripravne za okrasek so spominčice, kojih nastavki in cvetke morajo biti vsi enaki. Cvetlice na mizi ne smejo duhteti ali prav malo. Močan vonj je lahko' nadležen ali celo škodljiv osebam, ki so občutljive ali nervozne. Zato nikakor ne smemo povzročati gostu glavobola ali celo omotice s tem, da ga silimo duhati razdražljive šmarnice, jasmin, magnolije, vrtnice.
Bolhe in stenice so včasih krive, da peša otrok. Ni čuda, če hira nežno bitje, če se rede ob njem debele stenice, ki ljubijo otročjo kri posebno. Naj bo zibelka, kakor so bile nekdaj, pleten koš ali voziček, stenica in bolha najdeta pot vanj, iz njega se spravi stenica težko. Stenica prenaša baje tudi jetiko, je čisto mogoče, da je umrl marsikateri otrok vsled steničjega pikanja ali da je postal saj vsled tega bolj sprejemljiv za bolezen, ki se ga je lotila. Navadno napraši mati ali pestunja otrokovo posteljo na debelo s caherlinom, ki škoduje bolj otrokovim nežnim pljučam. Jedke snovi, če se ne razkade dovolj, tudi škodujejo. Otroka ne puščaj nikdar v mokrih plenicah, posteljico nesi vsak dan na zrak, opari jo, če je možno, če ne, snaži s terpentinom, ki je še najmanj škodljiv za pljuča, a tudi duh mora izpuhteti, predno pride otrok v posteljo.
Gnide pokajo, ako namažeš glavo s petrolejem in jo zavežeš z gostim robcem, da se ne izpuhti. Čez uro ali dve razčeši lase z gostim glavnikom in bodi na solncu, da es izgubi duh. Petrolej ni škodljiv, ravno narobe. — Zmoči robec v žganju in obveži glavo. Pomaga tudi umivanje s sodo ali mazanje z rožmarinovim oljem. Mast zoper uši, ki se dobiva v lekarni, je večkrat strupena, slaba za oči.
S GOSPODARSKI VESTNIKA
Gnojenje.
Danci pravijo: »Hlevski gnoj zahteva največjo pozornost in pazljivost, če naj se s pridom izrabi ves njegov koristni učinek, umetna gnojila pa stavijo precejšnje zahteve na na-obrazbo, strokovno znanje in umnost kmetovalca, če naj bo njih uporaba čim bolj koristna". Obojega slovenskim kmetovalcem povprečno manjka, toda ne po njihovi krivdi; najnujnejša je danes dobra, na podlagi praktičnih poskusov zadnjih desetletij širom sveta kritiško sestavljena strokovna knjiga o gnojenju s hlevskim gnoiem in umetnimi gnojili. Gnoj je zlato, na gnoju temelji napredek poljedelstva in polje, zemlja je temelj vsega kmetijstva — in vendar nimamo o gnojenju nobene obširnejše slovenske knjige.
Kardinalne točke hlevskega gnoja po dosedanjih izkusih so:
1.	Dobrota odpadkov živine zavisi od dobrote krme. Pri nakupu krme je vsekdar tudi uvaževati gnoj, ker dve tretjini do devet desetin vrednostnih snovi krme preide v gnoj.
2.	Nastil gnoju škoduje in ga je v hlevu uporabljati le toliko, kolikor je najnujnejše radi snage živine. V hlevu mora biti zato ne-prodoren tlak, kratke staje in dobro urejen odtok gnojnice. Pri gnojenju ni merodajna masa gnoja, marveč le vsebina vrednostnih snovi.
Nastil v gnoju povzroča, da se dušik gnoja izgublja v zrak, deloma vsled večje ohlapnosti gnoja v kupu, deloma vsled obilne hrane, ki jo najdejo v škrobu nastila dušik iz spojin opro-scajoci bakterm.
3.	Gnoj mora zoreti 4—9 mesecev. Svež gnoj iz hleva sploh ne učinkuje ali celo zmanjša pridelek rastline, kateri smo ga dovedli; vzrok tega je škrob v blatu in nastilu, katerega se lotijo milijarde zemeljskih bakterij, odtegnivši obenem rastlinam ves razpoložljivi dušik, pri naložitvi istega v svoje Staniče — učinkuje gnojilno šele nasledujoči rastlini z dušikom iz stanic poginulih bakterijev, ako vrednostne snovi dotlej niso bile od padavin izprane v bolj globoke, rastlinskim koreninam nedostopne zemeljske plasti. Čim več nastila je v gnoju, tem daljša mora biti njegova zoriina doba. Med zorenjem naj pride čim manj v do-tiko z zrakom; neprodorna gnojišča, tlačenje v kupu eventueluo s pomočjo živine, streha nad njim, ki ga varuje pred izsušenjem po' solncu in izpiranjem po dežju. Raztrošenega takoj podorati, da dušik ne prehaja v zrak.
4.	Gnoj se razkraja počasi in se z njim gnoji predvsem rastlinam z dolgo rastno dobo, predvsem krompirju in prsnini (pesi kolerabi) in v drugi vrsti ozimnim žitom. Okopavinam se ga dovaja do 40.000 kg na ha, torej na vsak ha ves gnoj na leto od 4 glav odrastle govedi (1 odrasla goved = 2 mladi govedi = 2 konja -= 6—7 prašičev); gnoji se jim na zalogo, da ostane v zemlji še dovolj gnoja tudi za okopavinam v kolobarju sledečim žitom — žita, ne izvzemši ozimine, se slabše ali celo zelo slabo obnesejo- in nudijo manj pridelka, ako se jim dovaja hlevski gnoj neposredno ob setvi.
5.	Gnojnico je spravljati tako, da dušik ne more iz nje uhajati. Kot dušičnato gnojilo se uporablja za žita spomladi namesto čilskega solitra in za okopavine poleti. Za travnike se mora razredčiti z vodo, da učinkuje le kot kalijevo gnojilo.
*
Sladkor postaja cenejši. Po poročilu dunajskih listov pada vsled dobrega pridelka sladkorne repe cena sladkorja, ki utegne pasti na okroglo 9000 kron. S tem je postal sladkor v treh tednih za približno 40 odst. cenejši in je to najnižja cena zadnjih desetletij. Že dolga leta pred vojno je bila cena sladkorju 92 vinarjev do 1 krono, kar bi znašalo danes 14.000 do 15.000 kron. Dočim so se skoraj vsa druga živila podražila, je zaznamovati edino pri sladkorju znižanje cene za nekako eno tretjino.
Živinoreja v Sloveniji: Začetkom 1. 1924 so našteli v Sloveniji 52.567 konj, 379.016 goveje živine, 290.680 prašičev, 57.242 ovce, 906.531 perutnine in 62.050 čebelnih panjev. Nasproti 1. 1923 je napredovalo število konj za 2819, goved za 30.757, prašičev za 29.114, koz za 1184, perutnine za 100.962 ter čebelnih panjev za 9746. Nazadovanje izkazuje edino število ovec za 2113 glav.
Tržne cene za seno in slamo v Gradcu.
15. okt. je stalo 100 kg slame 90.000, kislo seno 100 kg 75.000 in sladko seno 85 do 100.000 K.
Borza. Z u r i h, 28. X. Dunaj 0,0073Vs, Varšava 100, Praga 15.50, Beograd 7,55, Zofija 3,80, Milan 22,40, Pariz 27,16.
Dunaj, 28. X. Zurih 13,510, Varšava 13,480, Praga 2100, Beograd 1015, Zofija 496, Pariz 3655, Milan 3020, amenkanski dolar 70,435, zlata nemška marka 16,80 ), London 317.200.
m RAZNE VESTI M
Z. R. III. To je označba zrakoplova, ki je napravil dolgo pot iz Friedrichshafena ob Bodenskem jezeru v Ameriko in s tern svojim poletom vzbudil veliko občudovanje vsepovsod. Zrakoplov Z. R. III. (Z - Zeppelin) imenovan po graditelju; R je skrajšana beseda rigid — izgovori ridžid — in pomeni trd, nepregiben, tog v nasprotju z eroplanom) jc pristal v Lakehurstu pri Newyorku, kjer gu je pričakovala velika množica Amerikancev. Za vožnjo jc porabil 81 ur, na uro je vozil povprečno 115 km, prevozil je brez prestanka skoraj 9400 km (10.000 km pa je razdalje od
ekvatorja do tečaja). In še je imel goriva za dobrih 3000 km. Kolumb je potoval v Ameriko 70 dni. ..Zeppelin je dolg 200 m, od gondole do najvišje točke meri 31 m, največja širina je 27% m. Plinove celice vsebujejo 70.000 kub. metrov, toliko, da bi navadna cestna svetiljka gorela lahko neprestano 160 let. Normalna hitrost 110 km se zviša lahko na 130 in je prišla med vožnjo tudi na 180 do 200 km. Motorjev je pet in ima vsak 400 konjskih sil, zavrti pa se 1400krat na minuto. Posadka je štela 27 moštva, zraven še 4 člane amerikanske komisije, skupaj toraj 31 mož. Zrakoplov je vzel s seboj 32.000 kg bencina, 2500 kg olja itd. Mnogo se piše in razpravlja o tem triumfu nemške tehnike in pomenu zrakoplovstva za bodoči svetovni promet.
Število prebivalstva v Italiji. Vseh državljanov so našteli lansko leto v Italiji 39,943.500. Koliko je od teh Slovencev, Hrvatov in Nem cev, iz uradnih podatkov ni razvidno. Glavna mesta Italije štejejo: Neapolj 770.000 duš, Milan 701.000, Rim 663.000, Turin 500.000, Palermo 393.000, Genova 304.000, Florenz 247.000, Trst 240.000, Gorica 28.154 prebivalcev.
Skrb za poljsko mladino v Nemčiji. Glasilo poljske manjšine v Gornji Šleziji, ..Ratiborski Denik“, se bavi v eni zadnjih številk s perečim vprašanjem germanizacije poljske mladine na Nemškem. Nemci poljsko mladino na vse mogoče načine zalezujejo in love. Poljske o-troke vabijo v takoimenovano „Spielschule“ in „Kindergarten“, kjer se pripravljajo za vstop v ljudsko šolo, v kateri pa ne slišijo otroci niti ene besede v materinskem jeziku. Po dovršeni ljudski šoli poljska mladina i nemščine ni posebno zmožna. Za nadaljnjo njeno izobrazbo v nemškem duhu se briga zlasti tako imenovan „Jugendverein“, kamor Nemci poljsko moško in žensko mladino vabijo kakor najbolje vedo in znajo. Narodna društva umejo jako dobro predelati iz Poljaka zagrizenega Germana, ki je običajno največji sovražnik poljskega naroda, zakaj poturica je hujši od Turka. Mladina govori poljski, a poljski ne zna či-tati ter je tako primorana brati nemške liste in časopise, ki niso — kakor je pač znana resnica — Slovanom prav nič naklonjeni. Gorenja Sleška je vsa preplavljena z nemškimi knjižnicami, v katerih je večina knjig, ki vzgajajo v nemškem duhu. In tako se v slabih značajih kmalu zadnja iskra poljske narodne zavesti zaduši in poljski mladenič ali mladenka vstopi v življenje največkrat kakor odpadnik svojega poljskega naroda. „Ratiborski Denik“ opozarja na edino mogočo pot k izboljšanju: posvetiti kar največ skrbi mladini in preskrbeti ji nadomestilo za nemška društva. Ali mari Nemci ne delajo isto tudi z našo mladino? Kaj smo storili mi in kaj so storili drugi poklicani faktorji, da se prepreči ponemčevanje slovenske mladine na Koroškem?
Trinajst največiih mož svetovne zgodovine. V avli vvashingtonske univerze bodo te dni odkrili spomenike trinajsterih mož, katerim dolguje človeštvo največ hvaležnosti. Ti svetovno tolikanj zaslužni možje so: Homer (grški pesnik; Dante, italijanski pesnik; Goethe, nemški pesnik; Shakespeare, angleški pesnik; Beethoven, nemški komponist; Morse, ameriški iznajditelj; Franklin, ameriški iznajditelj; Plato, starogrški filozof; Galilei, italijanski fizik; Newton, angleški matematik; Gutenberg, iznajditelj tiska, Nemec; Darvin, angleški u-čenjak; Pasteur, francoski učenjak.
Pozor pred goljufivimi agenti. Po Koroški in Štajerski se potikata zadnji čas dva laži agenta. Prvi se izdaja za agenta firme Robert Neumann v Gradcu, drugi pa za agenta foto-grafijskih izdelkov, ter ejmlje naplačila brez izvršitve fotografij. Pred obema se svari. Bodite oprezni pred agenti!
Velika nesreča v Atenah. 20. okt. t. 1. se jc
dogodila v mestu Atene velika nesreča, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Pri otroški predstavi v kinematografu se je vsled neprevidnosti vnel žepni robec. Radi smrada, ki se je razširil po dvorani, je nastala velika panika. Otroci so skušali zapustiti dvorano. V nastali zmešnjavi jc bilo 51 otrok usmrčenih, 21 težko ranjenih. Tudi en gasilec jc podlegel dobljenim ranam.
Dežela, ki ne pozna pomanjkanja stanovanj in stanovanjske bede. Skoro po celem civiliziranem svetu občutijo po vojni več ali manj stanovanjsko bedo. Edina dežela, ki ne pozna pomanjkanja stanovanj, je Švedska. Od leta 1819 naprej so na Švedskem pozidali cela mesta z dvesto do petsto hišami. Ob popolnoma ravnih cestah se dvigajo lepe, nove stavbe, v sredini krasno gojenih vrtov ter senčnih nasadov. Uprave teh novopozidanih mest nudijo prebivalstvu možnost, da lahko postane vsak posameznik lastnik nove hiše.
Kako se je začel papirnati denar. V knjižnici v Heidelbergu se nahaja rokopis iz 1. 1487. ob osvojitvi Granade. V tem rokopisu pripoveduje avtor, da grof Tendilla pri obleganju trdnjave Alhame 1. 1484. ni imel nobenega denarja več, tako da ni mogel izplačati svojim vojakom določene plače. Ker so vojaki zbog tega postali nezadovoljni, je napisal grof Tendilla na majhne koščke papirja različne številke ter jih razdelil med vojake. Nato je izdal razglas na občinstvo, da bi ta nakazila sprejemalo namesto denarja ter dalo vojakom zanje zahtevno blago. Kdor bi se protivil, je imel biti ostro kaznovan. Cisto naravno je, da je papir čestokrat menjal svojega lastnika, prišel je v promet in kronika pristavlja, da je grof Tendilla kasneje izpolnil svojo obljubo in za nakazila izplačal kovan denar. Tako se je torej pričel papirnati denar.
Premog za vice. Na premogovnem parniku je zunaj na morju umrl mornar. Navada je, če kdo na morju umre, da ga položijo na desko, opravijo ob deski molitve in ga spustijo z deske v morje. Na noge mu pritrdijo utež (kamen ali železo), da gre v večjo globino in ga ne požro ribe. Tako so pripravili tudi vse potrebno za pogreb tega mornarja. Samo uteži niso mogli dobiti. Gledali so okoli in so slednjič vzeli dve težki kepi premoga. Pritrdili so jih mrliču na noge n spustili so ga v morje. Po žalostnem opravilu gre moštvo spet na delo, z otožnimi mislimi na umrlega tovariša. Samo krmar se je neurestano muzal. Kapitan ga posvari in mu reče, da se to ne spodobi. „Veste kaj, gospod kapitan,“ se je opravičil krmar, „dosti dobrih prijateljev in tovarišev sem že-videl, ko so šli v vice. A naš Gregor danes je bil prvi, ki je premog kar s seboj vzel.“
Za tiskovni sklad so darovali:
Wornik, Celovec, 11.000, Bayer Štefan, Loga vas, 40.000, Triesnig Neža, Loče, 4000, Erat Anton, Marija na Žili, 2000, Trampič Rezi, Celovec, 7500 K. Same ginjenosti od vsebine uvodnega članka v „Karntner Tagblattu“ od 10. X. t. 1. darujejo č. gg. Ivan Nagel, Št. Ilj, 100.000, Štefan Bayer, Loga vas, 100.000 in Fr. Šenk, Št. Jakob v Rožu, 50.000 K. V spomin na 10. X. 1920: Ogris Jakob, Vetrinj, 5000, Kovačič Marija, Jerberg, 15.000 K. Vsem darovalcem najlepša hvala. Živeli posnemalci!
Hočete napraviti veselje sebi in misijonom?
Mi rečemo namenoma v prvi vrsti sebi, ker kdor more 8.000 kron pogrešati, ter jih pošlje Družbi sv. Petra Klaverja v Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 19, dobi za to
LEP KOLEDAR ZA
.SVETO LETO 1925*
z zanimivimi pripovedkami in slikami iz misijonov črne Afrike, kjer žive še ljudožrci in prodajajo stariši svoje otroke kot živino.
Nadalje dobite ljubki «Misijonski koledarček za mladino" s katerim morete otroško srce nadvse razveseliti. K sklepu pa podpirate s tem prispevkom tudi misijone, eno najboljših del, katero Gospod Bog, kot vemo iz vsakdanje izkušnje, ne pusti nepoplačano.	129
Bratje in sestre ne spite!
Lastnik : Pol. In »iosp. društvo za Slovence m Ko";tktin v lelcviu.	Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovak^ Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-
reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. friachàt in diužba, (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky), Duna), V., Margaretenolatz 7.