Iz delovnih kolektivov naše občine
Kljub dobremu delu borba za preži-vetje. Toplama Ljubljana je lansko poslovno 5eto končala s 15,5 miUlarde dinaijev izgube, kar je največja izguba nied vsemi elektfogospodarskiihi de- > lovnimi organizacijami. Medtem ko je TOL leto 1987 končala brez izgube, je lani zabredla v strahovito izgubo in to predvsem zaradi prenizkega prihodka, ki ni zadoščal za pokrivanje vseh stro-škov in zaradi bremena kratkoročnih kreditov. Izgubo so sicer formalno knjigovodsko pokrili s 7,2 miltjarde di-naijev iz sredstev rezervnega sklada in z 8,3 milijarde dinaijev v breme revalo-rizacjjskih odhodkov.
Kljub preseganju načrtovane proiz-vodnje v letošryem letu je bila elek-trarna v marcu zadolžena že za 24 mili-jard dinarjev.
V najemanje kredita pa so prisiljeni, ker tekoči prihodek ne zadošča za po-krivanje vseh stroškov in ker dinami-ka prihodkov ni usklajena z dinamiko stroškov. Predvsem pri premogu ali natančneje pri prevozu premoga in pe-pela stroški najbolj strmo rastejo. Ogromni krediti pri visokih obrestnih merah onemogočajo kakršnekoli eko-nomske rešitve.
Sindikat v sozdu postaja neučtnko-vit. Predsednik konference sindikata sozda elektrogospodarstva Ratibor Radenkovič meni, da mora sindikat postati bolj operativen, predvsem pa hitrejši pri delu. Sedanja oblika delo-vanja na nivoju sozda je preživela. Konferenca sindikata je namreč slaba organizacijska oblika, manifestativna, neučinkovita in toga. Glede stavkov-nih pravic pa meni, da sindikat ne sme biti proti štr^jku. Štrajk pa pride v po-štev šele takrat, ko se po drugih poteh ne da več razrešiti problemov.
Se tako mala pomoč je dobrodošla. Delavke DO Elektro Ljubljana tozd Elektroservisi so letošnjemu medna-rodnemu dnevu žena na pobudo neka-terih delavk v tozdu sklemle prispeva-ti fmančna sredstva za nakup inkuba-torjev v Jjubljanski porodnišnici. Mo-ški člani kolektiva seveda niso hoteli zaostajati. Tako se je za ta human na-men odrekla delčku svojega osebnega dohodka v marcu večina članov kolek-tiva. Tako je 140-članski kolektiv zbral 1,800.000 dinaijev. V tozdu Elektro pa so izvedli zbiralno akcijo »zbirarya sta-rega papiija«. Delavci so prinašali za-voje starega časopisnega papirja od doma. Tudi po pisarnah in skladišču so počistili. Tako so zbrali 1500 kg pa-piija in iztržili 284.000 din. K temu zne-sku je sindikalni odbor še dodal 100.000 din ter ta skupni znesek naka-zal na UKC.
RV MvMfaiM
Mobilna satelitska postaja bo v Ljubljani. Tako kot mnogi drugi
centri v svetu si tudi Jugoslovanska radiotelevizija prizadeva, da bi posto-poma prešla k satelitskemu komunici-raniu. Članice JRT so se dogovorile, da bo zemeljska satelitska postaja za vk^juč?vanje v evrovizijsko izmenjavo novic in drugih prograraov v Žagrebu (ta je tudi sicer naš evrovizijski cen-ter), zemeljska postaja za izmenjavo novic znotraj intervizije pa y Beogra-du. Obe postaji naj bi postavili že v pr-vi polovici tega leta.
V delitvi znotraj JRT se Ljubljani obeta mobilna satelitska postaja. Ta bo med drugim omogočila, da se bodo v specializiran informativni program CNN (izvršni producent ozjroma koor-dinator za JRT je prav Ljubljana) lah-ko vključevali neposredno. Mobilno postajo za spremljanje in oddajanje prispevkov in oddaj bodo uporabljali ne le za potrebe TV Ljubljana in TV Koper kot sestavnega dela slovenske televizije, temveč tudi za potrebe vseh drugih jugoslovanskih studiov.
TV Ljubljana sodeluje z več kot 40 televizijami. Vključena je v vrsto mednarodnih organizacij oziroma tele-vizijskih združenj, načrtuje pa tudi razširitev sodelovanja s televizijami neuvrščenih držav in držav v razvoju.
Tako kot doslej si bo slovenska tele-vizija tudi v prihodnje prizadevala so-delovati v vrsti mednarodnih koopro-dukcij. Tradila se bo navezati stike tu-di z nekaterimi izmed tistih televizij, s katerimi doslej še ni imela tesnejših stikov. Trenutno poteka vrsta dvo-stranskih medredakcijskih dogovorov s sečuansko (Kit^jska), katoviško (Poljska), čehoslovaško in ciprsko te-levizyo. TV Loubljana najtesneje sode-luje z našimi sosedi Madžari, Avstr^ci in Italijani.
Skrb za upokojence. Upokojenci RTV Ljubljana se redno sreCujejo. Na zadfljem občnem zboru so pripravili pregled dela. Zaradi vse bolj plitvih žepov, so organizirali manj izletov, vendar so bili na Katarini, s Planin-skim društvom RTV na Polhograjski gori ter na srečaryu klubov in aktivov upokojencev na Rašici pri Velikih Laščah. Tam so si ogledali domačijo Primoža Trubarja. Bili so v Mostecu in na Gorenjskem, na Bledu, Pokljuki, onstran meje in v počitniškem domu v Planici. Jeseni pa so si ogledali od-dajnik na Pohorju. Ob koncu leta pa jih RTV povabi na novoletno srečanje. Vsako prvo sredo v mesecu organizira-jo predavanja in tovariška srečanja.
Poslovno leto so dokaj uspešno pre-brodili. KJjub velikim težavam so v PTT podjetju v lanskem letu ustvari-li za 124,5 milijarde din celotnega pri-hodka, kar je za 196 odstotkov več kot
leto prej in za 33 odstotkov nad načr-tom. Največji delež (70-odstoten) celot-nega prihodka tvorijo prihodki od opravljenih ptt storitev. Ob tolikem celotnem prihodku so stroški poslova-rya znažali 51,7 miljjarde dinaijev in so se povečali za 170 odstotkov. Amorti-zacija je skupaj z revalorizacijo znašala 13,3 milijarde dinarjev, od tega samo revalorizacija 4,9 milijarde dinaijev.
Ker so stroški naraščali počasneje kot celotni prihodek, izkazuje doho-dek 219 odstotno rast. Znašal je 72,8 miljjarde dinaijev. Za obveznosti iz dohodka so morali odriniti nekaj čez 20 milijard dinarjev, tako da je znašal čisti dohodek 51,9 milijarde dinarjev. To je za 242 odstotkov več kot leto prej in za 42, odstotkov več, kot so načrto-vali na začetku leta. Za bruto osebne dohodke in neposredno skupno pora-bo so namenili 85,7 odstotka čistega dohodka ali pol odstotka več kot leta 1987. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil lani 799.214 dinarjev ali za 186 odstotkov večji kot leto prej.
Forumskemu delu je dokončno od-klenkalo. Splošna ugotovitev z letne-ga sestanka konference osnovnih or-ganizacij zveze komunistov na ravni delovne organizacije je, da je forum-skemu delu dokončno odklenkalo. Komunisti morajo z argumenti delova-ti med ljudmi, ne pa na neplodnih se-stankih. Vprašai\je je le, kako to zahte-vo izpolniti, saj v vseh osnovnih orga-nizacijah ugotavljajo, da postaja član-stvo zaradi sedanjih zaostrenih druž-benoekonomskih in političnih razmer pasivno in malodušno. Sklenili so, da bodo sestanki cele osnovne organiza-cije le izjemoma. Težišče dela bo v de-lovnem okolju, med sodelavce, v orga-nih upravljanja in drugih družbenopo-litičnih organizacijah, kjer naj komu-nisti z argumenti uvejavlj^jo svoje mnenje in prepričanje. Velik pouda-rek dajejo osebnemu izgledu in liku komunista, kar je še zlasti pomembno v času, ko zveza komunistov zgublja težko priboijeni ugled.
Nova gostinska šola v Ljubljani.
Pred nekaj dnevi so delavci Gradisa Ljubljana pričeli z pripravami za grad-HJo še enega pomembnega objekta v Novih Fužinah v Ljubljani - gostin-ske srednje šole. Prvi učenci naj bi sedli v šolske klopi že 15. oktobra le-tos, zato bodo morali delo že od vsega začetka organizirati v dveh izmenah. Šolo je naročil Gostinski šolski center iz Ljubljane, ki je tudi delni financer in je del gradnje plačal z avansom, del bo plačala republiška izobraževalna skupnost, del pa prispeva Gradis v obliki kreditiranja gradrye. Skupna vrednost šole je ocenjena na 25 mili-jard dinariev.
fCrMubfiomi
Sprehodi ob bregovih Ljubljane bodo postali lepSi. Z dograditvjjo cen-tralne čistilne naprave na sotočju Save in Ljubljanice se bo Ljubljana pridru-žila vrsti večjih mest v razvitih okoljih. LJubljanica bo postala čista reka in sprehodi ob bregovih bodo lepši in pryetnejši.
Sedanji Jjubljanski kanalizacijski si-stem bo kmalu dopolnil stoletnico svojega obstoja, saj so ga zgradili po Jjubljanskern potresu ob koncu prejš-njega stole^ja. Razumljivo je, da ni vei kos vsem odplakam in nesnagi, ki jih je v vseh teh letih prinesel mestni raz-voj. Gradnja čistilne naprave je torej dolg naše civilizirane družbe naravne-iriu okolju, še zlasti podzemnim in po-vršinskim vodam, ki jih brez vsake razumne mere uporabljamo kot tran-sportno sredstvo za odvajanje odpad-nih snovi iz naše bližine. Ob tem po-zabljamo, da je voda naše n^jdrago-cenjše živilo in življenjski prostor za neštete organizme, ki so nujno potreb-ni za vzdrževanje ravnotežja v naravi. Velika naložba je tudi v teh kriznih časih popolnoma upravičena, saj- veP mo, da tako kot drugod tudi v Ljublja^ ni postaja problem varstvo virov pitne vode, ki se napajajo iz čedalje bolj onesnaženih rek.
Rok gradnje je 11 mesecev, pogod-bena vrednost pa 20,5 milijarde dinar-jev. Zaradi izpada dela fmančnih sred-stev s strani vodnega gospodarstva je prišlo do delitve prve investicijske fa-ze v dve etapi, zato se pogodba nanaša le na ekipo A načrtovane 1. faze, med-tem ko naj bi bila celotna prva faza dokončana in pričela obratovati y za-četku leta 1991, stala naj bi 74 milgard dinaijev.
Končna ztnogljivost naprave bo 150.000 kubičnih metrov na dan, kar ustreza 900.000 do milijon in pol popu-lacijskih enot, v katere so vk^jučeni tudi industrijski onesnaževalci. Do-grajena čistilna naprava bo zmogla očistiti tudi do 95 odstotkov onesnaže-ne vode v reki Savi, ki je lahko sedaj ob nizkem vodostaju zaradi ljubljan-ske odpadne vode onesnažena tudi v svoji celotni dolžini.                       '^
Novi objekt kombiniranega streliš-ča. Mestna strelska zveza je z lastnimi sredstvi in dodatni pomoči Mestnega štaba za Teritorialno obrambo, mest-nega sekretariata za Jjudsko obrambo, j JLA in SCT ob koncu januarja pričela z gradnjo novega strelišča na Dolenj-ski cesti. Izkop opravljajo inženirske enote JLA, medtem ko opravljajo ostala dela delavci SCT. Novi objekt kombiniranega strelišča bo povezan s starim, ki ga bodo podbetonirali in bo imel tri etaže. Dolg bo 92 metrov, v najširšem delu pa širok 35 metrov. V prvi etaži bodo strelska mesta, 52 za streljanje s pištolo in puško malega kalibra, 60 za zračno orožje, 22 pa za streljai^je iz vojaških pušk. Strelišče bo popolnoma avtomatizirano in sto-odstotno varno.
Lojze Cepuš