mentov, oblikovale še pred ustanovitvijo Univerze. Za obiskovalca je zanimiva predstavitev šestih študijskih disciplin Tehniške fakultete: gradbenega oddelka, strojno-elektroteliniškega oddelka, arhitekturnega oddelka, kemijskega oddelka, rudarskega oddelka in kulturno-geodetskega s fotografskim in spisov-iiirn gradivom. Med fotografijami najdemo posnetke poslopij prvih tehniških visokih šol po Evropi: v Franciji, Češki, Avstriji, Nemčiji, Švici, Angliji, jezuitskega kolegija in liceja v Ljubljani ter prve prostore fakultet ljubljanske Univerze: Obrtne šole na Aškerčevi cesti, poslopje hidro tehničnega odseka gradbenega oddelka Tehniške fakultete, poslopje strojnega oddelka Tehniške fakultete. Razstavo vizualno in v vsebinskem pogledu dopolnjujejo še fotografije profesorjev in študentov v laboratorijih, risahiicali, na ekskurzijah ter od spisovnega gradiva učni načrti, seznami javnih predavanj, matrike, zapisniki sej sveta Tehniške fakultete, zakoni ter učbeniki, knjige idr.
Gradivo za vsebinski del razstave večinoma hrani Zgodovinski arhiv in muzej Univerze, del gradiva pa je mogoče najti tudi pri posameznikih in v drugih kulturnih ustanovah. V katalogu je poleg vsebinskega dela in seznama literature še popis razstavljenega gradiva. Katalog je preveden v nemški in angleški jezik.
Tea An-pur
Planinski svet in narava skozi fotografski objektiv Franca Vogelnika (15. 9. 2010 - september 2011, Pokrajinski arhiv Maribor)
Razstava je na ogled v razstavišču PER G RAD US Pokrajinskega arhiva Maribor. Ideja za pripravo razstave je nastala ob popisovanju diapozitivov in fotografij, ki jih je avtor predal Pokrajinskemu arhivu Maribor. Franc Vogelnik se je rodil v Mariboru in tu tudi živi. V Ljubljani je študiral slavistiko. Diplomiral je leta 1962. Delal je kot vzgojitelj v Domžalah, bil korektor in lektor ter urednik pri Založbi Obzorja v
Mariboru, klasifikator v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, mediotekar na Pedagoški akademiji v Mariboru, vodja službe za odrasle v Mariborski knjižnici. Delo pri založbi mu je odprlo pot v prevajanje iz srbohrvaščine, češčine, ruščine, francoščine in nemščine. Prevajal je tudi planinsko literaturo. Uredil je več planinskih zbornikov in vodnikov. Prevedel je tudi Puffovo monografijo o Mariboru iz leta 1847 (rokopis 1846).
Že v otroških letih je z očetom hodil na izlete po Pohorju in Kozjaku. Kot najstnik je z zanimanjem prebiral delo Frana Mišica o Pohorju ter mistične Pohorske pravljice Jožeta Tomažiča. Hrepenenje po odkrivanju skritih kotičkov Pohorja ter ljubezen do narave in gora sta ga globoko zaznamovala in usmerjala njegovo življenjsko pot. Že kot petošolec je obiskoval fotografski tečaj. Med planinarjenjem, izleti in sprehodi doma in na tujem je zbral bogato zbirko diapozitivov, predvsem iz gorskega sveta, vzhodne Slovenije in motivov Maribora. Imel je več kot sto predavanj po Sloveniji, sodeloval je na seminarjih, gor-niškili tečajih, skrbel za izobraževanje planinskega naraščaja, pripravil več fotografskih razstav. Fotografije je objavljal ob svojih člankih v Planinskem ve stoiku in drugod. Naravne znamenitosti in rastlinske redkosti Pohorja je spoznaval pod mentorstvom someščana Mirka Soštariča, strokovnjaka za varstvo narave.
Ob otvoritvi razstave je zbrane nagovorila dr. Slavka Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor. O svojem življenju in delu pa je govoril tudi sam. Opisal je delo prevajalca in urednika v času, ki je bil drugačen kot danes. Spomnil se je svojega prvega fotoaparata, številnih planinskih poti, udeležbe (leta 1976) v mariborski alpinistični opravi na Kavkaz in odpravi jeseniških planincev v Pireneje leta 1978.
Razstavo sem pripravila Sabina Lešnik. Razstavljene so Vogelnikove barvne fotografije planinskega, gorskega sveta in cvetja ter zdravilnih rastlin. V fotografski objektiv je ujel motive Pohorja, Karavank, Julijskih Alp, pa Bistriški Vintgar, Boč, Krmo, Olše-vo, razgled z lladulie ter razgled z Uršlje gore. Njegovo zanimanje za naravo nazorno prikazujejo fotografije znamenitih in zavarovanih rastlin na Slovenskem, kot so svečnik na Pohorju, teloli, preobjeda, Zoisova zvončka, avrikelj, veliki zvonček. Ob fotografijah so navedeni podatki o rastlinah (leto prvega zavarovanja, čas cvetenja, ogroženost, rastišče, razširjenost v Sloveniji, druge zanimivosti). Razstavo končuje fotografija Maribora s Pekrsko gorco.
Razstava se vije po stopnišču Pokrajinskega arhiva Maribor. Obiskali so jo različni obiskovalci. Eden od njih je v knjigo vtisov zapisal: »Lepo I a posebno v planinah, je neprecenljiva. In V ranče k jih je cenil in jih ceni se danes«.
Sabina Lešnik