ORGANIZACIJA POTROŠNIKOV 
IN PRESKRBA PREBIVALSTVA 
V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
I. Problematika preskrbe
Preskrba z osnovnimi prehrambenimi proizvodi Ljubljane je bila v letu 1982 sorazmerno dobra, čeprav so se občasno pojavljale težave pri preskrbi s posameznimi proizvodi.
V drugi polovici leta 1982 so se pojavljale motnje v preskrbi z mesom in maslom, v oktobru in novembru pa je prišlo do večjih težav pri skoraj vseh izdelkih osnovne široke potrošnje zaradi po-večanih nakupov. Preskrba z nekaterimi izdelki osnovne rabe je
bila obvladana s sproščanjem republiških in mestnih rezerv, z ome-jeno prodajo, prepakiranjem (sladkor, olje, moka), pri nekaterih drugih proizvodih pa kljub dodatnim ukrepom in intervencijam ni v celoti uspelo (pralni praški, posamezne vrste mesa, higienski izdelki).
V drugi polovici decembra je pritisk kupcev popustil, tako da se je oskrba skoraj v celoti normalizirala, razen zmanjšane ponudbe mlečnih izdelkov, ki jih na tržišču še vedno primanjkuje zaradi ce-novnih nesorazmerij. V letu 1983 ne bo mogoče zagotoviti bistveno boljše oskrbe kot je bila v letu 1982, še posebej ne pri proizvodih, ki so vezani na devizna sredstva (pralni prašek, kava, limone, mar-garina). Še naprej bo bolj ali manj nihala preskrba s svežim mesom in sicer tako dolgo, dokler ne bodo odpravljeni vzroki zaostajanja prireje in prodaje mleka ter mesa.
SIS za preskrbo mesta Ljubljane je pripravil bilanco potreb po hrani za leto 1983, v okviai sklada za pospeševanje kmetijstva pa program povečanja proizvodnje hrane v letu 1983, da bo lahko zagotoviti vsaj lak obseg oskrbe kot v letu 1982. Načrtovana oskrba za leto 1983 v primerjavi z realizacijo prehrambene bilance za leto 1982 ne bo slabša, niti ne bo občutno boljša kot v letu 1982, razen nekaterih izjem, ki so: maslo (IND 72), sveže meso (IND 99), peait-nina (IND 75). Povečalase bo količina rib (IND 111), domače sadje (IND116), olje(IND 115).
Načrt prehrambene bilance na ravni mesta za leto 1983 je spre-jemljiv.
Ob oceni dobave premoga v letu 1983 se je potrebno zavedati, da je ocena možnosti odvisna predvsem od sredstev, ki jih bo Ljub-Ijana lahko zagotovila za sovlaganja v premogovnike, kateri na ta način pogojujejo dobave premoga.
Predvidevanja za oskrbo s kurilnim oljem so izredno slaba in se bomo s pomanjkanjem energetske komponente srečevali tudi v letu 1983. Glede električne energije se po predvidenih potrebah približujemo zgomji meji proizvodnih zmožnosti.
Na tej osnovi je izdelana tudi prehrambena bilanca občine Ljub-Ijana-Šiška. Ugotavljamo, da pridelava mleka v občini zadostuje in presega potrebe po osnovnem mleku, vendar ne zadošča za potrebe dodatne predelave (napitki, maslo, siri). Iz predelane pše-nice lahko pokrijemo 20,2% občinskih potreb po kruhu, 73,5% potreb po junečjem mesu in 86% potreb govejega mesa pa zago-tavlja prireja živine.
Po podatkih mestnega zavoda za plan je samooskrba v občini Ljubljana-Siška zagotovljena v višini 16 % pri osnovnih vrstah živil.
Da bi dobili boljši pregled kakšno je stanje preskrbe v občini Ljubljana-Šiška, smo od oktobra 1982 dalje pričeli z akcijo teden-skega spremljanja in zbiranja podalkov o založenosti trgovin z osnovnimi proizvodi in sicer od treh najmočnejših preskrbovalcev v občini: Mercator Rožnik TOZD Grmada, Emona Merkur TOZD Maloprodaja in ABC Pomurka Loka TOZD Prodaja na drobno. Ta akcija se nadaljuje tudi v letu 1983.
Iz podatkov o razvejanosti trgovske mreže po krajevnih skup-nostih ugotavljamo, da sta od 31 krajevnih skupnosti le KS Ko-mandanta Staneta II in KS Dolomitskega odreda taki, ki imata ve-liko število prebivalcev, nimata pa nobene prodajalne na svojem področju. Brez vsake prodajalne so še KS Senica s 535 prebivalci in KS Trnovec-Topol s 385 prebivalci.
Skupno se v občini pojavlja 66 trgovskih organizacij s 160 proda-jalnami in skladišči.
Na območju občine imamo naslednje število trgovin z živili:
33 samopostrežnih trgovin, 14 trgovin z mešanim blagom, 2 prodajalni delikatese, 2 prodajalni kruha in peciva, bonboniero, 2 prodajalni mleka in mlečnih izdelkov. Prodajaln mesa in mesnih izdelkov je 27, prodajaln sadja in zelenjave pa je 6. Poleg pro-dajaln sadja in zelenjave dopolnjujejo to vrsto prodaje še kioski za sadje in zelenjavo, katerih je 11, od tega so trije v zasebni lasti (v KS Zgomja Siška, KS Medvode, KS Komandanta Staneta). 7 kioskov od 11 za sadje in zeienjavo imajo PIK Vinkovci — Borinci,
1 pa Mercator Sadje zelenjava. Po
°o številu prodajaln je v občini na prvem mestu Mercator Rožnik TOZD Grmada s 13 samopostrežbami in petimi trgovinami z meša-nim blagom, sledi Emona Merkur TOZD Maloprodaja, ki ima 10 samopostrežb in 6 trgovin z mešanim blagom ter ABC Pomurka LOKA TOZD Prodaja na drobno z 10 samopostrežbami in 3 trgo-vinami z mešanim blagom.
Če primerjamo površino trgovin je na prvem mestu v občini Ljub-Ijana-Siška Emona MerkurTOZD Maloprodaja s prodajno površino samopostrežnih trgovin 4.024 m2, skladišč 2.732 m2, trgovin z me-šanim blagom 230 m2 prodajnih površin in 179 m2 skladišč.
Mercator Rožnik TOZD Grmada ima prodajno površino samo-postrežb 2.163 m2, Irgovine z mešanim blagom imajo skupno pro-dajno površino 17.702 m2 in skladišča 212 m2.
ABC Pomurka LOKA — TOZD Prodaja na drobno ima skupno prodajno površino samopostrežnih trgovin 1.190m2, skladišč 868 m2, ter trgovin z mešanim blagom s prodajno površino 119m2, skladišč pa 91 m2.
13
Ob obravnavi problematike oskrbe v občini moramo izhajati iz dejstva, da se preskrba na področju Ljubljane ureja enotno. Ob tem je nujno, da se normalizira predvsem širši jugoslovanski trg, ker bo sicer nujno prišlo bodisi do uvedbe bonov, bodisi do pomanj-kania nekaterih artiklov kot v ostalih delih Jugoslavije.
Še naprej je potrebno zavestno nadaljevati z aktivnostmi SIS za preskrbo, zlasti v sodelovanju s samoupravnim skladom za inter-vencije v kmetijstvu in porabi hrane za povečanje pridelave hrane. Prav tako je še naprej potrebno krepiti funkcijo blagovnih rezerv, čeprav v bodoče ne bo za te namene na razpolago viškov prora-čunskih sredstev in bodo morale delovne organizacije v ta namen predvideti tudi lastna sredstva.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška
II. Problematika delovanja svetov potrošnikov
pri skupščini v krajevnih skupnostih in sveta potrošnikov
pri predsedstvu OK SZDL
V  današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah bi morali imeti sveti potrošnikov še pomembnejšo vlogo, predvsem pri preskrbi delavcev, delovnih Ijudi in občanov v občini Ljubljana-Šiska, mestu Ljubljani in širše.
Naša zakonodaja omogoča potrošnikom, da se samoupravno organizirajo in na ta način organizirano vplivajo na proizvodnjo in blagovni promet ter na ta način vedno bolj obvladujejo celoten tok dogajanja v vseh fazah reprodukcije, od proizvodnje preko menjave do potrošnje.
Uspehi delovanja samoupravno organiziranih potrošnikov so bili v preteklem letu predvsem vsebinskega značaja. Izmenjava izku-šenj dela med sveti potrošnikov na posvetih, analiziranje informa-cij o vsebini delovanja svetov potrošnikov na osnovi prispelih za-pisov s sej 16 svetov potrošnikov v občini, je razvidno, da so le-ti našli svoje mesto.
Mnogi sveti potrošnikov so organizirali razširjene seje, na katerih so prisostvovali tudi predstavniki samoupravnih organov in DPO v KS, skupaj s predstavniki oskrbovalnih delovnih organizacij. Na teh sestankih so med drugim tudi sprejeli svoje programe dela.
V letu 1982 so se sveti potrošnikov srečevali predvsem z nasled-njimi problemi:
— kadrovska sestava svetov potrošnikov ni bila ustrezna;
— v svetih potrošnikov ni bila ustrezna zastopanost posameznih območij, ulic, vasi in hiš;
— v posameznih okoljih so sveti potrošnikov delovali ločeno od ostalih samoupravnih organov v KS, kar je imelo za posledico, da niso mogli uspešno opraviti svoje po zakonu in družbenih usme-ritvah opredeljene naloge;
— prisotni so bili tudi posamezni primeri, da sveti potrošnikov v začetku leta 1982 niso imeli ustrezne povezave s preskrbovalnimi organizacijami združenega dela;
— sveti potrošnikov so si prizadevali za ustreznejšo storitveno dejavnost, vendar na tem področju nalog niso uspeli uresničiti;
— pri zagotavljanju strokovnega kadra za vključevanje v delo svetov potrošnikov še nismo uspeli pridobiti poleg učiteljev gospo-dinjstva in predstavnikov inšpekcijskih služb še ekonomište in druge strokovnjake.
PREGLED ORGANIZIRANOSTI IN POVEZANOSTI SVETOV POTPOŠNIKOV KS S SVETOM POTROŠNIKOV .     PRI PREDSEDSTVU OKSZDL
Zap.                                      Svet
št.    Krajevna skupnost   potroš.
Udeležba na
4. skup. sejah
v letu 1982
Povratna informacija
Svet potrošnikov pri predsedstvu OKSZDL je na svojih sejah sprotno analiziral svoje delovanje in delovanje svetov potrošnikov pri skupščinah krajevnih skupnosti. Na podlagi ugotovitev predla-ga, da se v KS uresničijo naslednje naloge iz programa dela svetov potrošnikov:
1.  Oceni stanje organizirane preskrbe, vpliv krajanov nanjo, oceni samoupravno organiziranost potrošnikov in nadaljnjo vse-binsko krepitev svetov potrošnikov.
2.  Ustanovi svete potrošnikov kot neposredne oblike dela skup-ščin KS za uresničevanje varstva potrošnikov — krajanov tam, kjer ti še niso ustanovljeni.
3.  Sočasno s sprejemanjem sprememb in dopolnitev statutov KS je potrebno v statutu KS ustrezno opredeliti tudi svet potrošni-kov.
4.  Ustrezno kadrovsko sestavili potrošniške svete, da bodo izražali teritorialno, socialno strukturo in interese KS.
5.  Doseči, da bo svet potrošnikov opravljal in skrbel za izvedbo tistega dela programa KS, ki opredeljuje varstvo delovnega člo-veka kot potrošnika v vseh oblikah njegovih življenjskih potreb in interesov.
6.  Skrbeti za vsebinsko naravnanost teh svetov, obravnavo vprašanj preskrbe, za odpravljanje teženj administrativnega raz-deljevanja posameznih živil in drugih vsakodnevno potrebnih do-brin.
7.  Skrbeti za delovno povezanost z delegacijami za skupščine DPS in z delegacijami za posamezne samoupravne inleresne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
8.  Skrbeti, da bodo sveti potrošnikov v KS mesto, kjer se zbirajo pripombe, pritožbe in želje potrošnikov ter pripravlja o tem predloge in stališča, ki jih posreduje za reševanje prislojnim organom in TO2D.
9.  Vzpodbujajo aktivnosti za ustrezno zagotavljanje kvalitetnih obrtnih in drugih storitev delovnim Ijudem in občanom v KS.
10.  Intenzivirati oblikovanje samoupravnih sporazumov s TOZD, s katerimi se določijo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določenimi proizvodi, pred-vsem s tistimi, ki jih trgovine dobivajo v omejenih količinah.
11.  Zagotoviti, da bo svet potrošnikov skrbel za pravočasno in pravilno obveščenost potrošnikov in opravljal tudi ustrezno funkcijo vzgoje potrošnikov.
12.  Redno poročati skupščini KS.
13.  Tako organizirati delo svetov potrošnikov, da bodo tekoče primerjali uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo za varstvo potrošnikov.
14.  Skrbeti, da bodo sveti potrošnikov pobudniki sklicevanja interesnih zborov delovnih Ijudi in občanov o preskrbi s storitvami in dobrinami v KS.
15.  Skrbeti, da bodo sveti potrošnikov lahko delovali le v mejah svoje opredeljene vloge in pristojnosti ter ne bodo prevzemali nase nalog drugih subjektov, organov in družbenih dejavnikov, ki so odgovorni za posamezne naloge.
V letu 1982, posebej pa še ob pripravah na kurilno sezono ter ob večjem pomanjkanju posameznihživljenjskih artiklov, so skupaj s potrošniškimi sveti aktivno delovali tudi aktivisti SZDL, samo-upravnih organov, društev in družbenih organizacij ter delavci centra za socialno delo pri nudenju pomoči in zagOtavljanju dobrin starejšim in ostarelim občanom, bolnikom ter družinam z majhnimi otroci. Ta aktivnost je imela izredno pozitiven odnos med občani, ki je bila med drugim izražena tudi v ustnih in pisnih zahvalah.
Za čim uspešnejšo realizacijo navedenih nalog je svet potrošni-kov pri predsedstvu OK SZDL sprejel akcijski program z opredelje-nimi zgoraj navedenimi nalogami, roki za izvedbo posameznih nalog ter nosilci, ki so odgovorni za njihovo izvedbo. V pripravi je tudi predlog poslovnika o delu svetov potrošnikov v KS in usta-novitev konference svetov potrošnikov pri občinski konferenci SZDL.                                       Svet potrošnikov pri POKSZDL