Številka 321.
Trst, v torek 21. novembra 1905
Tečaj XXX.
Izhaja viAkl iu: ~wm
Tu li ob nedeliah in Draznifcih ob 5. ari. od ponedeljkih ob i. ari iintrmj.
Tomaini«'ne številke se prodajajo po t mow6. (6 stotank) v mnogih tobakarnah ▼ Tretu in okolici. ^Ljubljani, Gorici, < elji. &.ranm. Mariboru. Celovcu. Idriji. £t. Petru. Sežani,
Vabrežini. No vem mestu itd oglase in narocbe sprejema oprava lista .Edinost", mile* r.ionri« ttalatti it. 18. — 1"radne mre s» od 2.
zieter. — Cene oziasom 16 st. nm vrsto petit: T>o*l*nir«. o* irunce. javne ranvaie in domaći curini" on
TELEFON Itev. 1157- ----------
9lasit0 oofitčnega iništva ..Edinont" za primortka.
v »fUnonts Je moć i
I&roinlna snaia
sa vse leto 34 K* pol leta 12 K. 3 mesece <S K. — Na-aarodbe brez doposiane naročnine se oprava no ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefranko v:in»
pisma se sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lin a
UREDNIŠTVO: nI. Glorfio Galatti 18. (Narodni do«.k Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastu k tonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcia iita ..Edinost" v Trstu, ulica Giorijio Galatti it. 18. PoStno-hranil nični račun St. 841.652.
Velika manifestacija
za splošno volilno pravico
t nedeljo dne 12. noT. 1905.
W u bonfike io dobre reči samo rat^, da sa nebogjivim otrokom sline cedijo po teh sladkar jah. Mi pa hočemo imeti take varuhe, take skrbnike, ki nam bodo is ljubezni pri-voščali kaj dobrega in ki bodo enako pre skrbljali vseh z djbrim in potrebnim, kajti 3avni manifestacijskishoč V,Jfarodnem Čomu4. jako nevarno je strašiti e dobrotami in se
i J
igrati b tako svetimi stvarmi, kakor je spk-
fiovor dra. Edvarda Slavika.
Po kr&sk< m govoru g. dra. Rvl ara in
t*n:eij t h izvajanjih ostalih govornikov ne
, .	,	,. , uvedenje splošne volilne pravice — padel
trebi, da bi vtm na s roso razjra7ljai o	. .	.	.
šna volilni pravica. Vidimo v tam oziru čuden slučaj. Tat tla je se svoj m predlogom sa
dsn:-j.em vprtšjn u. Vem, da ste [ nšli vsi
kakor je bil dolg in širok ia vrgla ga je
, , . . . _ . __. .	tedanja zloglasna koalicija v avstrijskem parna ta s tr'aim prepričanjem	o potrebi	' ® . ' .
, . ,	lamentu. oerlai pa hoče tejervarv na Ogr-
ep. s .e in ecase volilne pravice,	(Vseobce	. ..... „.
k j . x ,. L	.	skem vreei uporno koalicijo s pomočjo splo-
šse volilne pravic?. Dosedaj je vlada Btrtšila ee spltsao volilno pravico, a sedaj se je s-.var obrnila. L j u d b t v o j e, ki Btraši
pntrjeranje) da je želja zahteva po isti ki;'a ža zdavnaj v viš^m srcu in da imate Tri trdni namen, da sa bo*te neutrudno berili z« ta veliki postulat. Tižsški Slovenci sxo bih vedno v pivi vrsti, kjer koli je šlo ' v 1 a d ° 86 rahtevo P° teJ P r a zi pravico svobode ,n za napredek in s^o ; v 1 c TekIa Je Ž3 kri na manifestacijah "a za s, ..ošdo volilno pravdo zato, ker je to ta p^u^at in m>gtč>o in et:ašao se raze-a
postulat pravice (Viharen aplavz) klc P° V3eJ Av8tr,J1 Ea 8Plcšao m 6Qako napreden ia svobode. Tudi kakor na vo1ilno	B 'j *a t0 "htevo ne onneha,
•* i j o q a 1 d a stranka se mi vedno dokler ne ugadl vlada <Ce n? druga6a, Pa borimoleza pravico in ravnojiz 8trahu> teJ Pravi5ai	lestve. (Po
p ravnost proti privilegjam nekaterih hvala>' SsdaJ 83 vrš v Tr9lu v g!«da™u car dov in proti tren, da en narod zatira »Porama Rosietti« drug ehod za splošno drugi narod. Mi hočemo samo, da se sme volilno Pra™°. ki ga Je iti'cala aocijalno-naš n.rod svobodno razvjati. in ž veti svoje demokratična stranka. Mislim, da govorim iz
S3veda so nekateri alo i, piklicmi d) volitve, boij zreli nego drugi za izvrševanje političnih pravic. Toda s tem ni nikakor pomagano maBi. Kajti, ker naš volilni eistem sloni na principu eastopstva interesov, morejo ti zrelejši sloji svoje stanovske interese bolj vspešno braniti nasproti manj zrelim in posebno proti brezpravnim stanovom in tako tfm b}lj oškodovati te poslednje. Od te zrelosti nima torej skupnoBt ničesar, pač pa le posamični etsnovi.
Proč torej s tam krivičnim volilnim redom ! Ne bo nas Btrašila več vlada se splošno volilno p/avico, temveč mi bomo zehte-vali in se borili za to svojo pravico in ne odnehamo, dokler je ne dosežemo.
(Re?olucijo, ki jo je predložil govornik, smo za priobčili v tem listu).
(Zvršetek pride).
svobodno življenje kak >r OBtali naroii. (Ž -v.o kl ci in pknkin^e}. Mi trdim , da «o vsi narodi eoaki, di n: rranje in več vrednih narodn ati :n da istjtako, kekor imajo vb. nar di enake dolžnofet , itorajo imeti tudi
srca vsem, ako izrekam v imenu nas vseh svoje najiskrenejše simpatije in da zagotavljam Bocija). - demokratično stranko, da smo pripravljeni boriti
eoaae pravice. Ia kakor se bormo z\ ena- 0 e 88 to aahtevo žnjo vza-kopravno:t narodov proti pnvilegijam dru >emno» ramo ob rami in ne g h narodov i a zatiranju naroda pa narodu,; ° d B • h 8 t dokler nam zašije tako smo tudi za en»Koprav- zmaSa- (FrenetiSen aplavz. Urnebesii ži-
noet pojedinih državljanov vic-kic.)
liarna pchvaiaj m proti vsakemu privilegiju	prcti splcšni in enaki volilni pravici
p<jsam.čn h. In zato smo bili n smo o d-
prigovarjajo nekateri, češ, da ni^mo se ereli
za splošno inea jato. Jaz pa vprfšam : morda se po seda-pravico. To euio Bjem volilnem reda napravlja takov izpit
ločni borilci enako volilno
dj/ii tudi svojemu narodu, katerega verna zrelosti za dosego volilne praviea ?! (Bučna s.:ka je dantšjji shod n ki obrtaja po ve- j vestlost). Ali morda rarsvetJja o plačevanju liki veČini iz takih, ki bo po sedanjem kri-j direktnega davka sv. Duh vsakega davko-v.ćaem volilaea redu brezpravni.	plačevalca, da postane pri tem zrel za vrši-
< jdno ee pa vede caši slavna viada tev svojih političnih pravic ? (Ponovna hrupna Vr - ) ob vprt >an^u volilne rt forme. Ta rabi veselost po vsej dvorani.) Saj te nikdo ne to s,, -oo volilno prave i le za strašilo proti ' vprašuje, ali kaj zngš, temveč le: ali in uporo m strankam. Ko m mog-1 ^red 13 leti koliko davka plačuješ ' In kake krivice se Tat t j vtč izhajati se bvo^o uezaaesljivo ve- godijo po tem volilnem redu! Jaz n. pr. č no, ko ni mogel v parlamentu ničesar a m dovršil univerzo, asm bil odvetnišci
koncipijent, tajnik političnega društva ter sem ža sgitiral in »pridigale po polit čnih
opraviti in ti n. znal pomagati na drug na-' n, je za ktzen upori enu parlamentu pred-
ložil v ia dno predlogo za splošno volilno prz- shodih, ali po ntšem volilnem redu še nisem
vic ; is tudi sadaj hoče Fejervaij na Ogretem ukrot ti nevboglji?i parlament se splošno volilna pravico. Zdi se mi ta viada kakor oče, ki svojim otrokom le tedaj kaj dobrega printšs, kedar ga j* kateri njegovih otrok ujezii. Tedaj raz lelja med ostale otroke
podlistek.
331
bil srel za izvrševanje volilne pravice!! (Zopet veselost po vsej dvorani). Kak priproBt mož, ki ne zna ne čitati in ne pisati, ki o politiki niti ne sanja, ki pa plaCuje direktni davek in prodaja morda pečena marone, ta pa sme voliti in biti voljen! (Veklikanje).
Nekega jutra je vsa gozdna krajina divno sevala od roae, i« cvetja in trave se je dvigal voaj, oalajsjoči dušo io telo. Sredi vrta za gradičem je stala starka Veronika ter pazila, kako delajo sluge na vrtu. Starki je ugajal ta svež jutranji zrak, to toplo boId čice, kakor tudi tiati stari grdi mački, ki 89 jej je mrmraje motala okolo nog. Veronika je bila mala ženska, tanka, šaha, da bi jo bil vso zlomil c dvema pratama, a po tankih Gozdni gradič je b.l kaj čudno sezidan kosteh, po okrogli črepinji je visela v sto in je gotovo štel že preko dvesto let. Zi- gubah rmana, nečista koža, izza katere ao ae dovje mu je bilo debtlo, okna mala, sobe j kazale debele, modrikaste žile. Glava se jej obokane, dovolj prostorne, vrata pak močna, je treda na tankem vratu, breazoba usta so železna. Gradič je bil nekaka trdnjavica; nu, j se neprestano gibala, a svoj šilaati nos je aer je stal proti jugovztDku v.ša na obronku vedno dvigala v via, o čamer ao jej sivo-»rda :n fcredi zelene šume je mogel služiti modre cči čudno pomižikavale. Na sebi
Iz Gradca.
Dne 10. t. m. se je vršilo pod predsedstvom g. iur. A. Kramerja (»Tabor«) zborovanje slov. dijaštva. Na dnevnem redu so o li med drugim 3 refarati.
V prvem je omenjal g. phil. M u r n (»Triglav«) ieoliranost slov. dijaka v Gradcu v družabnem osiru. Konštatiral je žalostno dejstvo, da nastopajo društveniki tega društva nekulantio proti društvenikom dru gih društev (celo po časopia h !) ; vendar pa obstoja skupen odbDr vseh treh društav ; v področja tega odbora spada tudi pedružn ca sv. C rila in Metodija. Tej šolski družbi naj bi stalo slov. dijaŠtvo po-sebno ob strani pri nameravani ustanovitvi otroškega vrtca. — Radi površnosti in ne-korenitorti je os:al ta rtfjrat bres posabnega pomena.
G. iur. Kramer (»Tabor«) je zastopal v poročilu o gmotnem stanju slov. dijaštva v Gradcu toradevne sklepe nar. rad. Bhoda v Tratu. Kakor glavno sredstvo za izboljšanje je omenjal samopomoč, organizacijo. Govoril je za c e n t r a 1 n i b i r o, ki bi imel v evidenci vbs javne podpore, bi bil v zvezi s podpornimi društvi ; s tem bi se podpore regulirale. Da se odstranijo nepotrebni in nevredni prosilci, naj se osnuje dijaški odbor, ki bo dal odboru podpornega društva na roko. Da bs onemogoči zapravljanje podpor, priporoča, da se dajejo podpore v obliki obednic; a tem bi se tuli skrčilo število prosi'ov na najpotrebnejše.* Naša skrb in skrb podpornikov mora biti, da se omogoči kolikor možno mnegim dijakom bivanje v veenčiliškem mastu, da se pomaga velikemu številu dijakov do eksistenčnega m i d i m c. Tega je določilo narodno radikalno dij&štvo na tržaškem
Prokletstvo.
egod.viaski roman Avffmsta iaaoe — Nadaljeval ie dovriil I. E. Tomi*.
Prevei M. O—A.
Je
Kakor lepo in _,ako zdravo bivališče, ker j« imela dolgo aivo haljo, opasano z jermenom, i> i zato jako udobno urejen. V tem zataju na katerem je visel sveženj ključev in nekoje h val mladenič kakih sedamnajst let, ž liko veča torbica, glavo pak je bila omotala »jim grdi starka in kak h šaet krepkih z belo široko pečo.
p ečat h a ug. Zlelo se je, da je mladenič	— Ej ! Ej ! Janko! je zakričala starka,
gespodar — vsaj na videz eo ga slušali vsi zopet dremlješ. Kako okopavaš to, komaj da — ali v rtaaiei je zapovedovala tu atarka, vrh lopate gre v zemljo. Vražji lenuh ! Ča-modro, seveda, da mladenič tega niti zapazil kaj ! Čakaj ! Naj le pride gospodar ! Ža izve, ni, stara pa je zopet vsprejemala zapovedi kakov avat si ti ! Kukavice, propalice, pi-cd piavega gospodarje, gi ni bival v tem gradu, jatci !
—	Pijanci ? Jaz ? Ha ! Ha! Ha! se je zasmejal Janko, kakor da pe ga Verln ukor ne prijemlje posebno. Hvala Bogu. to čujem danes prvikrat. Mari si bolna, Vera, si ii pozabila, da smo tu v šumi in v gradu zaprti ? Tu ni blizu ne kleti ne vinograda, pa tudi ne krčme. Naša klet je sicer re9 polna, ali ključi svone tebi ob boku, in niti ena kapljica vina ne gre v moje grlo brez tvojega znanja. Ti nam sicer ree dajaš vsaki dan trtne kaplje, in to fine, ali tvoja merica je tako mala, da mi nikdar ne zmoti pameti.
—	A, da, da! se je racsrdila Vera, če bi vam človek dajal po vsši pijani volji, hitro bi ee izpraznila klet našega dobrega gospodarja, in delo bi ob viselo na klinu.
—	Ne, ne ostane, mati Vera, delo na klinu. Tu glej! Pošteno sem planil v dlani, pa bo vse po dlaki. Pa čaj ! Našel sem v hrastu medu, vel ko medu, mati Vera. Pak priredimo medovine. Ali bo to sladko ! Jeli ?! je dodal Janko, pomižiknivši proti etarki.
Verin temni obraz se je jel po Jankovem sladkem obečanju nekoliko vedrit', ker je rada srkala medovino, pak je vedno vrčič
s h o d u za Gradec na 45 K ncesečno. V toliko naj si pomaga dijaštvo eamo. Treba bo pa nadalje prepričati naša narodne zavode, da je Djihova narodna dclžnost, podpirati dijaštvo. — Temeljitemu referatu je B.edilo živahno pritrjevanje. V debati ee je sprožila marsikatera dobra m;b I ; z za do-ščenjem ae je konštstiralo, da med našim dijaštvom »krokanje« r a p i d n o pada in da postaja dijast7o vedno bolj dovzetno za reano delo. Slišali so ee gle&ovi, da je 45 K premalo ; ko ee je pa dotično poučilo o pomenu »ekzistenčnega« minima, ni pa nihče več mogel dvomiti na temeljitosti tržaškega Bhoda.
G. phil. Rožič (»Zirja«) ja poročal o bodočnosti slov, razumaištva na podlagi statistike v »Omladini«. Prišel je do zanimivega rezultEta, da se nam ni bati duševnega proletarijata, da slov. akademiSno naobražsne inteligence calo primanjkuje. Prva zahteva pa mora biti, da mesta na Slovenskem zavzamejo slovenski uradniki in profesorji, — Tudi temu riferatu je sledila živahna in temeljita debata, v kateri se je opozarjalo na v&žae postojanke posebno na Koroškem in v Istri. Glavna korenina tega da je pa pedantičnost nezmožnih profesorev, kateri d jake raje »iztrebljajo«, negi da bi se pobrigali za njihovo izobrazbo.
Siučajnoati so porabili nekater , ki sa na stvarnih debatah niso mogli oglasiti k besedi, za napaie na posamičae OBabe, kateri napadi eo s3 pa zavrnili kakor neresnični. Z navdušenjem je bil vaprejet preilog g. K o-d e r m a n a (»Tabor«), da se skliče v kratkem shod alo v. dijaštva, na katerem ee bo manifestiralo za s p 1 o š n o i a enako volilno pravico.
S tem je b;l ehod dovreea.	e.
*
# #
V torek dne 14. t. m. se je vršilo skupno zborovanje vseira graSkeui nenem-škega dijaštva, na ku:erem so t>i:e eoglasco vsprejete sledeče r€Solucije :
I.	Nenemško dijaštvo c. kr. univerze v Gradcu protestira najodločnejše proti pristran-sko-krivičnemu postopanju rek tor j a, ki je tavrnil njihovo prošnjo in ni dovolil nenemškim dijakom, da zborujejo na univerzi in označijo svoje etal š£e napram »dogodkom na dunajski univerz « — ki je pa dovolil nemškim dijakom v ravnoisti stvari zborovanje na univerzi in je teko v popolnem naBprotstvu z dunajsko akademično oblastjo naravnost podpiral terorizem nemško nacionalnega dijaštva.
II.	Nenemško dijaštvo grašae univerza izreka svoje Bimpatije dunajskim tovar Šem,
s to sladko pijačo stal v kotu kraj njenega kolovrata. Ž a je hotela pohvaliti Janka za to skrb, ko je iznenada stopil iz grada mladenič.	(Pride še).
Na vseh koncih in krajih.
IV.
Črez mejo domovine.
Četrt stoletja skačem križem domovine, po dolgem in širokem, ogledujem njeno zemeljsko obličje po kopnem in p) morju ter proučujem njene prebivalce po me rt h, trgih in vaseh ter po vsah samotnih selišSih, vrteči se vzdržema v jednem ter istem obmejenem kolobarju, med vedno istimi, že stokrat obiskanimi znanci in prijstslji, katerih obraze poznam že do najmanjše potezicp, da l i jih mogel, ko bi znal, naslikati kar na panut, v noči'z zaprtimi očmi,. .
Oetrt stoletja pohajam jedne in iste kraje, pcs3dam za vedno iste m ze ter jem in pijem vedno jednake jedače in pijače, da sem jih ž^preso grT^git in jim vem ž a od daleč ceno, okus in	tako, da mi
je okamanel naposled ves pre>^vni stroj . . .
Oetrt stoletja poelušam pa tudi ža vedno
k: ec se častno :n dcetojco borili za svoje pravo in za akademsko svob :dj — proti teror zrna nemškonacooalnih dtiakov.
dotlej, dokler ne spravija v nevarnost interesov italijanske sLraake. In Venezian je povedal to z vso možno jasnostjo reksi : »Če bi :mel jaz prepričanje, da nam splošna volilne pravica omadežuje čieto talijanski značaj nase dežele, bi brez vaacega strahu pred nepopularncstjo poiival ta zbor, naj odkloni splošno Toiilno pravico.
Ipee d xit. Tako je rekel Venezian doslovEO. A potem je bil še tako — elasti-e?r. da se je spustil v polemiko s Bccijalno-demokratično stranko ter je obsipal isto z očitanji, ker se v letu 1898. ni pridružila njegovem i načrtu, in ker si sedaj calo p: i na:a inicijativo ter hoče imeti mo-nopcl !
Ali, gospoda od italijanske stranke, mi ne umejemo vašega sedanjega vedenja. Ca menite res, da je italijanstvo identično z liberalnim in demokratičnim mišljenjem, in če je to nerazdružljivo spojeno z oduševljenjem za splošno volilno pravico : potem nam ne gre v glavo, zakaj da sa niste vi postavili na čelo sedanjemu gibanju?! Zakaj prihajate kakor — zadnji ? Zakaj prihajate šc-le sedaj, ko je že ves svat kazil s prstom na vas : VFi prihe-jajo, vsi prihajajo, eamo nje še ni — ita-tilijanske »liberalne« in »demokratične strankec ! In svet zaključuje po svoji zdravi pameti in po najpriprosteji logiki: italijanska se biti demokratični, ne daj stranka se je sledojč r glasila le zato, ker je bi bili za sploino volilno — morala ! In slab pcmen za to stranko pravico.«	j imajo besede Venezianove, s katerimi je
Ali nadaljnja izvajanja dr. Veneaiana I rekel' da ^ za atranke oni dan' ko ae za5e" so nam kmalu pokazala, kako daleč segata j	vlaftl " dru&mi Brankami, začetak
libera izem in demokratieem italijanske libe- ' 9mr 1 _
ralne stranke, da sta navezana na pogoje in pridržse, ki so v kričečem protislovju z —- ; 1; beru.: zrnom in demokratiemom tako, da
Italijanska liberalna stranka in splošna volilna pravica
Slednjič, kakor zadnje v Trstu B8 je oglas.lo tudi društvo tu gospod .na na stracke. V nedeljo je to društvo prreeilo zborovanje, na katerem so vsprejeii resolueijo, s katero izjavljajo za pestulat, ki je med prvinci postulati svobode in demokracije : za splošno volilno pravico — ter pričakujejo da bo vsa liberalna stranka — v cakono dajn;h zbcr.h, na shodih v korporacijah, — sploh v vseh formah propagande sodelovala za dcfin.tivno zmago tega načela.
To treba priznati : ta resolucija zveni jako liberalno in jako demokratično. Ali če čitamo govore, ki so bili izrečeni na jtem zborovanju, more se kaj razločno čuti pri poznanje : smo stcrili, ker nismo mogli dru-gača, kei smo — morali !
Izlast involv;ra tako pripoznanje govor prva&a italijansiie liberalne stranke, dr. Ve-neziana. Govora k se je skliceval na Mazzinšja rekši: »Splošna volilna prav ci je esencijalan postulat našega prebivalstva in naše stranke. Ne more se biti Italijani o 8 da bi bili liberalni, ne da bi bili demokratični, in ne more
Pot volilne reforme.
Pod tem naslovom piše neka oseba,
lahko rečemo, da Be stališče, ki je je preci-	je imela te dni priliko spoznavati dispo-
ziral Utotako tako priklada liberalnemu in	zioije v odločilnih tiarah« :
demokrat čoemu načelu kakor trda pafet na	Obstoji trdna volja, da se v obeh po-
nežno oko.	lovicah države pride do nove uredbe parla-
V dokaz, da je b la italijanska liberalna	n»«ntar.čnih odnošajev. Ta efekt se hoče
stranka od nekdaj in da je biia ravni ona	na podlagi č.m najmožnejega raza r
rana večina. Zanimivo je, kako pišejo »Li-	soka« glava na Dunaju ponudila cel m lijon,
dove Nov.«, ki so glasilo posl. dra. Stran-	ako bi hotel on, Vusio, delovati za madjar-
skegp, ki je — kakor znano — nasprotoval	ske interesa ! On pa da je ponudbo odklonil...
paktu. Deželnozborake volitve na Moravskem	Hm ! Hm ! Ali 89 ra hrbtom dona Vusio ne
se ne bodo vršila več — pravijo — v zna-	skriva moida tudi Sp ridijon Gapeev c ? ! menju boja proti Nemcem, ampak b sta obe Štrajk. Pri tukajšnjem litografske m za-
narodnosti volili ločeno, jedna poleg druge,	vodu S. D. Modiano štrajkajo vsi delavci,
Nemci ne bodo mogli več iztrgati Cehcm	ker je bil en delavec odpuščen iz služb?, nobenega mandata, ali Čehi Nemcem tudi ne, Nevrodljive poštne pošiljatve. C. k.
izvzemši trgovinske zbornice, ki so jedine še	poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-
prepuščene narodnemu boju. Rezultati tega	poslalo sBcnam on b priporočenih in navadnih
boja so pa odvisni od povzdige gospodarskih	poštnih pcši'jatev, ki so bile meseca oktobra
moči. Da-si Cehi ne bodo se imeli faktične	1905. v oddelku za nevročljive postne peši-
več.ne v deželnem zboiu in odboru, vendar	Ijatve odprte, a ki so njih odpošiljatal i ne-
Bta ti dve korporaciji nehali biti nemška	zoani. Saznam bo priobčen v tukajšnjem
domena.	uradnem listu v polnem obsegu. To sicer ni gotovo, da C* hi debe fek-
tičao več no. ali to je gotovo, da bodo Nemci j DrUŠtVBflB V6Stl Iffl Zdi)<lV6. v manjšini. Moravska je prenehala
biti nemška p o s e s t, kar je bila od ' Burti Kronžok naznanja svojim čla-
začetka konsttucijonelne ere. In to posest je nom' da akora™° ie dane9 Pr9ZQ,k> Pe bo Dunaj v strahu resoektiral in jo je vzdrževal. V8«jedno oWržaval Pouk- Naprošeni eo torej Cehi bodo najmočneje stranka v deželnem ** 5leni' da 86 daneđ ZVe3er tb Davadni zboru. Za pravo večino pa jim b3 trebalo . 8nidej° V Proatorih	društva«,
nekoliko glasov veloposestniškib, kar bo1 Prvo vojaško veteransko društvo za
gotovo jako grenkojedro. Cebi Trst in okolIce ~ kakor nam pi5ej° ie drU'
sami pridejo do večine le tedaj, ako pridobe ŠtV* ~ 80 je	m'
tivto in b zastavo nadvojvodinji Mariji Jo-
obe trgovski zbornici in žnjimi štiri poslance.
Ves pakt označuje glasilo dra. Stranskega takole: Nemci so se odrekli večici ;n
žeti, ki se je odpeljala 8 postaje Mira mar. Visoka gospa se je ljubeznjivo zahvalila dru-
., x , -	, _ , .	.m	r* t • šcvenemu predsedniku, gospodu stotniku v p.
odločilni moči v deželni upravi. To so Cahi _	*	«
Oreatu pl. Bischtmi kateremu so tuoi navzoči vojaški in civilni d jstojan-itvea:k i izrekli
prva za postulat splošne volilne prav ca, sejje skliceval Venezian, na predlog ki eo ga on in tovaiiši predložil deželnemu zboru v 1. lS9s, e bi toliko odkrit in nepreviden, da jeizuitil te le beeede : »cbe dove r a e b e e r e efficace nel aostro pa« ae e darci si cura e perpetaa vlttoria«.
S.e-1: čali vi, ki umete itilijanski ? A
jen a volilne prav ce za oba državna zbora. Za avstrijski državni zbor bi se seveda popolnoma odpravil zittem kurij. Ca bi se ne posreč lo v avstrijskem državnem zboru doseči Bporazumljenje gleda predlogov, ki jih ima staviti vlada, in kvalificirano večino za iste, potem bi mogli nemudoma razpustiti državni zbor in apelirati na vc-ldce s pesab
pridobili ali odrekli eo se boju proti nemškemu posestnemu stanju naparlamec-
, • * • l .i . r» •	a-i-	-	popolno prizaenje na čvrst »m nastopu dru-
taričnih tleb. Boj v deželi sami, v f r r J	1
okraj; h, mestah in c bSinab, ta ostane,;8tvenea1,
ne bo t e ž e v n e j v ampak ag ji nego dos ej, i Dramatična predstava v . Cerkoem. ker Nemci ne bodo imeli več opore v de-! Narodna eitalnica v Cerknem priredi v ne-želni upravi. In morda tudi ne v državni delJ° dne 26' novembra dramatično pred-birokraciji, ker C*hi bodo lahko zahtevali s 8tavo in vPrieori veselo gra: »Dobro polno pravico, da vlaaa respektira nove od- d ° š 1 1 ! K d a j poj dete domov?« n-šaje v dfželnem zboru.	ia barko: »N e k 1 i S i vraga!« Začetek --- ob 7. uri zvečer.
Vesti.	Kmetijska družba za Trst in okolico
naznanja, da je pisarna sadaj odprta vsaki Dopolnilna volitev za državni zbor. i daa 10_u uro predpoiudae v ul ci
C. kr. namestništvo je v svrho dopolnilne Qeupa gr i,;
vam ki ne umejete t?ga jezika, bodi povedano,	nim eklicavaajem na volilno refjrmo. Ako
da je Venezian rekel, da je njegov	bi tudl ta korak 03tal brezvspfšeo, potem
zakoniki načrt imel dajati njim gotovo	bi Be uvel neparlamentarnim potom nov vo-
in vedno zmago!! A ta efekt so	blni red in istemu prilegodjen poslovni red
hoteli deseči s tem, da so v onem načrtu	za poalanako zbornico. Na analogen način se
ddočli volitev vsth zastopnikov n* enj misli pcatopati tudi na Ogrskem._
sarco listo ! !!
Dr. Venezan je torej aavdušen 7a epi šao volilno pravico, ako bo iHta garanti
Pakt na Moravskem.
Vsa velika važnost tega dogodka se
raia njego?i stranki večno zmago. To pri-	nam zrcali v dejstvu, da razpravlja o njem
poznatje njegovo nam kaiakterizuje iskrenost	vse novinstvo. V prvi vrsti eeveda čtsko.
liberalne italijanske stranke, ki izjavlja sicer,	To poslednje sicer ne taji, da so Čehi na
na usti svojega prvafca da čiovek ne more	Moiavekem storili velik korak naprej, ali
biti Italijan, ako ni libera ea in demokratičen,	vesel e vendar le ni pravo. Rtzpolcženje je
in da ne more biti demokratičan, ne da bi	na sploh nekako tako, kakor smo je mi czn. -
b 1 ca aplošn > volilno pravico. Potem pi pri-	čili v tozadevnem č.aakti v irdanju od mi-
znava Venez ai z — nonšolanco, ki je na-	noie nedelje. Tudi ttiročeški »Hlaa Naroda«
lavtoit obftudo.anja vredna, da ta libera-	ne prip eu,e prevelike važnosti okolnosti, da
1 zem i a dem kratizem eega le taio daleč	Lo odslej večina v deželnem zboru in odboru
ta£cr sega interes i alijaeske stranke, a nje	Češsa. Kajti ta bo mala, a na drug; strani
navdušenje za splošno volilno pravico le	bo potrebna za razne važni stvari kvalifici-
jedce ter [i^te — glupe pogovt re, zastarele pe^mi in — nelodijihtreba, — bombastične nap toice, tako da j:m znam že na — »izust« vso vaeb;mo, ko ee je vzdign:! ta ali oni »slavni« govornik.
Kobčc j eem naveličal vsa te jednako-merae goajbe ia neslane telesne hrane kaker tu is puičoboe dušne psše ter si zaželel: daitč pr -č od v*e te komedije, iz-med teh pust il kraje/ in oktatenelih ljudij, nekam — čes mejo domovine, v šs nepczuace dežeie me i poveem drugačne človeške obrate !
Megleno ;e4en§so jutro je vstajalo izza slikovitega 1 ubljanskega G lovca, ko sem oprta, svojo potno torb), brez običa n h službenih »na oi.U, »pravil«, »razkazil« in »polajil«, ter bb napot i na južni kolodvor, od k der »fm S9 s prvim jutranjim vlakom ob 3 50 odpeljal na jug in — ob 10. u i predpo udne sem se izprehajal po »največt dvorani Evrope«, po — trgu sv. Marka v Benetkah...
V tretje sem dospel danea v naročje opevane — »morske kraljica« : Venecije !
Prvokrat sem prišel semkaj — slu-
čajno, \a — sugeet ji ! B.lo je dne 14. okt.
1. 1894. Ve* popoludan smo v gostoljubni hiši prijatelja iz Volč tam gori pod »Razklanim hiioomc ob rujaem Vipavcu prepevali veseie pesmi ! Bila naa je — šestorica : bledolični »kučegazda«, njegova ljubeznjiva »domaČica« iz Trebč, potem rjavopoltci Tone cd bv. Ivana njegova rdečalična Ton-čika in žarnccka Marica tsr — moja neznatnost. Ko smo se naposled, v pozni noči razšli na »veselo svidenje*, krenil sem v nekdanjo našo »narodno Btrbžaico«, v »Catie Commerco« ca plitvo, debelorobno časieo »črnega«, kar eem začul v naapiotiem kotu naslednji pegovor :
»lio! <^iando parte il vapore per Venezzia ?«
»Da <jua uu' ora : a mezsanotte !« ZaBlišavši ta odgovor, sam plačal svojo kavo ter se napotil naravnost na — svetov-coED&ai » Molo di 3. < arIo« . . .
»Signor ! Comanda un bigleto per Ve-nezzac, me je ogovoril ondu krožsči »sen§al« !
»Per aDpunto!< sem mu odvrnil ter plačal gld. 6 takratne veljave in ob 6. uii zjutraj dne 15. cktobra 1894, v dan 50.
volitve za dtžavni zbor v I. razredu, ki se b) vršila dne 27. t. m., doleč lo za oddajanje glasovn c veliko dvorano mestnega magistrata in s cer od 10. ure predp. do 2. ure popc-ludne. Legitimac j j, potrebne za vtlitev, bo meEtni magistrat volilcem destavil pravočasno. Ob enem Be volilci vab jo, da obdiže svoje legitimacije za eventualno ož;o volitev.
»Slovenec« ln židovske laži o Ku siji. P.šsjo nam : Med veemi slovenskimi listi »Slovenec« najrajši pobira razne židovske laži o Rus ji in ondotnem narodu ter jih potem razširja med našim ljudstvom. Da je to remica, naj navedemo za sedaj le en slučaj. »Slovenec« od dne 17. novembra, stran druga, piša: »Kroastadt. Uradno poročajo, da je bilo ob kroaštidskih nemirih ubitih 18 oseb . . . Zgorelo je pet hiš .... »Novo Vreme« pa slika pokžaj nekoliko drugače.
Upamo, da se bodo naši kmetovalci pridno oglašali pri dotičnemu g. uradniku, bodisi za potrebna pojasnila bodisi drugačne želje.
Porotno sodišče.
Vferaj se je vršila kazenska razprava proti Franu Granatelli in njegovi ženi Ehzi ter Antonu Brunner, in sicer radi z ohotnega požiganja.
Fran Granatelli je imel zalogo U3n a in čevljarskih potrebšSin v hiši št. 7 v ulici degli Art Bti. Dne 26. junija t. 1. so bi i gasilci obveščeni, da gori v t\j Granatellijevi zalogi. Gaeiici so bili šli gasit. A spoznali eo takoj, in sicer po raznih znakih, da je bilo zažgano nalašč. Obvestili so takoj pol cijo
in ta je aretovala Granateliijevo s »progo Pravi, da je zgorel najlepši meetni del in je Elizo, ker Ee je namreč sodilo, da je zažgala bilo ubitih prvi ddn 300 izgrednikov. To ona sama, ka,ti Granatelli je bil odšal iz čitamo v »Slovencu«. — Novo Vreme (g), i Tista. Pozneje jo bil — vaied poizvedeb — št 10645 cd dne 11. novembra) pa poroča, j aretovan tudi Gracatalli, a potem še Anton da so zgorela le majhna poslopja, same tri Brunner, ki je bil pri njem v službi.
so bila večja. Dalje piše, da je bilo le 30—40 ljudij ubitih in sicer večinoma matrori, n e pa 3 0 0, kakor čitamo v »Slovencu«.
Je-li res?! Neki Dalmatine e piše ped psevdonimom Vusio v tukajšnji »Sole«, da mu je še na začetku tega leta neka »vi-
Proti tožencem je b.la žj pr.čdla razprava pred deželnim sod;šfeaj, in sicer dne 5. eeptencara tega leta. A na t?j razpravi je Dj b branitelj zanikal kompetenco dtželuega Bod.šSa, trdi vsi, da zlečin njegovih branjencev ni b lo eamo navadno zlohotno
obletnice rojstva našega — Simoaa Gregorčiča, kakor tudi nesrečnega nemškega filozofa — Friderika N.etzsche-ja, izkrcal eem
*e ni beneški »Piazzetti« pred bajno doževo palačo.
Drugi dan ssm pisal prijateljem pod »Razklani hr.b«.
Vtše vino je toli močno, da me je za ues'o sem v — Becetke !
Ko pa sem S7cji draž ci poslal razgled cico s »Ponte R alta«, odpisala mi je vsa vzradošČena : »Sam bv. Duh Te je razsvetil, da si vendar jedenkrat pogledal preko plota svojega »delokroga« — v svobodni s v i1 t!«
Todp, ko sem jej pozneje začel op sevati kakor običajno, svoj »izlet« v Benetke zavrnila me je etrogo : »Nečem ničesar več sl:šati, temveč hočem ti vsa to ogledati na — s?oje [oPi !« — kar je energična moja Samcskokba tudi izvršila — tri lota pozneje, vsled dolgoletnih sugestij z mojimi po> topisi !
V drugo sem zašel tu Eem le lani na dan Sv. M haela na povab lo prijatelja Josipa, lestavraterja na južnem kolodvoru ljubljanskem, ki me je najel za se in za so-
potnika Vojteha za »c.cerona« in tolmača po Benetkah. Ker pa se ;e moj najeainlec s prijateljem Viktorjem, ki je v tem že cd poto/al v — veSnost, zalcaanil ne'ije v Š5ednji pri »nakupavanju vina«, odplu a -va isto ccč s pobratimom Vidkom ca »bvojo robo« in na svoj račun kar sama v slikovite Benetke.
Po potu sva se tolažila, da potujeva »ineognito« ; ko pa sva ss ob prihodu v Benetke prikazala na palubi, zavzemal nama je za hrbtom na ušesa — slovenak pozdrav :
»Dobro jutro, gospeda ! Kaj vidva tukaj delata ?«
B.l je dr. »Zivko« s svojo izvoljenko od Bele cerkve pri Novemmestu.
»Pa vidva —: zakaj ne 03tan:ta doma — pri »medenih lorcih?«
Nimava Š9 opremljenega stanovanja !« poučila sta naju brhka tovoporočenca ter te odpeljeta z nama v isti »gondoli« v hotel, »Luua«, kjer sva nju prepustila mladi zi-konski sreči . ..
(Z ršetek pride.)
p Žgtn;e, tmpak tudi goljufi a, k&iti 6 pc-	nega tind.kata vsak večer, vB:ed čes*r *
žganem so hoteli toženci ogoljufati zavaro-	pef.kt odredil stroge odredbe, da prapreci
vaino družbo »Fonciere«, pri kateri je b la Najstareja ženska na Ogrskem. Micoli te-	nadaljnje k£lenje m:rUi
den je v mesta; ubožn ci v Budimpešti umrla	___
Grarate'lijeva zalog« zavarovana proti pc žaru. Vslcd tega je bran telj zahteval, da si rtz rava vrš'. pred poroln'k;. Sodišča je spre-
jo 1 te nBcore m tako se je včeraj vršila ta razprava pred porotnic i.
Včerajšoji razpravi je predsedoval predle inik dež. sod š^a vitez Urbcncicb, votanta bila sodni svetovalec Cjdrig in sodni
v
najstareja žinska na Ogrskem, ?mene m Josi ja Bjrsos. Rojena je bila leta 1788 v Szar, s Pacaku, ž.ve a je torej ll7 let. Starša je bila do kocca Bvojega življenja zirava in pri poDolni zavesti.
25
Dogodki na Ruskem.
Koogrea zematev.
MOSKVA 20. Kongres mestnih tem
etev je bil otvorjen včeraj popoludne. Nav-
čaj kitajskega cesarja. Čaj, ki ga pije z.či so b.li zastopniki 26 gubernij z 39
kitajski cesar, in ki ga rabijo v njegovi ku- mesti. Iz Poljskega je došlo 23 poslancev.
tajnik Parisini. D/žavno pravdništvo je za- h 89 prirejaj® e največo ptžnjo. Ta čaj — Prvi je govoril Gol w.n, kateri je nagla- ! Lombardi
j •	i	•••■j	.-i«	./.i	ii	i	ujanaka i
stopal nem«stn;k dižavntga pravdmka dr. sadijo v poet bnem, z vsjkim zidom ograj«- sal, da marifažt od 30. oktobra ne odgovarja *
Pacgraz'. Toženca zakonska Granatelli je	Mntt vr1u. » Pr®d ietvijo tega čaja ne smejo	vaem zahtevam, vendar as je treba boriti
hranil dr. Robba, a Brunnerja dr. Giachin.	delavci jesti rib, da na bi nj hov dih uplival	proti anarhiji. Več govornikov je zahtevalo,
Na včeraj saj i razpravi bo vai trije to-	na aromo samega čaja. R*zun tega ae mora	da Ee Witteja podpira v s?rlo {omirjenja
žeaci trdili, da ne vedo, kdo da je tažgal.	vsak delavec trikrat na dan okopati, a ko	dtžele in da ee vse po-ameznoeti prepuste
E1 za Granatelli je trdila, da je v jutro	'rte Perj*» mora noaiti rokavice.	dumi. — Nemire wabv opisuje grozovitosti
enega dne izročila ključe zaloge Antonu	kmetskih nemirov in naglaša, da je rešitev
Brunnerju. Iz njene izjave bi bilo torej	BfZOjdVIlO VOStL	le v Witteju-	H«vden je povdarjal, da
sklepati, da je z&igal Brunner. Ta je pa	♦	83 je ozntnjevala svob.da, cb jednem pa
trd:', da to ni res. V jutro onega dne, da	r >seB«Ilisće zopet otvorjeno.	pr glasi o obsedno stanje. Na veak način je
ni n ti videl Elze Granatelli. Da bi dokazal' ZAGREB 20. Tukajšnje vseuči išje je	umestno, da se razvije močna s.ranki, ki naj
re*nifnost te sroje trditve je navajal razne	E današnj m dnem zopet otvorjeno.	ba,;rB na p08ta7?. M<s o generalov ntj se
kraje, kjer je bil <>aega dne, iz čeear bi	Katoliški shod.	delegirajo senatorji in državljanom naj se
Tzba:alo, da je bil on drugje ob isti uri, DUNAJ 20. Danes s. je visi katoliški	ragoto\e pravce na podlagi poštene ju t ce,
ob kateri mu ie — po njeni trditvi —	shod. ki je bil obiskan mnogoštevilno. Go	'a pa dantsaji justčni minister ni spo
20 mark	23.47	23 47
20 frankov	19.15	19.1 f>
100 ital. lir	95.70	95.70
Cletia: tki cekini	11.32	11.32
Parižka ln londonska borza. " - r iz. (3klep.» — Francozka renta 93 97,
' ' - ; r nta 10j 55 španski esterieur	92 52,
—t-^ke b^nke t>24. - . M^njice na	Londou
je — po njeni traitvi — s&oa, ki je bil obiskan mnogoštevilno. «« E. z\ Granatelli izročila ključe.	voril je predsednik Rhomberg o ustanovitvi s ben. — Zi&topnik mes a St.wropcl je
Ravno tako ee je proglašal nedolžnega tiskarskega društva »Pius« in princ L'ech- Proti pegoveru z \V.ttejem, kćr je min fest
tudi Fran Granatelli.
B lo je zasl žimh več prič, a o tem povemo jutri kaj več.
Razprava je končala ob 10. uri in četrt zvečer. Na podlagi pravoreka porotnikov ie s;>d obsodilo Frana Granatelli na 3 U ta težke ječe, a Eiizo Granatelli in Antona Brunner je oprostilo obtožbe.
Darovi. Za slovenske šole t korist družbe sr. Cirila in Metodija 10 kron 33 stot.
ltiofiila gospa Mira Froletova. Zložilo slc-ven«so omizje pr. zvrstaem tsranu v Trstu
z motte-m :
V s boto berač brez deBnice nas prosil je
{milega dara;
P » naoči prijatelj je vet k, prosjaku bvoj
z dne 30 /10. uničen radi samovlastnih činov, ki jih je vlada istega dne vrš la Rusiji. V imenu kongresa se mora vsemu ruskemu narodu stvar razjasniti Rjdit^ch.lF se je zrazil, da ee mora vlado podpirati.
- 11 s. (Sklep.)	drtavte ie'*
—.— i.oiabardi 126.—	.n* tuiS»« tenub042.
a73tri ska cista r i - 99 20 ogirka 4'„ r3Dti ?t>25, L&njflrOtt 47£>— tarSkd »radie 138.-- parlžlc« bsek* 15 52, nsMa-iak« ra.ridi-jonalce akcije —.— »<n»|e ■> llati 1643. Trdaa L. o o d o t.	K^auilj«^.
5, iroo'-o 293!4t ^paaak«	913 ,, .
ren.a 1( 5. trt^i dmkoat 4.—	«
Dunaja - . Trdna.
Trin« wu«o6!i«» 20. novembra Hodimppu«.	h t* aoril K 17 IS *
K 17.20, rž za april K 14.28 do 14.30, .-vea za april od K 14.44 do 14 46; koruza r.a maj K 13.S6 do K 13
r'bčiuCM . »uDudte in povpraševanje srednje, tendenc« mrtva. Prodaja 12.OO0 met. stotov. za 5 ds stotink nižje. Koruza in rž ia 5 co 10 stetink niž e. Ove9 in drugo nespremenjeno. — Vreme : blago.
H a v r a.	j	-*>»uw >b guu <*' -
rage za mt>~~ -n t> i kg 4B.1'4 rrc, ia miire^
46.'/». Nespromenj« no.
»otvor« •	Sav» Kic< •• ĆB
dobave. Stalno, do 5 at. viž_e. Prodaja 1.0C0 ^rreč.
ti aro o u r ^oi l. •> <» .»m. good average z* dec. 37.1/« marec 3fS—, za maj 35/ , za s.ptember 39.'/t. Stalno, ka.t. n	n>c »
39 40. DHVfrrttj.. ir«jr 41—42 ........... * » ■ 43 -45.
Hamburg. (Sklep ) Sladkor za november, 16 9o. za dec. 16.95, za januvar 17 10, za tebr 17.20, za marec 17.3o, za april i7.l0. Mirno. — Vreme : deloma oblačno.
teastein o »veri in vedi«.
Tirolski deželni zbor.
INOMOST 20. V danešnji seji, v ke-teri je bila na dnevnsm redu volilna reforma, so zastopniki mest pričeli obatruir£t:, j ,,	, , -Lai	toda le pod pogojem, da isti siavno8.no obljubi,
ker konservativna stranka m hotela ustreči	....
••L * i- • i_ • - ^ L* i j i da se loči od reakeje. Viad^ se mora po njih želji, in ker je ista zahtevala, da sa	J	f
i j . . . , .. u*-	j magaii, da se uresn čijo dne 30./10. dol čeni
število mandatov kmetskih občin pomnoži od > , .	1
o 4 a t	zakoni.
34 na 44.
Trgovina se zaklanimi prešiči.
V s< boto je bilo piijtijan h na tuko,-snji u g 33 zfcklanih prtš.ćev. V nedeljo 16 po vsej ^čer8j pa 150. Piodelo f-e je vse, in sicer 1.
vrste blago po K 124.—, II. vr6te po K 120 — III. 112.—. Bara malo a kunčja djbra z ezirem na vremo in ker je b lo vreme slalo eo bile cene n zkf.
INOMOST 20. Na predlog poslanca dr. j Koledar jn vreme. - Danes: Darovanje Ma-
Vreme včeraj : oblačn
p). \Vackernell se je vršila volitev za komi- rije Device; Grmislav; Pavija. — Jutri: Cecilija, sijo dohodarine, ca kar je hotel deželni devica in mućenica; .Tezdimir ; Vujuka. — Tempera-glavar zaključiti sejo. — Poslanec baron tura včeraJ : ob 2 uri P^Poludne + 13 0 Celsius. -Malfatti je pa predlagal nadaljevanje Beje. Ko je poslanec W&ckernell naglaeal, da je1 nadaljevenje posvetovanja z obzirom na vo- ' ldno reformo potrebno, je poslanec Malfatti
Jvbulus dal.	odstopil cd svojega predloga, na kar ie bila
K » šLeje dobljeno berač, en eovč.č mu pade	žeja ;a dju?ena. Prihodnja eeja jutr.
|pod mizo;	Tnrške odredbe.
Pu-t ga ležat ni tleh, tmsbljaje ouide cd nas.
Moj Bosed se sklene po vinar in reče krilate	CARIGRAD 20. Vest, da je sultan
|->eBede:	ukrenil potrebno z* obrambo mest Mv.ilene,
»P. berem ga jaz n gi dem C rilu-Mttrdu	Lamno3, Tenedos in maloezijekih
. . »j . ,V	j® neoBnovana. Nasprotno pa se je v zad
< M zrna do zrna pogačp, od kamra d > kamaa	. ,
pa^ars	nJem niiniEterakem
Kd r z malim *e ne zadovoli, ti vreden vn-	kom siji, da seBtavi za poveljnike dardacel
Bonn poio^lla du 20. novembra
Tržaška b' 'za Napoleoni K 19 13—19 16 ftngie«*e lire K — .-do —.—, Londnn krater terur S 240 10—?40 40 Francija E 35.50—">5.65— Italija k 9f» 70—»6.90 itaalijanaki bBr>ko\c K - . — —.—. 3JeLnu.» ^
117 55--117 70 nemdki nanko" » —. - -
avstrijska ednoin* renf k 03.55 99 S», oj a* kronska renta E 95.— 95 30 icai^an - r« pristanišč, __	kieoim* a^ijt 1 672 50 — 674.50
državne Železnice £ 66<S.50 — 670.50 . 120.— 122.—, Llojauve aJr<-iu 753 — 765 sveta zaukazalo posebni gre fike: Tiaa K 331.75 - 35.7V !vroa,k li 496 —
do 483.—, Bodenkzedlt iodC o. m>2.— 310.— o dankredi; 1889 K 3o2,— 310— iurn» ^ 146.
ae vsakovrstna dela : posebnih načrtih. =
mm- Jinstro?an cenit Urezolačno ln Iranko
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po selo niskih cenab.
mmmmSBSaSS83mmm\
i
iMMieaeoea«
To rekši —
| cega ni !< ekih trinjav prsebne instiukc je za elučaiy do 148. - 8rbak*--
vsak seže v svoj žep — in dB se manif-stacijsko brodov:e pribl ža.
ebrali smo koj za pogačo; V inteligentnih turških krogih vlada
mnenje, da bi morala p?rta popustiti. Spansko italljanska pogodba.
Palača se zidala bo, le zb rajmo pridno za njo ! I mrl je po dtlgem boiehanju č. g.
•J o - i p C o 1 j a, župnik na Fujanu. Pc-
«~>unajska borza ob 2. uri pop.
predvćeraj danes
Državni dc g v papirju j n n n srebru ' AvatrijBka rn:a v zlatu
kroDah 4°/a
Dr- MADRID 20 Uradoi list proglaša de- ' Avst. inveati,ijska renta 3'/,"/„ Prt	Ograka renta v zlatu 4°/°
Kojn & je b i iz znane hiše na F/deoiču
Sržan:. Ohranjen mu boli blag spomin !	kret, s katerim je .min sterski predsednik
Na »Martinovem večeru € v nedeljo	Monter Rios poobUščen, da podpiše novo j
12. t. m. eo preplačali na vstopnini sledeči	provizoričao šoansko Hal-jansko konvencijo, e?.: Verčon Peter 1 K, Mikeluc 50 stot., Današnji minieterski svet ima določiti,
Bab č 50 st., Meršel 50 st., Štular 50 stot.,	če bo koef rete v Algeciras predsedoval
H :r *a 50 st., Hervat n 50 st, Moža 50	Muntero Rio?.
, Kovač 50 st., K impara Marij 50 st., !	Pogreb srofa Flanderskcga.
Kompara Rudolf 50 st., Gregorič 50 stet.,	BUKAREŠTA 20. Prestolonaslednik
R rti 40 st.f Lsnasi 20 st., Rl ter 20 stotink,	princ Ferdinand je odpotoval v Bruselj, da
„ „ „ kronan 4fl
» »»
Akcije nacijonaiue banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih marr
100.35 100.35 117.35 99 70 90.90 113.45 95.05 86. -1637 — 670.25 240 —
100. >0 100.40 117.9 > 99.65 90.7o 113.35 95.15 85.75 1637,— 672.25 240.02'/,
117.47'/, 117.50
- lonoiioiioiioiionaiioiii 0
mw Tovarna pohištva ~wm
Aleksander £evi JKinzi
ulica Tisa Stv. 52. H (hi
ZALOGA:
PIAZZA ROSARIO (Šolsko poafopje).
Cen«, da •• ni bati nebene I
Sprejemajo se vsakovratu poaebnik
Dutrevta otalk trnflim trn ■■ ■!•
ii ai i <
Dol čnik 20 &t 50 atolink.
Naj skrenejso zshvalo veem ra-ovateljem r.rmk« odbor »Sovan*kega pevskega drnstvac. <
dvor pri pogrebu grofa
Rener 20 st., Pjntir Jernej eastopa kraljevi
Fianderskega.*
Nezgoda na železnlel. TARBES 20. Na potaji Montrč Jean sta trčila oeebni in tovorni vlak, vslei česar sta bila ubita en strojevodja in en kurjač liroj 143. »Trićfinskoff Llovda«, lista ter 30 potnikov lshko ranjenih.
t-C!
Književnost in umetnost.
Konštantin (»hiba umorjen.
BUKAREŠTA 20. Kumunski veljak in ravnatelj iumun4e šole v Kliseuri. Konje bil umorjen.
Demetrije>v imenovan članom državnega sveta.
PETROGRAD 20. Adlatus finančnega ministre, 1 emetiijtu, je imenovan članom
'.a narodno gospodarstvo izlatf Jeg svake su- i bote u Trstu, donosi dne 18. studenca ti g. b; gat i zanimivi sadržaj.
• Tršćanski Llcvd«, preporuča sa sam po štantin Ghika, -e » . On donca; članke u svim strukama na-: iaog gospodarstva. Stoga nijedt n otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, po-ttorjc, ce bi amjeo b t baz njega. I svrat:-
-	a. savane, gostione, čitaonice, olćne, šte-<i LiCf, banke, obrtne i vjeresijske zadruge, s	6V®ta.
edn »m rieoi, svi bi morali držati »Tr*<T.nski1 Veliki knez Nikolajevlč pri kralja I.'ov 1<, kojeicu je zadača, da ore i radi na !	Hakonu.
n m polju naša budu<*nosti, našeg dobrosta- J KOPENHAGEN 20. Veliki knez N -nja, koje je jedino eredstvo našeg uskrsnuo j. kolaj Nikolajevič je dospel eem ter obiskal V : » je polje : narodno gospodarstvo.	kralja Hakon-a, da mu izreče svoje če-
Predplata na »Tricmski Llovd« iznosi 8t't^e-na g d nu K 12, a na pol godine K 7 u Kralj Hakon imenovan admiralom
•:ei monarkiji austro-ugarskoj. Izvan Austrc- i	danske mornarice,
ea-ske, gdje godj bilo, g, d šnja predplata KOPENHAGEN 20. Danski kralj je 20 tranaka u zlatu. Norci i pisma' imenoval kralja Hakcn-a admiralom danske -a^u se vlastniku i glavnom uredniku »Tr- mornarice.
-	anskog Lic vda«, g. F r. K u č i n i d u, Trat,
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohldtva s strojevnlm obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOi
Tla dei Rettori Ste?, l (Rosano) - v Trstu - til certre Sr. Petra t biSi larenzl
Največja tovarna pohištva primorake deželo.
Pohištvo imdelnje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo is lesmf posušenegm r toTsrniški sušilnici s temperatnro 60 stopinj.
■V Vsaka konkurenca ja izključena. "VI Album pohiStva poSlja se brezplačno.
V	Prodaja se tudi na mesečne obroke.	f*
Zaatopatva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
Via Febio Se vero, br. P. etita kuća).
Štrajk.
104, T. 24(5 (vla- TOULON 20. Dasi je štrajk končan., vendar se shajajo člani radečega ia rume-
Podpisani naznanja prijateljem in znancem prežalostno vest. da je C. g.
Josip Colja,
župnik na Tinjanu	•
danes zvečer ob 1». in pol uri. v dol>i ."»1. let. previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v sredo dne 22. t. 111. ob ln. uri p red pol u d ne.
111Ž A X-L A Z A RET, dne 11». novembra 190.~».
KlUlolf Colja, brat.
MALA OZNANILA.
Pr*1pi«»ni priporoča svojo
NOVO PEKARNO IN SLADĆIĆARNO
d 'i Sv. Jakobu \mrr ? 12 ma^tl si. Š3!R). ^Mni «vH5 kruh. PoSilja-pjs t«h Hotn "»pr^iema narodi« -d dom«<'i kroh v p#>oivo caetrezba t»čaa.
Benedikt Subaa.
V novi prodajalnici jestvin
i« koion: jai petra Peterici
v a lici Gin lisi At. 76
Je vnchit: mk»rr*tn<> J«tTine ukor: karo. nž, «<wnin« <r-mfw.«k<- , al»lkor. turVno ia b*i« moko. naravno maflio. •	milo. j«iilno oi}e prre
mt» po 36 doti1. — Bluro vedno svete. —
= Jfova zaloga =
ovna in *ena na debelo ir. drobno M. vd- Zerquenich bl Pierluigi di Palestrins (prej ul. delle Acque) vogal ul. Cornneo.
Stavbinski materijal
kakor korce. vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri t vrd k i ======
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin). Novo zalogo
POHIŠTVA
Tomasoni Ulisse
Trst slikar-dekorater. j ...	.	-
sprejo, d.io d> d^u ^solidnega, elegantnega in po
Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorcev.
Pozor!	Pozor!
ar Jfova krojačnica.
__ Piazza delln Barricra 3 I.
Slovenski napis.
Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene I Priporoča se u dani
S lavo j Škerl.
korarij« »ob • papirjem. Slikanje »ob in napisov t v»eh •logi h ln na vse najine. Ponarejen les ln marmor. Barvanje pohiStva. pod o t itd. Vse po smernih cenah, točno ln nI tro. — Delavnica: ufioa 'IflO
Fosoolo itev. 19.
ceni ima
Viktor Vosilla
ki je bil 25 let pri tvrdki Italia Rafael. Piazza Lipsia.
Kovaška mehanična delavnica
lirama kovin, zarodza nikelovanje, voz'a-će v a nje , posrebrnenje, pokol Ion tije nje in
Dr. L. Farber,
štabni zdravnik v Gori *i, zapisoval je vselej z najboljšim vspehom osebam, katere so tlije bolehale i.a živo !i
pr železnato vino
G PICCOLIJA. d vornega založnika
Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.
Pollittrska steklenica velja - kroni in se vnanja naročila točno izvrše.


poemjenje.
VIKTOR FAMO
= ulica R. Zovenzoni št. 4 =
ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDAE
m1k0dilmca Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (T0|h; (ieppai
Speriiaiit^ta navadnih in me-dirinali. ih drog, liarv. pokuaii, lakoT. »ć*ik. cupićeT, navad-Dfti iti [i*rfuiiinega mila, pe-troifja, »pinta ime za go-rvii. — Barvilo a tifenje
- - vina.	=
N izke cene.
Prodaja na debelo in drobno
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Cenit Brezplačno m frulo.
Jfaro5ni kolek je
vdobiti pri opravi
.Edinost4'
Meblovana soba
se odda v Rojanu
(Škorklja) 451. I.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIO 6
ftElLOVitflE PO N1JMQD£RNEI$1H UITETAI
KATALOGI BREZPLAČNO.
„Ne kliči vraga!
i"
Izvirna šalo-igra v enem
dejan i u po 50 stot, po pošti 10 stot. več.
Triia tirlfi" Burka v 2 dejanjih I I IJC MlsIM . j,0 60 stot., po pošti
10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in
založniku Jaki Šfoka v Trstu (Narodni
dom), pri A. Gabršček v Gorici in L.
Sch\ventner v Ljubljani.
Odvetniški pisar E^UL?
absolvent 5 gimnazijalk, kadetne šole t«r klo- erneuburške vinarske, sadjarske in poljedelske ^ole, vešč več ali manj slovenščini, italiian~<'ini in nemščini ter nekoliko srbo-hrvaščini, ru>eini, <-eseini in francoščini — si -želi zboljšati služI« > v katerikoli stroki, tukaj, januvarija 1— Naslov : A. Trobec — — pri gosp. odvet. dr. Prctnerju. — —
C. VECCHIET
swr zlatar -mm TRST - Copso štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine. srebrnine. dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.
m
Cene zmerne.
J
u
K M M X K
10.000 parov obuvala
4 pare čevljev za samo K 5*20
prodaja radi nakupa velike množine toliko časa, dokler tr.»ja zaloga in sicer 1 par čevljev za gospode, 1 par čižmov z:i dame. ru-javili ali od črnega usnja z močnim podkovanim podplatom, najnovejše mode in 1 par možkih in 1 par ženskih modnih čižmov, ele gantno napravljenih ter lahki za nositi. A si 4 pari le K 5 20 — Pri naročbi zadostuje dolgost stopal i. Pošilja po povzetju. — Izvoz
obuvala SPING&RN, Krakav 64.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, tedaj lizik izključen.--
Barvanica. pralnica in čistilnica na suhor = na parno moč	=
Albin Boegan
Trst - ul. Farne t o št. n - Trst.
Xe da bi se razdrla, se obleka barva, pere i:i I na suho očisti /. največjo točnostjo. Barva, pere j in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala j itd. — Na par se moči suknjeno blago.
i <
JK
)K »i
albert brosch
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Trgovina s kožuhovino in kapami.
odlikovan na rastavi v Trstu 1882.
Velika zaloga kožnhovine
in čipk (kap) za civiliste in vojahe.
Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedene o.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopali tovarne koles in mototoles „Pack".
BT Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja eramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. ▼•lika žalo** prlpadkov po tovarniških oenab
TELEFON štev. 1734. -

In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & Valenčič iz II. Bistrice vdobe v vseh boljših proda-jalnicah jestvin po mestih in po deželi.
lejiaroHio speno por branje © Caro & Jellinek ®
Trst ul. Romagna &t. 2 Trst.
Tiuroi i«. 1«37 —
Nad 40-leten vspeh.
Dobro znana zaloga
manifaktur v partijah
ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso).
Grand Prix, svetovna razstava.
k V i z D o v A
PARIZ 1SOO
restitucijska tekočina ^zz
Podružnice: Dunaj, Budapešt in == Lvov. ===
C. kr. priv. l>rulua vi hi« za kiinj«. < eu»: 1 »tekleaira K 2.80 Nad 40 let v rafii v ilvorni konjar m, v vcčjih hlevih Ti>jaftTa in civilistov : ou-i-uje pml io iluia (mi hudih naporih za|i«*t-
iio krepko!<t pri
otrpnHih kitah itd. in uspo-soiii konja ra.
izrr^too io u*plo<no fainirunjc.
Piistei sano se zraven stoiecj varstveno znanto.
Vdol.iva s« v taeh lek;iruah iu luiralilnii-ah. llnrtrmane cenike p«i*ilja grati* glavna naloga
Fran Iv. KwUda
.. kr. av-tro-^rski, kr. n>nuD*bi in kn«*i. bolgarski MlipUlj
•kro/na lekarn«. Kereeabunr pri Dnnaju. i
Zastopstva aa vseh glavnih trgih - ti- ii inozemstva. =
Se priporoča za preskrbljenje Beljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v ta- in isozemstvn.
pakovaaje za prevoz po morjn.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in oa^E državne ^uradnike	=
Mljatre Tsate Trste po stalni nizti preTozuini.
wm~ Proračuni brezplačno.
Najstarejša medieinalna specijaliteta naše pokrajine.
FASTIGLIE PRENDINI
iod ogolunjene sladke skorje) Iznajditelj iu izdajatelj P. PKENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfc zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadohš čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini ".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
VtH	i
ijandjivost
se odpravi za vedno z uporabo praha „/.na", kateri je bil že preskusen v toliko s!n-čajih /. izvrstnim vspehuni. Ta prah. ki niin:i ni kakega okus-a, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijaeo. — Ena škatljioa, »i zadošča za popolno odpravo pijuurlji-vosti K 10-— fra h t o carine in diskretno. Mnogo nesrei*-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak. .Milan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 2-3,dopisnice l<>st. Odgovarja se v vseh jezikih.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste
prodaja pod jamstvom p<> tovarniški ceni
Zaloga lesa - Miclavez
ulica Fonderia št. 7
Predno kupite zlatanino in dragocenosti
obiščite
Delavnico zlatnin EEEE=E in dragocenostij
Tržaški grafični zavod
H. G. Salom
TRST
Corso štev. 2
Telefon 74.2
Pečati od kavčuka, kovine ali elastike.
Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in ploSče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst
Se govori slovensko in hrvatsko.
Pumpe akoravno mno-
gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potreoovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
ŽIVIO I DK.1
TRST, trg. ulica št. 2
Josip Pompilio
Corso št. 49 (nova palača)
Našli bodete dragocenosti po takib cenah, tla se ni bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo se takoj izvrši.
—
Začudenje vzbuja!
31 e sto Iv IS le K
Krasna (Jloria remontoirska srebrna ura s -i močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcern. bogato gravirana, točno idoča. letno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7
Tovarna ur I. K ON IG j
Dunaj, VII.. Westbahnstrasse št. 361117.
»SLAVIJA" •prejem« iawoTanja ćlo-▼eikegm tirljenj« po o»j raznovTstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti j« ugodno zavaru vanje na doživetje is »mrl g tuxanj*ujočimi M vplačili.
Vaak dan iaoa po preteku peub pravico 00 aiviaenoe.
tet
„Slavij a"
Tzajemiia mmnm lania t Pran. - ftezenu itil 31.865.386*801 lzpiacans Bdttoinue: 82.737.159 57 K.
Po velikosti drugu ramjemam MMvmrovmlnicm maše dršmre m vrnem k orni »lmramako-nmrodno n pravo.
Generalni zastnp ¥ Ljubljani, čegar pisarne so ▼ lastni bančni hiii v Gesporfskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ftkodam po najnižjih cenah, škode cenjuje takoj m oajakutneje. Uživa oajboljSi sloves, koder poaluje.
Dovoljuje b čistega dobička izdatne ^odpore v narodne in občnok Dristne aamene.